Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.

V ruskem obmejnem okrožju Šebekinski v Belgorodski oblasti so bili v zadnjem ukrajinskem napadu ranjeni trije civilisti. Po podatkih guvernerja regije Vjačeslava Gladkova so se napadi zgodili 31. decembra 2025, pri čemer so bili dve moški osebi in ena ženska v naselju Maslova Pristan ranjeni zaradi eksplozijskih barotravm. Napad z uporabo topništva in brezpilotnih letalnikov je poleg telesnih poškodb povzročil tudi znatno materialno škodo na več deset stanovanjskih objektih in lokalni infrastrukturi. Ruski uradniki trdijo, da so ukrajinske oborožene sile neposredno ciljale civilna območja, kar predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti ob meji. Lokalni operativni štab je potrdil, da so vsi trije poškodovanci prejeli nujno medicinsko pomoč. Incident se je zgodil le dan po tem, ko je bilo v podobnih napadih v isti regiji ranjenih pet oseb, kar kaže na intenzivno dinamiko spopadov na tem območju ob koncu leta.

Rusko obrambno ministrstvo je 31. decembra 2025 sporočilo, da so enote ruske vojaške skupine Zahod preprečile tri poskuse preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk v Harkovski regiji. Po navedbah ruskih virov so se spopadi odvijali v bližini naselij Nečvolodovka in Blagodatovka, kjer so ruske sile ustavile napade 92. jurišne brigade ukrajinske vojske in 15. brigade nacionalne garde. Ruska stran trdi, da je ukrajinska vojska pri teh operacijah utrpela izgube v moštvu, vendar teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi. Operacija naj bi bila usmerjena v ponovno vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad ključnimi strateškimi točkami pred mestom, ki ostaja eno izmed žarišč na severovzhodnem delu fronte. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih bojev za nadzor nad Kupjanskom, ki se stopnjujejo že od sredine novembra, ko so ruske enote po lastnih navedbah začele izboljševati svoje položaje in obkoljevati določene ukrajinske enote. Rusko ministrstvo poudarja, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane.

Ruska vojska je v nočnih urah izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo v ukrajinski regiji Odesa, pri čemer sta bila zadeta in močno poškodovana dva objekta v lasti podjetja DTEK. Po navedbah energetskega podjetja so napadi povzročili obsežno materialno škodo na ključni opremi, kar bo zahtevalo dolgotrajna popravila za ponovno vzpostavitev delovanja omrežja. Incident se je zgodil v času prednovoletnih praznikov, kar dodatno otežuje oskrbo prebivalstva z električno energijo. Lokalne oblasti in tehniki podjetja DTEK so že pričeli z ocenjevanjem škode, vendar opozarjajo, da je uničenje znatno. Napadi na civilno energetsko infrastrukturo so del širše ruske strategije onemogočanja stabilne oskrbe z energijo v zimskem času, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v črnomorskem pristaniškem mestu. Časovno okno napada kaže na namerno stopnjevanje pritiska na ukrajinsko energetsko vozlišče pred koncem leta.

Ruska vojska je v noči na 31. december z brezpilotnimi letalniki izvedla napad na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa in njegovo okolico. Po navedbah vodje odeske regionalne vojaške uprave Olega Kiperja je bilo v napadu ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Siloviti napadi so povzročili znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi, saj so droni zadeli več večstanovanjskih objektov. V nekaterih stanovanjih in na parkiranih vozilih so izbruhnili požari, ki so jih gasilci kasneje omejili. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so bili ranjeni otroci oskrbljeni v bolnišnici, medtem ko se nadaljuje ocenjevanje škode na prizadetih območjih. Gre za del širše ruske ofenzive z uporabo brezpilotnih letalnikov tipa Šahid, ki so usmerjeni proti ukrajinskim urbanim središčem in energetski infrastrukturi. Lokalna civilna zaščita je prebivalce pozvala k upoštevanju zračnih alarmov, saj se intenzivnost napadov ob koncu leta stopnjuje.

Ukrajinska delegacija je na tajnih pogajanjih z ameriškimi predstavniki v Savdski Arabiji prvič nakazala pripravljenost na ozemeljske popuste za končanje oboroženega spopada z Rusijo. Po poročanju ameriškega časnika New York Times so se pogovori odvili 11. marca, pri čemer naj bi ekipa ameriškega predsednika Donalda Trumpa ukrajinsko stran načrtno privedla v položaj, ki so ga nekateri analitiki označili za past. Gre za pomemben premik v ukrajinski pogajalski taktiki, saj je Kijev doslej uradno zavračal kakršne koli odstope ozemlja pod rusko okupacijo. Ameriški uradniki so med srečanjem domnevno ustvarili pogoje, v katerih se je ukrajinska stran počutila primorano razpravljati o vprašanju suverenosti nad določenimi deli države. Čeprav podrobnosti o specifičnih regijah niso javno znane, takšen razvoj dogodkov nakazuje na spreminjanje dinamike v mednarodnih prizadevanjih za mir. Ekipa predsednika Trumpa naj bi s tem preizkušala pragmatičnost ukrajinskega vodstva v luči prihodnjih diplomatskih rešitev in zmanjšanja vojaške pomoči.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi sporočil, da so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na objekt v Venezueli. Po Petrovih navedbah je bila tarča napada tovarna kokaina, kar nakazuje na neposredno vmešavanje ameriških sil v protinarkotične operacije na ozemlju sosednje države. Petro je podrobnosti o operaciji razkril kot del širšega poročila o varnostnih razmerah v regiji. Incident predstavlja potencialno zaostritev diplomatskih odnosov v Južni Ameriki, saj vključuje tri države z zapleteno zgodovino sodelovanja in sporov. Čeprav so ZDA v preteklosti že podpirale protinarkotične dejavnosti v regiji, neposredni napadi na ozemlje Venezuele brez uradne objave Washingtona predstavljajo redko in tvegano potezo. Kolumbijski predsednik ob tem ni podal informacij o morebitnih žrtvah ali natančni lokaciji uničenega objekta.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je javnosti razkril strateške cilje, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin določil za prihodnje obdobje vojaških operacij. Po njegovih navedbah je ključna naloga ruskih sil v letu 2026 nadaljnje širjenje tako imenovanega varnostnega pasu na ukrajinskem ozemlju. S tem ukrepom želi Kremelj po lastnih trditvah zagotoviti varnost prebivalcev ruskih obmejnih regij, predvsem v Belgorodski in Kurski oblasti, ki sta bili v preteklem obdobju tarči napadov. Rusko vojaško vodstvo s tem napoveduje dolgotrajno nadaljevanje spopadov in utrjevanje nadzora nad zasedenimi ozemlji. Napoved o širitvi varnostnega območja nakazuje na ambicije po zavzetju dodatnih ozemelj v Ukrajini, kar bi Moskvi služilo kot tamponsko območje pred ukrajinskimi čezmejnimi operacijami in artilerijskimi napadi. Gerasimov je poudaril, da so ukrepi nujni za zagotovitev mirnega življenja na ruskem ozemlju, medtem ko mednarodni opazovalci to interpretirajo kot potrditev dolgoročne vojaške strategije Ruske federacije.

Ukrajinski vojak Sergij Ševčenko se je na območju mesta Guljajpolje v zaporoški regiji odločil za prostovoljno predajo ruskim silam, potem ko je pomagal ranjenemu ruskemu vojaku. Po navedbah ruskih medijev je Ševčenka med incidentom napadel ukrajinski težki brezpilotni letalnik tipa Baba-jaga, ki so ga upravljale njegove lastne enote. Ševčenko je v izjavi pojasnil, da se je za pomoč ranjenemu nasprotniku in kasnejšo predajo odločil po tem, ko je bil priča napadu lastnih soborcev na njegovo lokacijo. Dogodek odraža naraščajočo kompleksnost razmer na fronti, kjer poročila o prostovoljnih predajah postajajo del informacijskega prostora obeh vpletenih strani. Ševčenko je poudaril, da je bila njegova odločitev posledica neposredne nevarnosti, ki so jo predstavljali ukrajinski droni, hkrati pa je izpostavil humanitarno gesto do ranjenega vojaka Ruske federacije pred samim zajetjem.

V okolici novozgrajenega izraelskega vojaškega oporišča na območju Tele Al-Hamams znotraj libanonskega ozemlja so včeraj odjeknile tri močne eksplozije. Po navedbah lokalnih medijev in tiskovnih agencij so bili napadi usmerjeni na strateško točko, kjer so izraelske sile pred kratkim vzpostavile svojo prisotnost. Poročila o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na sami infrastrukturi oporišča za zdaj še niso uradno potrjena, vendar dogodek stopnjuje napetosti na obmejnem območju med državama. Incident predstavlja nadaljevanje čezmejnega nasilja, ki se v regiji stopnjuje v zadnjih mesecih. Izraelska vojska se na poročila o eksplozijah še ni uradno odzvala, medtem ko libanonski viri navajajo, da gre za neposreden odziv na prisotnost tujih sil na njihovem ozemlju. Razmere na južni meji Libanona ostajajo nestabilne, saj obe strani krepita svoje vojaške zmogljivosti in opazovalne postojanke vzdolž razmejitvene črte.

Ameriška vojska je sporočila, da je bilo v Siriji ta mesec ubitih ali ujetih skoraj 25 borcev Islamske države. Do tega je prišlo po zasedi, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilist.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je na zunanjepolitičnem simpoziju izjavil, da je Peking odigral ključno vlogo pri umirjanju vojaških napetosti med Indijo in Pakistanom. S temi navedbami se je Kitajska pridružila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je že večkrat poudaril, da je Washington preprečil morebitno vojno med jedrskima silama po njunem letošnjem vojaškem spopadu. Wang Yi je poudaril prizadevanja Pekinga za vzpostavitev trajnega miru v regiji, kar odseva podobne retorične vzorce ameriške administracije. Indija se na kitajske trditve o posredovanju še ni uradno odzvala, vendar je New Delhi v preteklosti vztrajno zavračal vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja s Pakistanom. Kljub temu Kitajska zdaj javno prevzema del zaslug za stabilizacijo razmer, kar nakazuje na širšo geopolitično tekmo za vpliv v Južni Aziji. Spor med Indijo in Pakistanom, ki se je letos sprevrgel v neposredne letalske spopade, ostaja eno najnevarnejših kriznih žarišč na svetu, kjer sta obe velesili skušali uveljaviti svojo diplomatsko moč.

Norveški in ruski mediji poročajo, da ameriški predsednik Donald Trump ne namerava preprečiti morebitnega obsežnega povračilnega udarca Rusije, ki bi sledil napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Navedbe temeljijo na predpostavki, da se Združene države Amerike ne bi vpletale v odločitve Moskve glede vojaškega odziva na dogodek, ki ga ruski uradni viri označujejo za teroristični napad kijevskega režima. Dogajanje predstavlja zaostritev v že tako napetih odnosih med vpletenimi stranmi, pri čemer ruski mediji, vključno z agencijo RIA Novosti, poudarjajo pasivnost Washingtona pod Trumpovim vodstvom v primeru neposrednih napadov na ruske voditelje. Napad z droni na Putinovo rezidenco naj bi služil kot povod za potencialno uničujoče ruske operacije v Ukrajini, ki bi jih administracija v Washingtonu po poročanju tujih medijev tiho dopustila. Ta premik v ameriški zunanji politiki, če se izkaže za resničnega, pomeni odmik od prejšnjih prizadevanj za omejevanje eskalacije spopadov.

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa so bili v noči na sredo ranjeni štirje ljudje, med njimi trije otroci. Po navedbah načelnika mestne vojaške uprave Serhija Lisaka so poškodbe utrpeli sedemmesečni dojenček ter otroka, stara osem in 14 let, medtem ko je 42-letni moški v kritičnem stanju. Napad je povzročil precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, kar je potrdil tudi načelnik regionalne vojaške uprave Oleh Kiper. Zaradi zadetkov je na več lokacijah izbruhnil požar, ki so ga gasilci poskušali obvladati v zgodnjih jutranjih urah. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti med Kijevom in Moskvo, kljub nedavnim navedbam o napredku v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Rusija je svoja dejanja opravičevala z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar pa je uradni Kijev odločno zavrnil kot neutemeljeno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal nova diplomatska srečanja z zaveznicami v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji vojaški pomoči državi, ki se še naprej spopada z uničujočimi posledicami ruske agresije.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Iran je Združenim narodom poslal uradno protestno noto zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških udarih proti Iranu in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Ameriški mediji so poročali, da je CIA izvedla tajni napad z brezpilotnim letalnikom na pristaniško infrastrukturo v Venezueli v začetku tega meseca. CNN je potrdil, da se je napad zgodil 24. decembra. To je prvi zračni napad na Venezuelo, odkar se je ameriška vojaška prisotnost začela avgusta.

Združeni arabski emirati (ZAE) so v torek uradno sporočili, da so končali misijo svojih preostalih vojaških enot v Jemnu, s čimer so v celoti sklenili svojo vojaško prisotnost v državi. Ministrstvo za obrambo v Abu Dabiju je v izjavi pojasnilo, da so njihove oborožene sile svojo glavno vojaško vlogo v Jemnu dejansko zaključile že leta 2019, sedaj pa so se umaknile še zadnje enote. Odločitev o popolnem umiku je bila sprejeta prostovoljno, čeprav poročila nakazujejo na naraščajoča nesoglasja znotraj koalicije pod vodstvom Savdske Arabije. Napetosti med ZAE in Savdsko Arabijo so se v zadnjem obdobju stopnjevale predvsem zaradi različnih pogledov na dogajanje na jugu Jemna, kjer so Emirati podpirali lokalne separatistične sile. Kljub umiku svojih neposrednih vojaških sil naj bi ZAE po navedbah nekaterih virov še naprej ohranili določen vpliv preko lokalnih zaveznikov, ki so jih usposabljali in opremljali v zadnjih letih. Ta poteza pomeni pomemben premik v dolgoletnem jemenskem konfliktu, ki je povzročil eno najhujših humanitarnih kriz na svetu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili prvi dokumenti v okviru mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini podpisani že v januarju prihodnjega leta. Po besedah ukrajinskega voditelja so strani blizu dogovora, čeprav končne odločitve glede regije Donbas še niso bile sprejete. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v kakršnem koli formatu, pri čemer je izrazil prepričanje, da se ne boji neposrednih pogajanj. Izjave prihajajo v času intenzivnih prizadevanj za stabilizacijo razmer na vzhodu države. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prav tako potrdil določen napredek v pogovorih o vprašanju Donbasa. Kljub optimističnim napovedim o januarskem podpisu dokumentov podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo neznane, poudarek pa ostaja na iskanju diplomatske rešitve, ki bi prinesla dolgotrajen mir v regiji.

Ruske sile so v torek izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v ukrajinski regiji Odessa. Po navedbah podpredsednika vlade Oleksija Kulebe sta bili v napadih na črnomorski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk poškodovani dve civilni ladji, namenjeni prevozu žita, ter spremljajoči pristaniški objekti. Ukrajinska mornarica je potrdila, da so bili napadi usmerjeni neposredno v ključna trgovska vozlišča, ki so po uničenju ali okupaciji drugih ukrajinskih pristanišč postala bistvena za izvoz kmetijskih pridelkov. Operacija, ki je vključevala več valov dronov, po dostopnih informacijah ni povzročila človeških žrtev, je pa povzročila materialno škodo na objektih, ki so ključni za delovanje ukrajinskega pomorskega koridorja. Ta incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije spodkopavanja ukrajinske gospodarske stabilnosti prek sistematičnega uničevanja logističnih poti v Črnem morju. Odessa s svojimi tremi pristanišči ostaja zadnje večje okno Ukrajine v svet, zato so ti objekti nenehno pod pritiskom ruskih zračnih sil.

Predsednik Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na domnevni center za trgovino z drogami v Venezueli. Viri blizu AP poročajo, da je CIA izvedla napad z dronom na pristaniško območje, ki ga je po prepričanju uporabljal venezuelski kartel. Razbitine z enega od uničenih plovil so naplavile na kolumbijski polotok.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih sil iz Jemna, potem ko je Savdska Arabija bombardirala pristaniško mesto Mukala. Odločitev je sledila obtožbam Savdske Arabije.

Izraelska vojska je izvedla serijo topniških napadov na tarče v provinci Nabatije na jugu Libanona, s čimer se nadaljujejo sovražnosti na obmejnem območju. Do napadov je prišlo kljub veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen 27. novembra 2024. Lokalni viri poročajo o žrtvah in poškodovanih, vendar libanonske oblasti še niso podale uradnih podatkov o točnem številu mrtvih ali ranjenih v zadnjem valu obstreljevanja. Operacija v Nabatiji predstavlja nadaljevanje izraelske vojaške taktike pritiska na južni del sosednje države, kar dodatno ogroža stabilnost regije. Kršitve premirja postajajo vse pogostejše, pri čemer Izrael trdi, da se spopada z nevarnostmi na terenu, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na humanitarne posledice stopnjevanja napetosti. Situacija ostaja nestabilna, saj se vojaške dejavnosti stopnjujejo kljub diplomatskim prizadevanjem za ohranitev miru.

Skupina zahodnih držav, vključno z Veliko Britanijo, Kanado in Francijo, je v skupni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ponovnega poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi, ki so jih označile za katastrofalne. Države so Izrael pozvale k nujnemu ukrepanju, vključno z odpravo omejitev za uvoz medicinskih pripomočkov in opreme za zatočišča ter zagotavljanjem neoviranega dela Združenih narodov in nevladnih organizacij. Izrael so pozvali k odprtju mejnih prehodov za povečanje dotoka pomoči. Istočasno je Izrael napovedal stroge ukrepe proti nevladnim organizacijam, ki delujejo v Gazi. Organizacijam, ki do določenega roka ne bodo predložile seznamov svojih palestinskih uslužbencev, grozi preklic delovnih dovoljenj z letom 2026. Izraelsko ministrstvo za diasporo je ob tem neposredno obtožilo organizacijo Zdravniki brez meja (MSF), da zaposluje osebe, povezane s terorističnimi skupinami, kot je palestinski Islamski džihad. Ti napetosti se pojavljajo kljub dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po dveh letih intenzivnih vojaških operacij.

Guverner Evgenij Balicki je sporočil, da so v večjem delu naseljenih krajev v Zaporožski regiji ponovno vzpostavili oskrbo z električno energijo, potem ko je ukrajinska vojska izvedla več kot 20 napadov na energetski sistem, zaradi česar je skoraj 120.000 odjemalcev ostalo brez elektrike.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni. Razmere so se dodatno zaostrile po navedbah Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napad označila za poskus atentata in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar bi lahko ogrozilo dosedanji napredek, ki ga je Trump ocenil kot 95-odstotno usklajenost načrta. Ukrajinska stran je obtožbe o napadu odločno zavrnila in jih označila za fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Zelenski je poudaril, da si 87 odstotkov Ukrajincev želi miru, vendar jih 85 odstotkov nasprotuje umiku iz Donbasa ali drugim ozemeljskim koncesijam. ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, medtem ko Kijev zahteva daljše, tudi do 50-letno obdobje za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Trump je izrazil nezadovoljstvo nad domnevnim napadom na Putina in poudaril, da takšna dejanja niso primerna v času občutljivih pogajanj. Rusija je v odgovor na domnevne grožnje v Belorusijo že premestila raketne sisteme, ki lahko nosijo jedrske konice, kar še povečuje napetosti v regiji.

Guverner Andrej Vorobjov je sporočil, da so sile zračne obrambe in elektronskega bojevanja nad sedmimi občinami v moskovski regiji prestregle in nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Pri tem je bil ranjen en civilist.

Po stopnjevanju napetosti s Savdsko Arabijo so Združeni arabski emirati napovedali umik svojih enot iz Jemna. Razkol med državama se je poglobil zaradi podpore ZAE južnojemenskim separatistom, kar je sprožilo jezo Savdske Arabije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je poudaril, da je odprt za srečanje v katerem koli formatu.

Združeno kraljestvo, Kanada in Francija so v skupni izjavi, ki jo je v torek objavilo britansko zunanje ministrstvo, opozorile na ponovno in resno poslabšanje humanitarnih razmer na območju Gaze. Države so v dokumentu Izrael pozvale k takojšnjemu ukrepanju in odpravi vseh omejitev, ki ovirajo dostavo nujne pomoči. Po navedbah podpisnic so razmere dosegle kritično točko, ki zahteva takojšen mednarodni odziv. Izjava izpostavlja, da izraelske oblasti blokirajo delovanje organizacije Zdravniki brez meja in drugih ključnih humanitarnih agencij na terenu. Oviranje distribucije hrane, zdravil in osnovnih življenjskih potrebščin po mnenju vpletenih držav stopnjuje krizo, ki neposredno ogroža civilno prebivalstvo. Skupina držav zahteva vzpostavitev varnih in neoviranih poti za dotok pomoči, saj so trenutne omejitve po njihovih ocenah nevzdržne in v nasprotju s humanitarnimi potrebami regije. Današnji poziv predstavlja stopnjevanje pritiska na Izrael, ki se že dlje časa brani pred očitki o namernem onemogočanju pomoči.

Oblasti v ukrajinski Černigovski oblasti so zaradi nenehnega ruskega obstreljevanja odredile obvezno evakuacijo prebivalcev iz 14 naselij v obmejnih skupnostih. Odločitev so sprejeli po stopnjevanju napadov z ruske strani meje, ki resno ogrožajo varnost civilnega prebivalstva na tem območju. Lokalna uprava je poudarila, da je umik prebivalcev na varnejša območja nujen zaradi vsakodnevnih napadov, ki uničujejo infrastrukturo in stanovanjske objekte. Evakuacija se nanaša na vasi, ki se nahajajo neposredno ob meji z Rusko federacijo, kjer so razmere v zadnjem času postale nevzdržne. Pristojne službe so že začele izvajati načrt logistične pomoči za tiste, ki nimajo lastnega prevoza ali namestitve v notranjosti države. Ukrep odraža širšo strategijo ukrajinske vlade za zaščito civilistov v bližini frontnih črt in državne meje, kjer so spopadi najostrejši.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ostro obsodila nedavno vojaško akcijo Združenih držav Amerike proti venezuelskemu pristanišču. Mehika je uradno zavrnila kakršne koli zunanje vojaške intervencije in poudarila pomen spoštovanja suverenosti držav. Sheinbaum je ob tem pozvala Organizacijo združenih narodov (ZN), naj prevzame bistveno dejavnejšo vlogo pri obravnavanju ameriških ukrepov proti Venezueli. Izjave mehiške voditeljice so sledile potrditvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so ZDA izvedle vojaški napad na strateško infrastrukturo v Venezueli. Mehika s tem ponavlja svoje tradicionalno zunanjepolitično stališče do nevmešavanja, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki so posledica ameriške blokade in vojaških operacij pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Ruska protiletalska obramba je v štirih urah sestrelila 109 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, večino nad Brjansko regijo. V preteklih treh urah so sestrelili tudi 27 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več regijami Rusije.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je v sodelovanju s partnerskimi silami v Siriji izvedlo niz vojaških operacij, v katerih so ubili ali zajeli 25 operativcev teroristične skupine Islamska država (IS). Ključne dejavnosti so potekale v okviru operacije Hawkeye Strike, ki se je začela 19. decembra, ko so ameriške in jordanske sile z več kot 100 preciznimi izstrelki zadele nad 70 ciljev. Med 20. in 29. decembrom so izvedli še 11 dodatnih misij, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem pripadnikov IS, uničena pa so bila tudi štiri skladišča orožja. Te akcije so del širše strategije preprečevanja ponovnega vzpona teroristične mreže v regiji. CENTCOM je ob tem poudaril, da so operacije usmerjene v uničevanje logističnih zmogljivosti in vodstvenih struktur skupine, ki kljub izgubi ozemlja še vedno predstavlja varnostno grožnjo. Napadi so bili izvedeni brez žrtev med ameriškimi vojaki ali civilisti, kar potrjuje visoko stopnjo usklajenosti z zavezniki, vključno z Jordanijo, ki je aktivno sodelovala pri začetnih zračnih napadih.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

V Jemnu so se zaostrile napetosti med Saudsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Savdska Arabija je izvedla napad na pristanišče al-Mukalla, kjer so razkladali orožje za separatiste. Jemenski predsedniški svet je zahteval umik emiratskih sil v 24 urah. Saudska Arabija je zagrozila Jemnu z "vojaško operacijo". Razpadlo je zavezništvo s Saudsko Arabijo in ZAE proti Hutijevski milici, pri čemer ZAE podpirajo separatiste na jugu, Saudska Arabija pa podpira oslabljeno vlado.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na cilje na venezuelskem kopnem. Operacija, ki jo je izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letal, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi in objektu, ki naj bi služil kot logistično središče za prevoz drog kriminalne združbe Tren de Aragua. Trump je napad označil za uspeh v boju proti narkoterorizmu, hkrati pa ni izključil možnosti nadaljnjega vojaškega posredovanja ali celo vojne, če se predsednik Nicolás Maduro ne bo umaknil s položaja. Venezuelska stran je napad obsodila kot dejanje agresije in kršitev suverenosti. Do eksplozije je prišlo v strateškem pristanišču, kar pomeni pomembno eskalacijo konflikta, saj so se prejšnje ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje plovil na odprtem morju. Trumpova administracija trdi, da je bil cilj uničenje 'velike tovarne' za mamila, medtem ko analitiki opozarjajo, da bi ta poteza lahko vodila v širši regionalni konflikt v Latinski Ameriki. Napetosti med državama se stopnjujejo že več mesecev, vendar ta neposredni poseg na ozemlje države predstavlja prelomnico v hibridni vojni, ki jo Washington vodi proti režimu v Caracasu.

Ruske oborožene sile so v torek izvedle niz zračnih napadov na kritično infrastrukturo v ukrajinski Odesski oblasti, pri čemer so zadeli črnomorski pristanišči Pivdeni in Čornomorsk. Po besedah podpredsednika ukrajinske vlade Oleksija Kulebe je bila v napadih poškodovana civilna ladja, prav tako pa so bili prizadeti objekti v pristaniščih, namenjeni skladiščenju in transportu. V incidentu je bila ranjena najmanj ena oseba. Napad na civilno ladjo in pristaniške zmogljivosti predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja ukrajinskih izvoznih poti. Ruski napadi so bili usmerjeni tudi v rezervoarje z nafto, kar dodatno ogroža energetsko in logistično stabilnost regije. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so napadi povzročili znatno materialno škodo, medtem ko reševalne ekipe še vedno ocenjujejo obseg posledic na terenu. Ta incident sledi dolgotrajnemu obdobju ruskih pritiskov na črnomorsko regijo, ki ostaja ključna točka konflikta zaradi pomena za izvoz žita in drugih dobrin.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Tajska in Kambodža sta uspešno prestali prvih 72 ur dogovorjenega premirja, s čimer se je ustavilo dvajsetdnevno obdobje nasilnih mejnih spopadov. Prekinitev ognja, ki je začela veljati v soboto opoldne, je končala najhujše sovražnosti v zadnjih letih, v katerih je umrlo najmanj 101 oseba, več kot pol milijona prebivalcev na obeh straneh meje pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Čeprav so razmere na terenu trenutno stabilne, Bangkok opozarja na domnevne kršitve dogovora, kar je povzročilo zamudo pri izpustitvi vojnih ujetnikov. Kambodža uradno še ni podala informacij o usodi 18 svojih vojakov, vendar obe strani izražata upanje, da bo premirje omogočilo stabilizacijo dvostranskih odnosov in ustvarilo pogoje za dolgotrajnejšo politično rešitev mejnega spora. Razmere so se umirile po intenzivnih diplomatskih pritiskih sosednjih držav in mednarodne skupnosti, ki so sledili stopnjevanju nasilja ob spornem obmejnem pasu, kjer so se spopadi v juliju nevarno razširili na civilna območja.

Združeni arabski emirati so ostro zavrnili obtožbe koalicije pod vodstvom Savdske Arabije, da so v jemensko pristanišče al-Mukalla poslali pošiljko orožja in vojaških vozil. Koalicijske sile so v torek izvedle letalski napad na omenjeno pristanišče, pri čemer so po lastnih navedbah uničile večjo količino vojaške opreme, namenjene separatistom na jugu države. Savdska Arabija trdi, da je bila pošiljka neposredno namenjena oboroževanju milic, ki si prizadevajo za odcepitev južnega dela države. Predstavniki Združenih arabskih emiratov so v uradnem odzivu pojasnili, da tovor ni vseboval nobenega orožja ali bojnih vozil. Dogodek je močno zaostril odnose med ključnima članicama koalicije, ki se sicer v Jemnu borita proti uporniškim Hutijem, vendar podpirata različne frakcije znotraj države. Napad v pristanišču al-Mukalla predstavlja neposredno vojaško konfrontacijo med interesi dveh regionalnih sil, kar bi lahko dodatno destabiliziralo že tako razdrobljeno jemensko bojišče.

Enainosemdeset dni po uradni razglasitvi prekinitve ognja izraelske sile nadaljujejo z vojaškimi operacijami na območju Gaze in Zahodnega brega. Poročila navajajo nove letalske in kopenske napade na begunsko taborišče al-Maghazi, Beit Lahia ter južne predele Gaze, kjer so izraelske enote uničevale stanovanjske objekte in uporabljale težko oklepno mehanizacijo. Razmere ostajajo kritične tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelski vojaki blizu ločilnega zidu v mestu Al-Ram ustreli in ranili palestinskega delavca, ki je poskušal priti na delovno mesto v Izraelu. Posebno pozornost vzbuja dolgotrajna humanitarna kriza, povezana s tisoči otrok amputirancev, ki so v zadnjih mesecih izgubili ude zaradi načrtnega ciljanja okončin s strani izraelske vojske in pomanjkanja medicinskih sredstev za ustrezno zdravljenje. Gospodarska situacija na okupiranih ozemljih je katastrofalna, saj je od 7. oktobra 2023 delo izgubilo več kot 500.000 palestinskih delavcev. Stopnja brezposelnosti na Zahodnem bregu je presegla 50 odstotkov, kar dodatno zaostrujejo številne vojaške nadzorne točke in zapore območij, ki onemogočajo prosto gibanje prebivalstva.

Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ostro kritiziral premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegove odločitve o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda. Lapid je premierju očital pomanjkanje jasne strategije za prihodnost območja Gaze, obenem pa je izpostavil Netanjahujev obisk pri novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu kot politično potezo brez konkretnih načrtov za stabilizacijo regije. Priznanje Somalilanda je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni skupnosti, saj ga gibanje Hamas in nekatere arabske države vidijo kot del širšega načrta za prisilno razseljevanje palestinskega prebivalstva. Kljub zaostrovanju razmer v Gazi in mednarodnim tiralicam zaradi domnevnih vojnih zločinov, Netanjahu nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi. Med drugim je v Izrael povabil milijarderja Elona Muska, ki je povabilo sprejel, kar v javnosti sproža mešane odzive glede etičnosti takšnega sodelovanja v času trajajočega konflikta. Premier je obenem poudaril, da si Izrael prizadeva za vzpostavitev mirne meje s Sirijo, kar nakazuje na poskuse zmanjševanja napetosti na severni fronti, medtem ko se na jugu operacije nadaljujejo brez časovnega načrta za umik.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

Indijski premier Narendra Modi je v torek, 30. decembra 2025, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Modi je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril resnost situacije po domnevnem napadu Kijeva na uradno bivališče ruskega voditelja. Odziv New Delhija prihaja v obdobju povečanih napetosti in le nekaj tednov po uradnem obisku Vladimirja Putina v Indiji, kar kaže na tesne diplomatske vezi med državama. Indija kljub pritiskom zahodnih sil ohranja nevtralno, a prijateljsko držo do Moskve, kar se odraža tudi v Modijevi neposredni komunikaciji glede varnosti ruskega predsednika. Incident predstavlja novo stopnjo zaostritve v rusko-ukrajinskem konfliktu, ki vpliva na stabilnost širše mednarodne skupnosti.

Po poročanju ameriške revije The American Conservative bi lahko zahteve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega do Združenih držav Amerike in pogojevanje mirovnega procesa privedli do neuspeha pogajanj. Viri navajajo, da bi nepopustljiva stališča kijevske administracije lahko ogrozila vzpostavitev diplomatskega dialoga, ki bi končal vojaške spopade v državi. Poročila poudarjajo, da so zahteve po določenih varnostnih zagotovilih in finančni podpori ključni dejavniki, ki otežujejo pogajalska izhodišča. Ameriški analitiki ocenjujejo, da bi vztrajanje pri visokih pričakovanjih lahko povzročilo zastoj v komunikaciji z mednarodnimi partnerji in nasprotno stranjo. V kolikor se pogajalski okvirji ne bodo prilagodili realnim razmeram na terenu in političnim zmogljivostim zaveznikov, obstaja po mnenju strokovnjakov visoko tveganje za popoln propad mirovnih prizadevanj v bližnji prihodnosti.