Volodimir Zelenski je ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne na račun svoje državnosti. Rusija trdi, da ima dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco in jih namerava deliti z ZDA. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, osnivaču Ruskega prostovoljnega korpusa, lažirati svojo smrt po neuspelem atentatu.

V ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na regijo Herson je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruski preiskovalni odbor je sporočil, da so ukrajinske sile ciljale kavarno in hotel v času novoletnega praznovanja. Po navedbah tiskovne predstavnice odbora Svetlane Petrenko so tarče napada vključevale civilne objekte, kjer se je zadrževalo večje število ljudi. Ruski organi so incident označili za teroristični napad in sprožili preiskavo o okoliščinah dogodka. Med žrtvami naj bi bili po dostopnih informacijah civilisti, ki so se zbrali v kavarni. Ukrajinska stran uradnih navedb o konkretnem napadu še ni podrobneje komentirala, medtem ko se spopadi na območju Hersona, ki je pod delnim ruskim nadzorom, v zadnjem obdobju stopnjujejo. Napad velja za enega najbolj krvavih incidentov na tem območju v zadnjih mesecih.

Ruski preiskovalni odbor je sprožil uradni kazenski postopek zaradi suma terorističnega dejanja po napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na objekt v vasi Horli v regiji Herson. Po poročanju tiskovne službe omenjenega organa so tarčo napada predstavljali prostori lokalne kavarne, pri čemer so oblasti potrdile žrtve med civilnim prebivalstvom. Napad se je zgodil v delu hersonske regije, ki je trenutno pod ruskim nadzorom. Ruski preiskovalci trenutno izvajajo operativne dejavnosti, s katerimi poskušajo identificirati osebe, ki so sodelovale pri načrtovanju in izvedbi napada. Dogodek se uvršča v širši okvir stopnjevanja sovražnosti na zasedenih ozemljih, kjer so civilni objekti vse pogosteje tarče napadov z droni. Ruska stran dogodek kategorično označuje za teroristični napad na civilno infrastrukturo, medtem ko preiskava o natančnih okoliščinah še poteka.

V bolnišnicah v ukrajinski regiji Herson in na polotoku Krim se po nočnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki zdravi 13 ljudi, med katerimi sta tudi dva otroka. Pomočnik ruskega ministra za zdravje Aleksej Kuznecov je v četrtek, 1. januarja, potrdil, da je šest oseb v težkem stanju, vključno z obema mladoletnikoma. Napad je ciljal civilno infrastrukturo, natančneje hotel in kavarno v naselju Horli, kjer so po navedbah lokalnih oblasti zabeležili tudi smrtne žrtve. Ruski preiskovalni odbor je zaradi incidenta že sprožil kazenski postopek v zvezi s terorističnim dejanjem. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda naj bi napad zahteval življenja 24 ljudi, več kot 50 pa naj bi jih bilo ranjenih, čeprav uradni zdravstveni organi trenutno potrjujejo hospitalizacijo 13 posameznikov. Zdravstvene ustanove na obeh območjih so v stanju pripravljenosti in nudijo nujno pomoč vsem poškodovanim, medtem ko ministrstvo za zdravje še naprej spremlja stanje ranjencev.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi prek družbenega omrežja Telegram sporočilo, da je bil nedavni napad na kavarno in hotel v mestu Horli v Hersonski oblasti vnaprej načrtovan. Po navedbah Moskve so ukrajinske sile z droni namerno ciljale civilne objekte in prebivalce, kar po njihovem mnenju kaže na premišljeno strategijo stopnjevanja konfliktov na zasedenih območjih. Ruska stran trdi, da o načrtovani naravi napada ni nobenega dvoma, saj so bile tarče izbrane z namenom povzročitve čim večje škode med civilnim prebivalstvom. Dogodek v mestu Horli predstavlja nadaljevanje napetosti v regiji Herson, ki ostaja eno od ključnih žarišč spopadov. Ruski diplomati so v izjavi poudarili, da takšna dejanja ukrajinske vojske ne bodo ostala brez odziva, hkrati pa so mednarodno javnost pozvali k obsodbi domnevnih vojnih zločinov nad civilisti. Ukrajinska stran se na te specifične obtožbe še ni odzvala, vendar običajno zavrača ruske trditve o namernem ciljanju nevtralnih civilnih ciljev in poudarja legitimnost svojih operacij za osvoboditev ozemlja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske zračno-vesoljske sile (VKS) sestrelile ukrajinsko lovsko letalo Su-27 in uničile 250 brezpilotnih letal. Informacijo so potrdili na uradnem Telegram kanalu ministrstva.

Ameriška obalna straža je v sredo izvedla obsežno iskalno akcijo za morebitnimi preživelimi po vojaškem napadu na konvoj treh plovil v vzhodnem Tihem oceanu. Operacija je bila del okrepljene kampanje administracije predsednika Donalda Trumpa proti mednarodnemu trgovanju z drogami, pri čemer so ameriške sile napadle plovila, za katera so sumile, da prevažajo prepovedane substance. Napad se je zgodil v mednarodnih vodah, kjer ameriško južno poveljstvo redno izvaja nadzorne in prestrezne misije. Ameriški uradniki so potrdili, da je vojska uporabila silo proti konvoju, vendar podrobnosti o natančnem številu žrtev ali usodi vseh oseb na krovu sprva niso bile znane. Ta zadnji incident predstavlja nadaljevanje agresivne politike Združenih držav Amerike pri uporabi vojaških sredstev za preprečevanje dejavnosti narkokartelov na odprtem morju. Iskalne akcije v takšnih primerih so standardni postopek, čeprav so možnosti za preživetje po neposrednem vojaškem udaru na morju pogosto majhne. Operacija poudarja stopnjevanje napetosti in uporabo smrtonosne sile v okviru ameriške protinarkotične strategije.

Ukrajinske oborožene sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva v letu 2025 izgubile več kot 513.000 vojakov, kar vključuje tako mrtve kot ranjene. Podatki, ki jih je objavila ruska tiskovna agencija RIA Novosti, kažejo, da so bile izgube najizrazitejše v mesecih januarju, marcu in oktobru. V januarju naj bi ukrajinska vojska izgubila 51.960 vojakov, v marcu 47.665, v oktobru pa 47.105. Ruski viri ob tem navajajo, da so skupne izgube ukrajinske strani v lanskem letu presegle 1,5 milijona oseb. Te navedbe temeljijo izključno na izračunih in informacijah Ministrstva za obrambo Ruske federacije in niso neodvisno potrjene s strani nevtralnih mednarodnih organizacij ali ukrajinskih uradnih virov. Poročilo o visokem številu žrtev sovpada z drugimi težavami, s katerimi se spopada ukrajinska vojska, vključno z naraščajočim številom dezerterstev, ki so bila zabeležena ob koncu leta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da Ukrajina ne bo sprejela mirovnega sporazuma za vsako ceno in da ne bo podpisal sporazuma, ki bi bil 'šibek' in bi le podaljšal vojno. Poudaril je, da zadnjih 10% dogovora določa usodo miru, Ukrajine in Evrope. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru omalovaževal vojno.

Guverner regije Herson Vladimir Saldo je ukrajinski napad na naselje Horli, v katerem je po njegovih navedbah umrlo več deset civilistov, primerjal s tragičnimi dogodki v odeski Hiši sindikatov iz leta 2014. Po Salidovih besedah je obstreljevanje hotela, v katerem so bili nastanjeni civilisti, dejanje, ki po brutalnosti spominja na dogodke med Evromajdanom, ko so ljudje v Odesi živi zgoreli v požaru. Saldo je ob tem ostro obsodil delovanje ukrajinskih sil in poudaril namernost napada na netarčne objekte. Ruski uradniki so napad označili za teroristično dejanje proti mirnemu prebivalstvu na območjih pod ruskim nadzorom. Poročila o številu žrtev in okoliščinah napada temeljijo na navedbah lokalnih proruskih oblasti, medtem ko neodvisne potrditve o natančnem številu ubitih v času poročanja še ni bilo mogoče pridobiti. Dogodek dodatno zaostruje napetosti na okupiranih ozemljih južne Ukrajine.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v sredo med 8.00 in 23.00 po moskovskem času prestreglo in uničilo 53 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Ruske sile zračne obrambe so v novoletni noči nad Tulsko oblastjo uničile 23 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah guvernerja regije Dmitrija Miljajeva je napad trajal pet ur, in sicer od 23. ure zvečer do 4. ure zjutraj po lokalnem času. Guverner je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram javnost obvestil, da je med odbijanjem napada en letalnik padel na zasebno stanovanjsko hišo. Miljajev je prebivalce regije opozoril na nevarnost ostankov sestreljenih letalnikov, ki lahko na tleh še vedno vsebujejo nevarna eksplozivna sredstva. Tuljska oblast, ki se nahaja južno od Moskve, je bila v preteklosti že večkrat tarča podobnih napadov, vendar je bil tokratni vdor v novoletnem času eden izmed obsežnejših v zadnjem obdobju. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo delovanje protiletalskih sistemov, vendar podrobnejših informacij o morebitnih drugih žrtvah ali materialni škodi niso podali.

V noči z 31. decembra na 1. januar sta bili v vasi Severska v ruski regiji Krasnodar v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov poškodovani dve zasebni stanovanjski hiši. Po podatkih regionalnega operativnega štaba so ostanki sestreljenih letalnikov povzročili škodo na strehah in razbili okna, vendar po prvih poročilih med prebivalci ni bilo žrtev ali poškodovanih. Incident se je zgodil sredi okrepljenih čezmejnih napadov z droni, ki jih ukrajinske sile izvajajo na rusko ozemlje. Na mestu dogodka so posredovale vse pristojne operativne službe, ki so ocenile nastalo škodo in zavarovale območje. Ruske oblasti so dogodek potrdile prek uradnih kanalov na omrežju Telegram, pri čemer so poudarile, da je bila škoda omejena na materialne objekte v omenjenem naselju.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na praznovanje novega leta v delu regije Herson pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Ruska misija pri ZN v Ženevi je obsodovala molk zahodnih držav ob tem dogodku. Predsednik Putin je izjavil, da bo Rusija zmagala v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru narodu 1. januarja 2026 izjavil, da je projekt mirovnega sporazuma za rešitev konflikta v Ukrajini pripravljen že skoraj 90-odstotno. Informacija je bila objavljena na uradni spletni strani urada ukrajinskega predsednika, kjer je poudaril napredek pri oblikovanju pogojev za končanje sovražnosti. Zelenski v svojem nagovoru sicer ni podrobneje opredelil preostalih desetih odstotkov vsebine sporazuma, ki še zahtevajo uskladitev. Ta napoved sledi intenzivnim pripravam dokumentacije, ki jih je Kijev izvajal v zadnjih tednih leta 2025. Predsednikove besede kažejo na optimizem glede diplomatske rešitve, čeprav konkretni koraki za implementacijo načrta s strani Ruske federacije še niso znani. Objava prihaja v času, ko mednarodna javnost pozorno spremlja vsak premik v smeri deeskalacije v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru narodu sporočil, da je mirovni dogovor za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimistični napovedi je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov pogajanj najzahtevnejših, saj bodo ti ključni detajli odločali o prihodnji usodi Ukrajine in širše Evrope. Zelenski je poudaril, da ta zadnji del dogovora predstavlja več kot le številke, saj gre za vsebino, ki bo zagotovila trajen mir. Obenem Ukrajina nadaljuje z vojaškimi pritiski na rusko energetsko infrastrukturo, kar naj bi okrepilo pogajalsko izhodišče Kijeva. Zelenski se trenutno pripravlja na nov krog pogovorov, medtem ko ukrajinske sile izvajajo povračilne napade na ruska naftna sredstva. Napredek pri mirovnem načrtu, ki nastaja v sodelovanju z Združenimi državami Amerike, sledi večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo fronte in iskanje diplomatske rešitve, ki bi vključevala varnostna jamstva in povojno obnovo države.

Ruska federacija je konec leta 2025 in vstop v leto 2026 zaznamovala z novimi vojaškimi napadi na ukrajinska mesta ter kontroverznimi potezami na zasedenih ozemljih. V pristaniškem mestu Odesa so ruske sile na zadnji dan leta izvedle zračne napade, v katerih je bilo po navedbah lokalne vojaške administracije ranjenih šest ljudi, med njimi trije otroci. Napadi so povzročili znatno škodo na stanovanjskih objektih, kar nadaljuje niz ruskih agresij na to strateško pomembno obmorsko središče, ki se je s podobnimi napadi spopadalo že julija 2025. Istočasno je ruska stran v okupiranem Mariupolu ponovno odprla tamkajšnje dramsko gledališče, ki je bilo uničeno v bombnem napadu marca 2022. Takrat je pod ruševinami stavbe, ki je služila kot civilno zaklonišče z napisom OTROCI, po mednarodnih ocenah umrlo približno 600 ljudi. Ponovno odprtje s predstavo ruske pravljice so ukrajinski viri označili za cinično dejanje oziroma ples na kosteh žrtev. Dogodka so se udeležili visoki ruski uradniki pod mednarodnimi sankcijami, vključno z voditeljem samooklicane Ljudske republike Doneck Denisom Pušilinom. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom obljubil zmago in vztrajal pri nadaljevanju vojaških operacij, s čimer je zavrnil prizadevanja za mir s Kijevom. Njegov nastop je sovpadal s stopnjevanjem napetosti na fronti in sistematičnim uničevanjem ukrajinske infrastrukture, kar kaže na to, da se konflikt v začetku leta 2026 ne bo umiril. Dogajanje v Mariupolu medtem ostaja predmet mednarodnih preiskav o vojnih zločinih, saj Rusija na zasedenih območjih sistematično odstranjuje dokaze o preteklih napadih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom poudaril osrednjo željo po vzpostavitvi miru v državi. V sporočilu, ki je bilo objavljeno na njegovem kanalu v aplikaciji Telegram, je izpostavil upanje na konec spopadov, hkrati pa je pojasnil, da si Ukrajina prizadeva za mir, vendar ne za vsako ceno. Njegove besede prihajajo v času, ko se država še vedno spopada z dolgotrajno rusko agresijo. Zelenski je v nagovoru poudaril enotnost naroda in odpornost, ki so jo Ukrajinci pokazali v preteklem letu. Čeprav so njegove izjave usmerjene k stabilizaciji in končanju konflikta, politični analitiki opozarjajo na notranje pritiske in pričakovanja javnosti glede prihodnosti države. Poudarek na miru, ki ne bi pomenil kapitulacije, ostaja osrednja točka ukrajinske zunanje politike, medtem ko se predsednik sooča z izzivi pri ohranjanju podpore v domačem političnem prostoru.

Združeni arabski emirati so po zahtevi Savdske Arabije napovedali umik preostalih sil iz Jemna. Jemenski uradnik je izrazil dvom o resničnosti umika, pri čemer je poudaril, da imata od konflikta največ koristi Amerika in Izrael. V južnem Jemnu so protestniki odstranili fotografije predsednika Združenih arabskih emiratov z zgradb.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega neposrednega vojaškega napada na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja, kar je povzročilo močno zaostritev napetosti v regiji. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila po uradnih navedbah usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Čeprav so mediji od predsednika zahtevali podrobnejša pojasnila, Trump ni zanikal napada na venezuelsko ozemlje, vendar je ostal skop z dodatnimi informacijami. Napad je sprožil resne pomisleke glede nadaljnjega ameriškega vojaškega delovanja v karibskem bazenu. Medtem ko venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura o incidentu uradno še molči, sosednja Kolumbija in preostala mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremljata razvoj dogodkov. Po nekaterih poročilih so napad z uporabo brezpilotnih letal izvedle enote obveščevalne agencije CIA, kar označuje pomemben odklon od dosedanje ameriške strategije v regiji, ki je temeljila predvsem na diplomatskem in gospodarskem pritisku.

Guverner Zaporoške oblasti, Evgenij Balicki, je sporočil, da so po napadu ukrajinskih sil v celoti obnovili oskrbo z električno energijo v vseh naseljenih krajih regije. Balicki se je zahvalil energetikom za njihovo delo.

Izrael je napovedal prepoved delovanja za 37 humanitarnih organizacij v Gazi in na Zahodnem bregu, med njimi so Zdravniki brez meja in CARE. Razlog za prepoved je neizpolnjevanje novih pravil o registraciji, ki naj bi preprečila infiltracijo teroristov. Izrael trdi, da so organizacije imele več mesecev časa za uskladitev. Prepoved začne veljati v četrtek, organizacije pa morajo zagotoviti podrobne informacije o palestinskem osebju. Nova Zelandija se ni pridružila izjavi, ki opozarja na poslabšanje razmer v Gazi.

Hezbollah je uradno sporočil, da se ne namerava odpovedati svojemu orožju, čeprav se izteka rok, ki ga je libanonska vlada določila za začetek razorožitve na jugu države. Konec leta 2025 bi moral po načrtih vlade v Bejrutu predstavljati zaključek prve faze razoroževanja te oborožene skupine, vendar so predstavniki gibanja poudarili, da bodo svojo vojaško moč ohranili. Odločitev prihaja v času okrepljenih izraelskih zračnih napadov na libanonsko ozemlje, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Napetosti med libanonskimi oblastmi in Hezbollahom se stopnjujejo, saj mednarodna skupnost pritiska na Libanon, naj zagotovi izpolnjevanje resolucij Združenih narodov o demilitarizaciji območja južno od reke Litani. Zavračanje razorožitve povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo Libanona in neposreden vojaški spopad širših razsežnosti z Izraelom, ki svoje napade utemeljuje prav z nevtralizacijo Hezbollahove grožnje.

Ruske vojaške enote se po navedbah vodje samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denisa Pušilina mestu Konstantinovka približujejo iz več smeri, pri čemer se spopadi že selijo v urbana območja. Pušilin je v nastopu na televizijskem kanalu Rusija 24 potrdil, da v mestu trenutno potekajo intenzivni ulični boji. Ruska stran si prizadeva za prodor v to strateško pomembno središče v regiji Doneck, kar predstavlja nadaljevanje njihovih ofenzivnih operacij na vzhodu Ukrajine. Operativne razmere na terenu kažejo na stopnjevanje pritiska na ukrajinsko obrambo, saj poskušajo ruske sile mesto obkoliti in izpodriniti nasprotnika iz utrjenih položajev. Poročila o napredovanju prihajajo v času povečane aktivnosti na celotni frontni liniji v Donecku. Kljub trditvam o napredku neodvisni viri še niso v celoti potrdili obsega ruskega nadzora znotraj mestnega jedra, vendar Pušilinove izjave nakazujejo na kritično fazo bitke za to naselje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile protizračne obrambe 31. decembra med 8.00 in 23.00 po moskovskem času prestregle in uničile 53 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad več ruskimi regijami.

Ameriški obrambni minister je marca 2025 tajno uvedel začasno prepoved dobave 155-milimetrskih topniških granat Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije ob sklicevanju na navedbe časnika New York Times. Odločitev Pentagona, ki naj bi bila sprejeta brez javne napovedi, pomeni nenaden zasuk v dosedanji vojaški podpori Kijevu, ki se na bojiščih spopada s pomanjkanjem streliva. Čeprav se v različnih poročilih pojavljata imeni sedanjega ministra Peta Hegsetha in prejšnjega ministra Lloyda Austina, viri potrjujejo, da so se omejitve začele izvajati v marcu. Ta ukrep bi lahko resno ogrozil obrambne zmogljivosti ukrajinskih sil, saj so 155-milimetrske granate ključno sredstvo v boju proti ruski agresiji. Razlogi za nenadno zaustavitev pošiljk uradno niso bili pojasnjeni, vendar odločitev prihaja v času zaostrenih razprav v Washingtonu glede nadaljnjega financiranja in obsega vojaške pomoči. Ukrajinska stran na fronti nujno potrebuje kontinuirane dobave, da bi ohranila stabilnost obrambnih linij.

Tajske oblasti so v sredo izpustile 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od julija, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi razmer na sporni meji. Izpustitev je bila izvedena na podlagi novega dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga državi dosegli pretekli konec tedna z namenom končanja večtedenskih smrtonosnih spopadov. Vojaki so se v domovino vrnili v sredo, kjer so jih pričakali s častmi. Najnovejše premirje je stopilo v veljavo v soboto opoldne in je končalo skoraj 20 dni neprekinjenih spopadov, ki so na obeh straneh zahtevali najmanj 101 življenje. Pogovori med predstavniki obeh držav so bili usmerjeni v zmanjšanje napetosti, ki so se stopnjevale vse od lanskega poletja. Čeprav so oblasti v Bangkoku in Phnom Penhu potrdile umiritev razmer, ostaja obmejno območje pod strogim nadzorom obeh vojsk.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu opravil svojo prvo silvestrsko mašo v vlogi vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve, pri čemer je ostro obsodil sodobne oblike svetovne nadvlade. V svojem nagovoru je opozoril na obstoj načrtov za osvajanje sveta, ki se izvajajo prek vojaških strategij, prikritih z ideološko in religiozno retoriko. Po poročanju tiskovnih agenc EFE in ANSA je papež izpostavil neskladje med mirovnimi besedami in dejanskimi dejanji akterjev, ki uporabljajo hinavski diskurz za doseganje geopolitičnih ciljev. Sveti oče je v svojem sporočilu ob koncu leta poudaril, da so tovrstne strategije nevarne za stabilnost človeštva, saj se pod krinko moralnih ali verskih argumentov pogosto skrivajo težnje po prevladi in uporaba oborožene sile. Leon XIV., ki je letos začel svoj pontifikat, je pozval k večji iskrenosti v mednarodnih odnosih in zavrnitvi vseh oblik prikrite agresije. Njegove besede so odmevale kot neposredna kritika trenutnim globalnim konfliktom, kjer se vojaško posredovanje pogosto opravičuje z višjimi cilji.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Izraelske vojaške sile so v zadnjih dneh ponovno kršile dogovor o prekinitvi ognja in v ločenih napadih na območju Gaze ter zasedenega Zahodnega brega ubile tri Palestince, med katerimi sta bila dva otroka. Po poročanju lokalnih medijev je bila v torek v soseski al-Zarqa na severovzhodu mesta Gaza ubita 11-letna deklica Dana Hussein Ahmed Muqat. V sredo so poročali o smrti še enega otroka v al-Mawasiju na jugu Gaze, kjer so se v zadnjem dnevu stopnjevali tako zračni kot kopenski napadi, zlasti v osrednjih in severnih predelih enklave. Nasilje se je razširilo tudi na Zahodni breg, kjer so izraelske enote čez noč izvajale racije in aretacije. V bližini mest Awarta in Einabus južno od Nablusa so vojaki streljali na vozilo, pri čemer so ubili 20-letnega Qaisa Samija Jasserja Allana, več drugih oseb pa je bilo ranjenih. Ti incidenti se vrstijo kljub uradnemu premirju, ki je začelo veljati v začetku oktobra, vendar ga izraelska stran po navedbah opazovalcev redno krši. Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je medtem v svojem zadnjem poročilu zabeležila, da je bilo samo v zadnjem tednu decembra ubitih 328 Palestincev.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta med srečanjem na Floridi razpravljala o morebitnem vojaškem napadu na Iran v letu 2026. Po navedbah ameriških virov, na katere se sklicuje portal Axios, sta voditelja osrednjo pozornost namenila napredku iranskega jedrskega programa in razvoju balističnih raket, kar Izrael ocenjuje kot neposredno grožnjo svoji varnosti. Netanjahu je Trumpu prenesel zaskrbljenost glede zmogljivosti teheranskega režima, medtem ko je Trump opozoril, da bodo iranska dejanja povzročila resne posledice. Razprava predstavlja nadaljevanje zaostrovanja ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu po Trumpovem povratku v Belo hišo. Medtem ko Izrael išče trdna zagotovila za ameriško podporo pri uničenju iranske jedrske infrastrukture, Trumpova administracija uporablja ostro retoriko za pritisk na Teheran in palestinsko gibanje Hamas. Srečanje potrjuje strateško uskladitev med državama, ki bi lahko vodila do novega kroga destabilizacije v regiji, če se bosta strani odločili za uresničitev vojaških načrtov v prihodnjem letu.

Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je pozval k neizprosnemu in ostremu ukrepanju Rusije po domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Volodin je v nastopu na televizijskem kanalu Rossija 24 poudaril, da mora biti odgovor Moskve takšne narave, da bo v prihodnje preprečil vsakršne podobne poskuse agresije. Po njegovih besedah so poslanci državne dume enotni v prepričanju, da si kijevski režim za to dejanje ne zasluži nobenega prizanašanja. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in agonijo ukrajinskih oblasti, s čimer se dodatno stopnjujejo napetosti v regiji. Volodinova retorika odraža širše stališče ruskega političnega vrha, ki napad na predsedniško rezidenco interpretira kot neposredno provokacijo. Dogodek se je zgodil v času povečane aktivnosti brezpilotnih letalnikov na ruskem ozemlju, kar Kijev uradno zanika ali pa navedb ne komentira neposredno.

Ruske sile so v zadnjem valu napadov z bezpilotnimi letalniki ciljale ukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so bile ranjene najmanj štiri osebe, med njimi trije otroci. Načelnik regije Odesa Oleg Kiper je potrdil, da so bili napadi usmerjeni na stanovanjske objekte ter ključno logistično in energetsko infrastrukturo. Med ranjenimi civilisti je tudi sedemmesečni dojenček, kar potrjuje nadaljevanje strategije napadov na gosto naseljena območja. Po poročanju vojaških oblasti je nastala znatna materialna škoda na večstanovanjskih zgradbah, s prizorišč pa so poročali o gostem dimu in uničenju. Odesa, ki predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz, je že dlje časa tarča ponavljajočih se napadov, ki sistematično uničujejo energetsko in prometno infrastrukturo mesta. Ti incidenti so neposredno povezani s širšo rusko ofenzivo, ki se je v zadnjih mesecih okrepila z uporabo novih tehnologij dronov, vključno s tistimi, ki so odporni na elektronsko motenje.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovil obtožbe, da so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa bombardirale tovarno kokaina v Maracaibu v Venezueli. Petro trdi, da je bila tovarna povezana s tihotapljenjem kokaina in da jo je nadzorovala kolumbijska gverilska skupina ELN (Ejército de Liberación Nacional). Donald Trump je potrdil, da je do napada prišlo.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje sestrelitev brezpilotnega letalnika nad rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva s temi posnetki odgovarja na zanikanja Kijeva in poudarja, da je šlo za nameren ukrajinski poskus atentata na ruskega predsednika. Dogodek naj bi se zgodil v začetku tedna, ruske oblasti pa trdijo, da sta bila v napad vključena dva letalnika, ki sta bila onesposobljena z elektronskimi obrambnimi sistemi. Ukrajinsko vodstvo je vpletenost v domnevni napad kategorično zavrnilo in obtožbe označilo za rusko provokacijo ali dejanje notranjih sil. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je kljub temu vztrajal, da za napadom stoji Kijev pod vodstvom Washingtona. Ruska stran je objavo posnetkov izkoristila za utrjevanje narativa o neposredni ogroženosti državnega vrha, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na pomanjkanje neodvisnih dokazov o izvoru letalnikov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA izvedle napad na pristaniški objekt v Venezueli. Operacija, ki jo je po nekaterih navedbah izvedla agencija CIA s pomočjo brezpilotnih letalnikov, je bila usmerjena proti infrastrukturi, ki naj bi jo venezuelski narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Trump je poudaril, da so ZDA s tem uničile pomembno bazo za nakladanje mamil, kar predstavlja stopnjevanje vojaških posredovanj njegove administracije v regiji. Napad na venezuelsko ozemlje pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki, saj so se prejšnje operacije v glavnem omejevale na prestrezanje plovil v mednarodnih vodah Karibskega morja. Po navedbah virov so razbitine uničenih plovil naplavile na obalo kolumbijskega polotoka, medtem ko poročila o vsebini tovora ostajajo protislovna. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Trumpova administracija povečuje pritisk na vlado Nicolása Madura.

Ruska federacija in Ukrajina sta v noči na torek izvedli obsežne zračne napade na strateška pristanišča ob Črnem morju, kar je povzročilo znatno škodo na civilni in energetski infrastrukturi. Ruske sile so z valovi brezpilotnih letalnikov napadle regijo Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjsko sosesko ter pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Po podatkih ukrajinske mornarice sta bili tarči napadov tudi dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta v pristanišče vpluli za nakladanje pšenice. Napadi so povzročili škodo na skladiščih nafte in pristaniški infrastrukturi. Ukrajinske sile so se na agresijo odzvale s povračilnimi udarci na ruske energetske objekte ob obali Črnega morja, med drugim na naftno rafinerijo. Trenutna eskalacija sledi dolgotrajnemu vzorcu napadov na izvozno infrastrukturo, ki sta jih obe strani uporabili kot sredstvo pritiska po neuspelih mirovnih pogajanjih v preteklosti. Rusija je v zadnjem obdobju še dodatno zaostrila svojo retoriko in vojaško delovanje, kar utemeljuje z domnevnimi ukrajinskimi grožnjami ruskemu političnemu vodstvu.

Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) je sporočil, da je v severozahodnem delu mesta Gaza zaradi ekstremnih zimskih razmer in pomanjkanja ustreznih bivališč umrl še en otrok. Sedemletni deček Ata Mai je 27. decembra utonil med hudimi poplavami v improviziranem taborišču za notranje razseljene osebe v Sudaniyi. Gre za šesto smrtno žrtev med otroki v tem mesecu, ki je neposredna posledica nevzdržnih življenjskih pogojev, mraza in pomanjkanja varnih zavetišč sredi trajajočega konflikta med Izraelom in Hamasom. Agencija ZN je ob tem izrazila globoko pretresenost nad tragedijo, ki bi jo po njihovih navedbah lahko preprečili. Razmere na območju Gaze so se z nastopom zime in obilnim deževjem dodatno poslabšale, saj uničena infrastruktura ne zmore odvajati vode, družine pa bivajo v neprimernih šotorih. UNICEF opozarja, da so otroci v Gazi izpostavljeni ekstremnim tveganjem, saj kombinacija podhranjenosti, bolezni in mraza resno ogroža njihova življenja. Regionalni direktor UNICEF-a je ponovno pozval k zagotovitvi osnovne varnosti in nujne humanitarne pomoči za najranljivejše skupine prebivalstva.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala uradno sporočilo, v katerem je izrazila sožalje ob domnevni smrti Abuja Obeide, vplivnega tiskovnega predstavnika brigad Al Kasam, ki so vojaško krilo gibanja Hamas. V izjavi so iranske sile poudarile, da smrt Obeide in več drugih borcev palestinskega upora predstavlja simbol stanovitnosti in neomajnosti fronte upora proti Izraelu. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da je bila dejavnost Abuja Obeide ključna pri zoperstavljanju izraelski propagandi. Operacije IRGC in njihova javna podpora palestinskim skupinam dodatno zaostrujejo napetosti v regiji Bližnjega vzhoda. Čeprav podrobnosti o okoliščinah domnevne smrti niso bile podrobneje pojasnjene, iranska stran dogodek interpretira kot žrtev za skupni cilj. Takšne izjave služijo utrjevanju vezi znotraj tistega, kar Teheran imenuje os upora, hkrati pa krepijo proticistično retoriko v iranskem javnem prostoru.

Kamboške oblasti so v sredo, 31. decembra 2025, na prostost sprejele 18 vojakov, ki jih je po večmesečnem mejnem sporu zadrževala Tajska. Kamboški premier Hun Manet je ob vrnitvi vojakov poudaril, da vlada nikoli ni pozabila na svoje državljane, ki so bili v ujetništvu natanko 155 dni od njihove aretacije 29. julija 2025. Osvoboditev je bila rezultat intenzivnih pogajanj in diplomatskih prizadevanj, ki so vključevala tudi mednarodno skupnost, vključno z Evropsko unijo, katere veleposlanik v Kambodži je izpustitev označil za pomemben korak k izboljšanju regionalnih odnosov. Vrnitev vojakov je v Phnom Penhu sprožila val navdušenja, saj so se na ulicah zbrale množice ljudi, ki so vojake pozdravile ob njihovem prihodu s helikopterji. Zdravstveno osebje v provinci Preah Vihear je vojakom nemudoma nudilo ustrezno oskrbo, kamboški minister za zdravje Chheang Ra pa je pohvalil njihovo hrabrost. Vzporedno z diplomatskimi uspehi so poročali tudi o vračanju več kot 1200 vojnih beguncev na svoje domove, kar nakazuje na morebitno stabilizacijo razmer na mejnih območjih, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili incidenti.

Izraelska vojska je v sredo stopnjevala vojaške operacije na več frontah v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, kar je povzročilo nove žrtve med civilisti. V osrednjem in južnem delu Gaze so artilerijske enote in vojaška vozila obstreljevala begunski taborišči Bureij in Maghazi ter območje vzhodno od mesta Khan Younis. Po poročanju palestinskih medijev so bili v napadih ranjeni številni ljudje, med žrtvami pa je bil potrjen tudi otrok, ki je podlegel strelnim ranam na območju Mawasi Rafah pod nadzorom okupacijskih sil. Istočasno so se napetosti stopnjevale na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile južno od Nablusa streljale na vozilo in pri tem ubile 20-letnega palestinskega moškega. V ločenem incidentu severozahodno od Ramale so vojaške enote z uporabo zažigalnih bomb povzročile požar v stanovanjski hiši, medtem ko je Palestinski rdeči polmesec poročal o štirih ranjenih osebah v streljanju na vozilo v istem okolišu. Agresija se je nadaljevala tudi v Deir al-Balahu, kjer je bila v letalskem napadu huje ranjena palestinska ženska.

Finski politik Armando Memma iz konservativne stranke Zavezništvo svobode je kritiziral odziv Kaje Kallas na poročila o napadu ukrajinskih brezpilotnih letal na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Memma meni, da bi morala Kallas obsoditi napad, če se izkaže za resničnega.

Kolumnist ameriškega časnika The Washington Post David Ignatius je objavil napoved, po kateri bo nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni postal naslednji predsednik Ukrajine. Po Ignatiusovem mnenju bi Zalužni, ki trenutno opravlja dolžnosti veleposlanika v Združenem kraljestvu, lahko leta 2026 prevzel vodenje vlade narodne enotnosti po odhodu sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega. Avtor analize ob tem predvideva, da se bo vojaški konflikt nadaljeval in prešel v fazo krvavega zastoja brez jasnega zmagovalca na bojišču. Napovedi o političnih spremembah v Kijevu prihajajo v času negotovosti glede prihodnjega poteka rusko-ukrajinske vojne. Ignatius izpostavlja, da bi Zalužni lahko predstavljal figuro, ki bi poenotila državo v obdobju po koncu mandata Zelenskega. Kljub pesimističnim vojaškim obetom, ki vključujejo nadaljnje žrtve in utrjevanje frontnih črt, analitik meni, da bo politična tranzicija ključen dejavnik za prihodnost ukrajinske državnosti do konca leta 2026.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je v torek podvomil v uradne obtožbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da dogodek ostaja nejasen in da trenutno ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da se je napad dejansko zgodil. Za dokončno oceno razmer veleposlanik pričakuje podrobna poročila ameriških obveščevalnih služb, ki trenutno še analizirajo dostopne podatke o incidentu. Rusija je pred tem obtožila Kijev poskusa atentata na predsednika, kar pa so ukrajinski uradniki zanikali. Whitakerjevo stališče odraža previdno diplomatsko držo Washingtona v času izredno napetih odnosov med Natom in Rusijo. Incident se je zgodil v širšem kontekstu stopnjevanja vojaških napetosti, kjer Rusija redno obtožuje Ukrajino in njene zahodne zaveznice provokacij, medtem ko Nato opozarja na nevarnost ruske agresije v vzhodni Evropi. Izjave Matthewja Whitakerja so ključne, saj prihajajo v obdobju, ko se v mednarodni skupnosti razpravlja o morebitnem stopnjevanju konflikta in uporabi naprednejših orožij na obeh straneh.

Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem, kjer sta razpravljala o nadaljnjih korakih glede Gaze in Irana. Trump je ponovil grožnje Iranu in opozoril Hamas glede razorožitve, pri čemer je Netanjahuju zagotovil podporo ZDA v primeru napada na Iran. Iranski predstavniki so odgovorili z opozorilom na oster odgovor v primeru agresivnih dejanj ZDA.