Enainosemdeset dni po uradni razglasitvi prekinitve ognja izraelske sile nadaljujejo z vojaškimi operacijami na območju Gaze in Zahodnega brega. Poročila navajajo nove letalske in kopenske napade na begunsko taborišče al-Maghazi, Beit Lahia ter južne predele Gaze, kjer so izraelske enote uničevale stanovanjske objekte in uporabljale težko oklepno mehanizacijo. Razmere ostajajo kritične tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelski vojaki blizu ločilnega zidu v mestu Al-Ram ustreli in ranili palestinskega delavca, ki je poskušal priti na delovno mesto v Izraelu. Posebno pozornost vzbuja dolgotrajna humanitarna kriza, povezana s tisoči otrok amputirancev, ki so v zadnjih mesecih izgubili ude zaradi načrtnega ciljanja okončin s strani izraelske vojske in pomanjkanja medicinskih sredstev za ustrezno zdravljenje. Gospodarska situacija na okupiranih ozemljih je katastrofalna, saj je od 7. oktobra 2023 delo izgubilo več kot 500.000 palestinskih delavcev. Stopnja brezposelnosti na Zahodnem bregu je presegla 50 odstotkov, kar dodatno zaostrujejo številne vojaške nadzorne točke in zapore območij, ki onemogočajo prosto gibanje prebivalstva.

Izraelski opozicijski voditelj Yair Lapid je ostro kritiziral premierja Benjamina Netanjahuja zaradi njegove odločitve o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda. Lapid je premierju očital pomanjkanje jasne strategije za prihodnost območja Gaze, obenem pa je izpostavil Netanjahujev obisk pri novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu kot politično potezo brez konkretnih načrtov za stabilizacijo regije. Priznanje Somalilanda je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni skupnosti, saj ga gibanje Hamas in nekatere arabske države vidijo kot del širšega načrta za prisilno razseljevanje palestinskega prebivalstva. Kljub zaostrovanju razmer v Gazi in mednarodnim tiralicam zaradi domnevnih vojnih zločinov, Netanjahu nadaljuje z diplomatskimi aktivnostmi. Med drugim je v Izrael povabil milijarderja Elona Muska, ki je povabilo sprejel, kar v javnosti sproža mešane odzive glede etičnosti takšnega sodelovanja v času trajajočega konflikta. Premier je obenem poudaril, da si Izrael prizadeva za vzpostavitev mirne meje s Sirijo, kar nakazuje na poskuse zmanjševanja napetosti na severni fronti, medtem ko se na jugu operacije nadaljujejo brez časovnega načrta za umik.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

Indijski premier Narendra Modi je v torek, 30. decembra 2025, izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o ukrajinskem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Modi je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je poudaril resnost situacije po domnevnem napadu Kijeva na uradno bivališče ruskega voditelja. Odziv New Delhija prihaja v obdobju povečanih napetosti in le nekaj tednov po uradnem obisku Vladimirja Putina v Indiji, kar kaže na tesne diplomatske vezi med državama. Indija kljub pritiskom zahodnih sil ohranja nevtralno, a prijateljsko držo do Moskve, kar se odraža tudi v Modijevi neposredni komunikaciji glede varnosti ruskega predsednika. Incident predstavlja novo stopnjo zaostritve v rusko-ukrajinskem konfliktu, ki vpliva na stabilnost širše mednarodne skupnosti.

Po poročanju ameriške revije The American Conservative bi lahko zahteve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega do Združenih držav Amerike in pogojevanje mirovnega procesa privedli do neuspeha pogajanj. Viri navajajo, da bi nepopustljiva stališča kijevske administracije lahko ogrozila vzpostavitev diplomatskega dialoga, ki bi končal vojaške spopade v državi. Poročila poudarjajo, da so zahteve po določenih varnostnih zagotovilih in finančni podpori ključni dejavniki, ki otežujejo pogajalska izhodišča. Ameriški analitiki ocenjujejo, da bi vztrajanje pri visokih pričakovanjih lahko povzročilo zastoj v komunikaciji z mednarodnimi partnerji in nasprotno stranjo. V kolikor se pogajalski okvirji ne bodo prilagodili realnim razmeram na terenu in političnim zmogljivostim zaveznikov, obstaja po mnenju strokovnjakov visoko tveganje za popoln propad mirovnih prizadevanj v bližnji prihodnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike uničile strateško pristanišče v Venezueli, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale kriminalne združbe za tihotapljenje prepovedanih drog. Gre za prvi neposreden kopenski napad ameriške vojske na venezuelsko ozemlje v okviru nove kampanje proti mednarodni trgovini z narkotiki v Južni Ameriki. Priče so poročale o močni eksploziji v pristaniški infrastrukturi, kjer poteka natovarjanje plovil, o morebitnih žrtvah pa uradni viri za zdaj ne poročajo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama in je bila izvedena po večtedenskih napovedih o možnih vojaških posredovanjih. Napad je neposredna posledica načrtov, ki so jih ameriške obveščevalne službe in vojska pripravljale zaradi domnevne vpletenosti venezuelskih struktur v trgovino z mamili. Čeprav se je venezuelski predsednik Nicolas Maduro v preteklosti skušal obrniti neposredno na Trumpa, da bi preprečil vojaško posredovanje, je Washington s tem dejanjem pokazal odločnost pri uporabi vojaške sile znotraj suverenih držav v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na cilj v venezuelskem pristanišču, ki naj bi služil kot baza za pretovarjanje prepovedanih drog. Po navedbah Washingtona je bila operacija usmerjena proti objektu, ki ga uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za nakladanje mamil na plovila. Napad, ki se je zgodil v času božičnih praznikov, je povzročil obsežno eksplozijo v pristaniškem območju. ZDA s tem dejanjem stopnjujejo pritisk na avtoritarno vlado v Caracasu pod vodstvom Nicolása Madura. Doslej so se ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje mamilarskih plovil na odprtem morju, omenjeni dogodek pa predstavlja prvi javno potrjen neposredni napad na venezuelskem kopnem. Trump je v radijskem intervjuju poudaril, da je bil objekt popolnoma uničen, kar označuje novo fazo v ameriški strategiji boja proti narkokartelom v regiji.

Po srečanju z Netanjahujem je Trump ponovil grožnje Iranu glede morebitnih novih ameriških napadov, če bo ta obnovil jedrski ali raketni program. Kremelj je pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti. Trump je podprl Netanjahujevo politiko v Gazi, Iranu in drugod.

Predsednik državne dume Vjačeslav Volodin je izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napadel rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina z namenom, da bi spodkopal mirovna pogajanja in nadaljeval konflikt, da bi ostal na oblasti. Volodin je poudaril, da Rusija ne sme odpustiti tega dejanja in je pozval k strogemu odzivu na napad z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti.

Oboroženo krilo gibanja Hamas, brigade Al Kasam, je uradno potrdilo smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Obaide. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je organizacija v izjavi za javnost navedla, da so poleg Abuja Obaide v spopadih padli tudi drugi visoki poveljniki gibanja. Skupina je hkrati že imenovala novega govornika, ki bo prevzel naloge komuniciranja z javnostjo v imenu brigad Al Kasam. Dogodek predstavlja pomemben udarec za propagandno strukturo Hamasa, saj je bil Abu Obaida osrednji obraz gibanja od začetka trenutnih sovražnosti. Poročila o njegovi smrti so se v regiji pojavljala že dlje časa, vendar so bila do danes s strani Hamasa nepreverjena. Smrt visokih poveljnikov kaže na intenzivnost vojaških operacij na območju Gaze, ki so usmerjene v degradacijo poveljniških struktur oboroženih palestinskih skupin. Informacije o imenovanju naslednika nakazujejo, da se organizacija trudi ohraniti kontinuiteto delovanja kljub izgubam v vodstvenem kadru.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem predlogu za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdajkoli prej, čeprav konkretnega preboja glede vprašanja ozemelj še ni bilo. Zelenski je poudaril nujnost varnostnih jamstev, pri čemer ZDA menda ponujajo 15-letno jamstvo, medtem ko si Kijev želi 50-letne zaveze za odvračanje bodoče ruske agresije. Napetost so dodatno stopnjevale navedbe Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina tik pred srečanjem. Ruski predsednik je v telefonskem pogovoru Trumpu sporočil, da bo Rusija zaradi tega dogodka ponovno preučila svoja stališča v pogajanjih. Kijev je obtožbe o napadu odločno zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih procesov. Kljub optimističnim izjavam Trumpa ostajajo ključna vprašanja, kot so usoda jedrske elektrarne Zaporožje in umik vojaških sil, predmet zahtevnih nadaljnjih pogajanj. Zelenski je medijem pojasnil, da velika večina Ukrajincev sicer podpira mir, vendar jih kar 85 odstotkov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Po njegovih besedah Trumpov optimizem morda ne odraža realnega stanja na terenu in pripravljenosti ukrajinskega ljudstva na kapitulacijo. Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov za zastoj v mirovnih procesih obtožil evropske voditelje, ki naj bi se po njegovih besedah pripravljali na vojno z Rusijo.

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini so se znašla pred novo oviro, potem ko je Rusija uradno obtožila ukrajinske sile napada z brezpilotnimi letalniki na eno izmed rezidenc predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po ruskih navedbah naj bi Ukrajina v napadu uporabila 91 dronov, kar je ruska stran označila za teroristično dejanje. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je napovedala povračilne ukrepe in poudarila, da bo ta dogodek vplival na prihodnja pogajalska izhodišča. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe kategorično zavrnil in jih označil za tipično rusko laž. Po njegovih besedah gre za provokacijo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti nove napade na ukrajinsko ozemlje in namenoma ovirati mirovna prizadevanja, ki jih podpira tudi ameriška administracija. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih aktivnosti, ko sta se o razmerah po telefonu pogovarjala tudi Vladimir Putin in Donald Trump, pri čemer naj bi slednji izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti.

Mesto Odesa na jugu Ukrajine se spopada z izjemno težkimi bivalnimi razmerami, saj so nenehni ruski zračni napadi resno poškodovali ključno energetsko infrastrukturo. Prebivalci mesta so bili v preteklem tednu več ur brez električne energije, ogrevanja in tekoče vode, kar v zimskem času povzroča humanitarno stisko. Kljub diplomatskim prizadevanjem na visoki ravni za vzpostavitev miru v Ukrajini se vojna na terenu nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, kar neposredno vpliva na civilno prebivalstvo daleč od prve bojne linije. Poročevalec Mark van Assen, ki je v mestu preživel teden dni, ugotavlja, da se prebivalci poleg pomanjkanja osnovnih dobrin soočajo tudi z jezno zaradi uničene prometne infrastrukture, vključno s ključnimi mostovi. Življenje v mestu narekujejo nenehna bombardiranja in prilagajanje na razmere, ki so postale del krutega vsakdana. Čeprav novice o stanju v zaledju redkeje dosežejo mednarodno javnost, ostajajo psihološke in fizične posledice zimske vojne za lokalno skupnost uničujoče.

Hamas je potrdil smrt svojega dolgoletnega tiskovnega predstavnika Abuja Obeide in voditelja v Gazi, Mohameda Sinvarja, ki naj bi bila ubita že pred časom v izraelskem zračnem napadu. Izraelska vojska je že pred meseci poročala o smrti Abuja Obeide.

Saudova Arabija je v torek izvedla zračni napad na pristaniško mesto Mukalla v Jemnu. Po uradnih navedbah Rijada je bil cilj operacije preprečiti dostavo pošiljke orožja, ki naj bi jo Združeni arabski emirati namenili tamkajšnji separatistični skupini. Napad kaže na zaostritev razmer in morebitna nesoglasja znotraj koalicije, ki posreduje v jemenskem konfliktu. Operacija se je zgodila v času povečanih regionalnih napetosti, kljub nedavnim prizadevanjem za stabilizacijo v širši regiji. Napad na ključno infrastrukturo, kot je pristanišče Mukalla, bi lahko imel dolgoročne posledice za dostavo humanitarne pomoči in logistične poti v Jemnu. Identiteta separatistične skupine, ki naj bi orožje prejela, uradno ni bila razkrita, vendar incident osvetljuje kompleksne odnose med regionalnimi silami na Arabskem polotoku.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so stopnjevale vojaško prisotnost in dejavnosti v regiji z izvedbo prvega neposrednega napada na kopenski cilj v Venezueli. Osrednja obveščevalna služba (CIA) je s pomočjo brezpilotnega letalnika napadla objekte v pristaniškem območju, ki naj bi bili povezani z dejavnostmi trgovine z drogami. Ta operacija označuje pomemben premik v strategiji Washingtona do vlade v Caracasu, saj so ameriške sile pred tem ciljale predvsem na plovila na odprtem morju. Poleg zračnega napada na pristaniško infrastrukturo so ameriške enote v Tihem oceanu izsledile in potopile še eno sumljivo plovilo, namenjeno transportu prepovedanih substanc. Washington trdi, da so ti ukrepi nujni za zajezitev dotoka drog v ZDA, medtem ko napad na venezuelsko ozemlje sproža nova vprašanja o prihodnjih diplomatskih in vojaških odnosih med državama. Razmere v regiji ostajajo napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost države pod vodstvom Nicolása Madura.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, ki naj bi ga upravljale priznane teroristične organizacije. Po ukazu ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha je združena operativna skupina Southern Spear izvedla t. i. kinetični udar, v katerem sta po dostopnih podatkih umrli dve osebi, ki so ju ameriške oblasti označile za narkoteroriste. Južno poveljstvo oboroženih sil ZDA je sporočilo, da je plovilo po vseh predvidevanjih prevažalo prepovedane droge. Operacija predstavlja nadaljevanje ostre ameriške strategije proti narkokartelom, ki jih Washington vse pogosteje obravnava kot teroristične grožnje. Incident se je zgodil 29. decembra, ko so ameriške sile s ciljno usmerjenim napadom nevtralizirale grožnjo v regiji, ki velja za ključno pot za tihotapljenje prepovedanih substanc v Severno Ameriko. Ameriška administracija s temi dejanji krepi vojaško prisotnost in agresivnost pri preprečevanju dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb na morju.

Ameriška vojska je sporočila, da je v ponedeljek izvedla nov napad na plovilo, ki naj bi prevažalo droge v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer sta bili ubiti dve osebi. Po navedbah južnega poveljstva ZDA (SOUTHCOM) je operacija potekala pod njihovo direktno kontrolo.

Savdska Arabija je v Jemnu izvedla zračne napade na pošiljke orožja Združenih arabskih emiratov, namenjene južnim separatistom v provinci Hadramut. Jemenski predsedniški svet, ki ga podpira Savdska Arabija, je razglasil izredno stanje in zahteval umik enot Združenih arabskih emiratov iz države v 24 urah. V Združenih arabskih emiratih so aretirali domnevnega vodjo narkokartela iz Ekvadorja.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega kopenskega napada na venezuelskem ozemlju, usmerjenega proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Trump je na novinarski konferenci pojasnil, da so ameriške sile v operaciji uničile moke in pristanišča, ki po njegovih besedah ne obstajajo več. Predsednik ZDA je ob tem opozoril, da se bodo tovrstni napadi nadaljevali vse do umika venezuelskega voditelja Nicolása Madura s položaja. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti med državama, saj so predhodne akcije vključevale predvsem napade na plovila v mednarodnih vodah. Trump je poudaril, da je bil cilj napada uničenje logističnih točk, kjer se pripravljajo pošiljke prepovedanih substanc, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javno ni predstavil. Akcija sledi seriji ameriških obtožb na račun Madurovega režima, ki ga Washington neposredno povezuje z organiziranim kriminalom in narkoterorizmom v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju za ameriško televizijo Fox News izrazil prepričanje, da predlog o umiku ukrajinskih oboroženih sil z ozemlja Donbasa na morebitnem referendumu ne bi prejel podpore javnosti. Zelenski je takšen scenarij označil za veliko tveganje, saj meni, da državljani ne bi privolili v pogoje, ki bi vključevali popolno prepustitev regije pod ruski nadzor. Izjave prihajajo v času povečanih pritiskov glede iskanja diplomatskih rešitev za končanje vojne. Predsednik je poudaril, da bi bila odločitev o ozemeljskih vprašanjih in usodi vojaških enot na fronti usodna za državo, zato je napovedal, da bi o morebitnem mirovnem načrtu moralo odločati ljudstvo. Kljub razpravam o mirovnih sporazumih Zelenski ostaja skeptičen do pogojev, ki bi zahtevali enostransko ukrajinsko umikanje s ključnih obrambnih linij, kar odraža zapletenost pogajalskih izhodišč med Kijevom in Moskvo.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, da bi razpravljala o novem mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Kljub visokim pričakovanjem in signalom o napredku se je srečanje v nedeljo zvečer končalo brez pomembnejšega preboja. Trump je ob tem izrazil prepričanje, da si Rusija želi uspeha Ukrajine, medtem ko je Zelenski poudaril pripravljenost svoje države na mir, hkrati pa so poročila z dogodka nakazala na določeno stopnjo skepticizma in previdnega optimizma. V okviru pogovorov naj bi Združene države Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva kot del širšega mirovnega načrta. Zelenski je po srečanju izpostavil konstruktivnost pogovorov, vendar opazovalci opozarjajo, da konkretnih dogovorov o končanju spopadov še ni. Srečanje se je odvilo v času povečanih napetosti in ruskih napadov na ukrajinska mesta, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča obeh strani.

Po poročanju ameriškega Politica imajo evropski uradniki nizka pričakovanja glede srečanj med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim. Zelenski je izrazil, da Ukrajina potrebuje podporo ZDA in da ne zaupa Vladimirju Putinu, srečanje s Trumpom pa je označil za produktivno. Razprava med Zelenskim, Trumpom in podpredsednikom Vanceom pa naj bi bila uvrščena med ključne dogodke svetovne politike. Trump naj bi obžaloval smrt Američanov v Ukrajini in bi lahko umaknil ameriške plačance iz države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News napovedal, da bo po končanju vojne z Rusijo zapustil oblast. Svojo odločitev je potrdil po srečanju z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske glede svoje politične legitimnosti in prihodnosti države. Zelenski, ki mu je predsedniški mandat uradno potekel že prej, a so volitve zaradi izrednih razmer in vojne v Ukrajini odložene, je poudaril, da nima namena ostati na položaju po dosegi mirovnega sporazuma oziroma prekinitvi sovražnosti. Napoved prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj Ukrajine krepijo razprave o mirovnih pogajanjih in ozemeljskih vprašanjih. Zelenski je v intervjuju z novinarjem Bretom Baierjem pojasnil, da je njegov cilj stabilizacija države, ne pa trajno ohranjanje oblasti. Ta poteza bi lahko služila kot pomiritev za kritike na Zahodu in znotraj domače opozicije, ki so mu očitali avtoritarno vodenje v času vojne. Kljub jasni napovedi o odstopu pa časovni okvir končanja konflikta ostaja neznanka, kar pomeni, da vprašanje dejanskega prenosa oblasti ostaja odprto.

Palestinsko gibanje Hamas je v ponedeljek ponovno potrdilo svoje stališče, da se ne bo odpovedalo oboroženemu odporu, dokler se ne konča izraelska okupacija Gaze. Odločitev so sporočili neposredno pred načrtovanim srečanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Floridi. Trump je razorožitev Hamasa postavil kot ključni pogoj za prehod v drugo fazo mirovnega načrta, ki ga podpirajo Združeni narodi, in opozoril, da bo brez tega dogovor hitro propadel. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki se je z ameriškim predsednikom sestal v rezidenci Mar-a-Lago, je prejel močno strateško podporo Washingtona. Ameriška stran vztraja, da je konec vojaškega nadzora Hamasa in umik njihovih sil nujen korak za trajno premirje. Hamas po drugi strani prek sporočil na platformi Telegram vztraja pri ohranitvi orožja kot sredstva proti okupaciji, kar dodatno otežuje pogajanja o izpustitvi talcev in popolnem umiku izraelske vojske z območja Gaze. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani postavljata pogoje, ki so za nasprotno stran trenutno nesprejemljivi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni napad na kopenske cilje v Venezueli. Po besedah predsednika Trumpa je bila tarča operacije, ki se je zgodila 24. decembra, velika infrastruktura, ki jo je režim Nicolása Madura domnevno uporabljal kot umschlagplatz za pretovarjanje prepovedanih drog na hitre čolne. Trump je ob potrditvi napada poudaril, da so ameriške sile s tem dejanjem uničile pomembno vozlišče narkokartelov, ki delujejo pod okriljem venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja kritično zaostritev dosedanjih napetosti, saj gre za prvi potrjen kopenski napad ameriške vojske na venezuelskem ozemlju. Do zdaj so se ameriške dejavnosti omejevale na prestrezanje plovil v mednarodnih vodah Karibskega morja in izvajanje sankcij. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov že kritizirala ameriško delovanje in Washington obtožila »kavbojskega« obnašanja v regiji. Odločitev za neposredno vojaško posredovanje na tleh suverene države močno povečuje tveganje za širši regionalni konflikt in nadaljnjo destabilizacijo Latinske Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem radijskem intervjuju nakazal, da so Združene države Amerike izvedle napad na velik objekt v Venezueli. Po poročanju časnika New York Times naj bi ameriški uradniki potrdili, da je bila tarča uničeno oporišče za trgovino z drogami. Čeprav uradna Washington in Caracas o incidentu molčita, bi potrditev teh navedb pomenila prvo neposredno vojaško akcijo Trumpove administracije proti režimu Nicolása Madura v sklopu stopnjevanja pritiska na državo. Hkrati se svetovno gospodarstvo sooča s posledicami ameriške trgovinske politike. Kljub začasni pomiritvi napetosti po oktobrskem srečanju Trumpa s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Busanu, dolgotrajne carinske ovire povzročajo nepovraten proces preusmerjanja trgovinskih tokov. Podjetja se zaradi visokih dajatev na kitajsko blago pospešeno umikajo s kitajskega trga in iščejo nove proizvodne baze v drugih regijah, kar trajno spreminja strukturo mednarodne menjave.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na šestem srečanju v letošnjem letu. Glavni temi pogovorov sta bili prihodnost območja Gaze in zaostritev politike do Irana. Trump je v izjavah pred srečanjem jasno podprl morebitne izraelske vojaške posege proti Iranu, če bi Teheran nadaljeval z razvojem svojega raketnega in jedrskega programa ali zavrnil nov dogovor. Po poročanju sta voditelja obravnavala tudi podrobnosti mirovnega načrta za Gazo, pri čemer Trump vztraja pri popolni razorožitvi gibanja Hamas, kar pa je slednje vnaprej zavrnilo. Poleg varnostnih vprašanj je obisk zaznamovala Trumpova trditev, da je pomilostitev Netanjahuja glede korupcijskih obtožb v Izraelu že v postopku oziroma zagotovljena. Te navedbe je izraelski predsednik Izchak Herzog v uradnem odzivu zanikal, kar kaže na določena razhajanja med ameriškimi pričakovanji in izraelskim pravosodnim sistemom. Kljub temu srečanje potrjuje tesno zavezništvo med voditeljema, ki se usklajujeta glede strateške prevlade na Bližnjem vzhodu in stopnjevanja pritiska na iranski režim, hkrati pa skušata doseči dogovor o končanju sovražnosti v palestinski enklavi pod ameriškimi pogoji.

Donald Trump je podprl nadaljnje izraelske napade, če bo Iran razširil svoj raketni program. Poleg tega je ameriški proizvajalec letal Boeing prejel 8,6 milijarde dolarjev (7,3 milijarde evrov) vredno pogodbo za dobavo lovskih letal F-15 Izraelu, kot je sporočil Pentagon.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sporočil, da so ZDA med nedavnimi pogajanji v rezidenci Mar-a-Lago od Kijeva zahtevale konkretne korake za dokončno ureditev konflikta. Kot je pojasnil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov, so ameriški predstavniki nastopili v ofenzivnem tonu in poudarili, da se ukrajinska stran ne sme več zatekati k zahtevam po zgolj začasni prekinitvi ognja kot obliki zavlačevanja. Čeprav so pogovori med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim potekali v luči iskanja mirovnega načrta, ameriški mediji poročajo o pomanjkanju vidnih rezultatov. Ameriška administracija naj bi spoznala, da vprašanja ukrajinske krize ni mogoče rešiti brez neposrednega sodelovanja Moskve. Trumpova ekipa vztraja pri dosegi trajnejšega dogovora, medtem ko Ukrajina ostaja pod naraščajočim pritiskom Washingtona, naj sprejme pogoje za dolgoročno stabilizacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike prejšnji teden izvedle vojaški udar na objekt v Venezueli. Čeprav podrobnosti o točni lokaciji in naravi cilja niso bile takoj razkrite, ameriški mediji poročajo, da je bila operacija usmerjena proti infrastrukturi, ki jo uporabljajo mreže za trgovino z drogami. To dejanje predstavlja prvo neposredno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem kopnem v zadnjem obdobju. Operacija sledi septembrski napovedi poostrenega nadzora in zračnih napadov v Karibskem morju, kjer so ZDA že ciljale plovila, osumljena tihotapljenja mamil. Trumpovi svetovalci so dogodek označili za velik uspeh v boju proti narkoterorizmu, medtem ko napad še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom. Trump je v radijskem intervjuju poudaril odločnost svoje administracije pri ustavljanju pretoka prepovedanih substanc v Združene države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za newyorško radijsko postajo WABC razkril, da so ameriške sile uničile večji objekt v Venezueli, ki so ga preprodajalci mamil uporabljali za nakladanje prepovedanih substanc na ladje. Po poročanju ameriških medijev, vključno s CNN in New York Times, gre za prvi neposredni kopenski napad ameriške vojske na venezuelskem ozemlju, odkar je Trumpova administracija okrepila vojaški pritisk na režim Nicolása Madura. Uradni viri v Washingtonu so potrdili, da je bila tarča uničena, vendar podrobnosti o načinu izvedbe operacije ali morebitnih žrtvah ostajajo neznane. Napad predstavlja pomembno stopnjevanje ameriške strategije v regiji, kjer ZDA pod krinko boja proti trgovini z drogami izvajajo vse večji pritisk na venezuelske oblasti. Čeprav so ZDA že prej izvajale nadzor v bližini venezuelskih voda, uničenje infrastrukture na kopnem nakazuje na novo fazo vojaškega udejstvovanja v Južni Ameriki.

Indijski premier Narendra Modi je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o napadu na rezidenco ruskega predsednika Putina in poudaril pomen diplomatske rešitve spora med Rusijo in Ukrajino. Putin je v novoletnem nagovoru dejal, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom. Ruski napadi z droni na Odeso so poškodovali stanovanjske zgradbe in električno omrežje, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki.

Novi članki poročajo, da je Donald Trump izjavil, da je dogovor o končanju vojne med Rusijo in Ukrajino "95-odstotno dogovorjen", Volodimir Zelenski pa naj bi izjavil, da ima dovolj sredstev za boj.

Po poročilih o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj napovedal revizijo stališča glede mirovnih pogajanj. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril potrebo po diplomatski rešitvi spora. Medtem je Rusija izvedla napad z droni na ukrajinsko Odeso, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki. Putin je izjavil, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom.

Ukrajinska in ameriška delegacija sta se na Floridi dogovorili o pripravi srečanja med Zelenskim in Trumpom v Washingtonu januarja 2026. Zelenski je izjavil, da je Ukrajina na srečanju s Trumpom dobila obsežna varnostna zagotovila. Vrhovni svet v Ukrajini je bil do pogovorov med Zelenskim in Trumpom skeptičen.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z droni napadla rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo glede končanja vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost in poudaril diplomatsko rešitev spora. Rusija naj bi premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Rusija je obtožila Ukrajino poskusa napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, zaradi česar naj bi Moskva razmišljala o spremembi svojega pogajalskega stališča glede vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zanikala. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnega napada na Putinovo rezidenco in poudaril diplomatsko rešitev konflikta. Rusija je trdila, da je premestila jedrski raketni sistem v Belorusijo.

Po poročanju CNN in New York Timesa naj bi CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump ni želel potrditi, ali je ameriška vojska ali CIA izvedla napad na venezuelski objekt, ki naj bi bil uporabljen za tihotapljenje drog. Podrobnosti o lokaciji in naravi objekta niso znane.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da ZDA Ukrajini ponujajo 15-letno varnostno jamstvo kot del predlaganega mirovnega načrta. Hkrati je Zelenski v intervjuju za Fox News povedal, da si 87 % Ukrajincev želi miru, a jih 85 % nasprotuje umiku iz Donbasa. Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu povedal, da bo Rusija po domnevnem ukrajinskem napadu z dronom na rusko predsedniško rezidenco pregledala svoje stališče v mirovnih pogajanjih.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je poskušala z droni napasti rezidenco Vladimirja Putina med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Moskva odgovorila in ponovno preučila svoje stališče v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajina je obtožbe zavrnila kot neutemeljene in namenjene spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Donald Trump naj bi v tej luči igral simultano vlogo v Ukrajini in Venezueli.

Vodja jemenske gibanja Ansaralah je izjavil, da bo prisotnost izraelskega režima v Somalilandu postala legitimna tarča jemenske vojske.

Aleksej Antipovič, vodja sociološke skupine "Rejting", je v intervjuju za "RBC-Ukrajina" izjavil, da je pripravljenost ukrajinskega prebivalstva na ozemeljske koncesije za prekinitev oboroženega konflikta z Rusijo odvisna od regije, v kateri živijo.

Leonid Slucki, predsednik odbora za mednarodne zadeve v ruski državni dumi, je izjavil, da je nevarnost neposrednega vojaškega spopada med Rusijo in Združenimi državami Amerike minila. Izjavo je podal v intervjuju za agencijo TASS.

Kitajski diplomat Pengyu je poudaril, da bo dobava ameriškega orožja Tajpeju le še povečala možnost vojaškega konflikta v Tajvanski ožini. Opozoril je, da bi lahko Tajvan postal »sod smodnika«.

Tajska in Kambodža sta po več tednih ostrih graničnih spopadov dosegli novo premirje, že drugo v zadnjih mesecih. Spopadi so povzročili razselitev več kot pol milijona ljudi.

Sirske novice poročajo o novih aktivnostih izraelskega režima v provinci Quneitra na jugu Sirije.