Teheran je uradno pozval Združene narode, naj obsodijo nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih iranske oblasti označujejo za provokativne in odraz obupa. Stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeed Iravani je v pismu generalnemu sekretarju in predsedniku Varnostnega sveta izpostavil, da Trumpovi komentarji glede protivladnih demonstracij v Teheranu pomenijo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ločeni izjavi poudarila, da so grožnje z vojaškim posredovanjem posledica neuspešnih ameriških načrtov v regiji. Po navedbah Teherana Washington s svojo retoriko zgolj stopnjuje napetosti, medtem ko se iranski prebivalci spopadajo z gospodarskimi težavami, ki so jih povzročile ameriške sankcije. Iranska stran zatrjuje, da so Trumpovi pozivi k intervenciji v primeru zatiranja protestov kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov.

ZDA so izvedle zračne napade na več ciljev v Venezueli, vključno z zveznimi državami La Guaira, Miranda in Aragua. Predsednik Madurove socialistične stranke (PSUV) je pozval k takojšnji mobilizaciji članstva. Prav tako so aretirali Cilio Flores, ženo Nicolása Madura. Guillermo José Beltrán, nekdanji poveljnik venezuelskih zračnih sil, ki je v ZDA dobil azil, je komentiral aretacijo Madura in dejal, da je 'stisnjen v kot'. Guverner španske regije Andaluzije, Juanma Moreno, je izrazil zaskrbljenost nad situacijo v Venezueli in izrazil željo po demokratični in mirni prihodnosti države.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežne napade na Venezuelo, zajele Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Napovedal je, da bo Maduru v ZDA sojeno zaradi narko-terorizma. Podpredsednica Venezuele zahteva dokaze, da je Maduro živ. V Caracasu so odjeknile eksplozije in slišati je bilo letala, deli glavnega mesta so ostali brez elektrike.

V zgodnjih jutranjih urah so Caracas pretresle močne eksplozije in detonacije, nad mestom pa je bilo opaziti prelete vojaških letal. Venezuelske oblasti so se na dogodke odzvale z nemudoma napovedanim obsežnim policijskim in vojaškim posredovanjem, ki ga utemeljujejo kot odgovor na domnevno agresijo Združenih držav Amerike. Do incidenta prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, saj Caracas že dlje časa opozarja na grožnje administracije Donalda Trumpa, vključno z vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Vlada predsednika Nicolása Madura je dogodke označila za neposreden napad na suverenost države. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij še niso znane, so venezuelske oborožene sile v polni pripravljenosti. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica nedavnih potez Washingtona, ki vključujejo prikrite operacije in označevanje venezuelskih skupin za teroristične organizacije, kar je v državi povzročilo visoko stopnjo nezaupanja do ameriških aktivnosti v regiji.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto sporočila, da je usoda predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores neznana, potem ko so sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v državi. Po navedbah venezuelskih oblasti je ameriška vojska napadla več vojaških oporišč v Caracasu, La Guairi in Aragui, kar je povzročilo smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem trdil, da so ameriške sile Madura in njegovo soprogo zajele, medtem ko je Rodríguezova dejanje označila za ugrabitev in imperialistično agresijo ter zahtevala dokaz o njunem življenju. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale z odobritvijo tajnih operacij Cie in povečano vojaško prisotnostjo ZDA v Karibih. Medtem ko uradni Caracas trdi, da gre za nezakonit napad na suvereno državo, je vodja španske opozicije Alberto Núñez Feijóo dogajanje izkoristil za poziv k demokratični tranziciji pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Razmere v Venezueli ostajajo izjemno nestabilne, saj lokacija predsednika ostaja nepreverjena, mednarodna skupnost pa se odziva na nenaden vojaški poseg ZDA.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se oglasile številne države in organizacije. Venezuela je zahtevala nujno sejo Združenih narodov. Rusija je zahtevala pojasnila od ZDA glede zajetja Madura, medtem ko je Brazilija, preko Lule, obsodila vojaške akcije proti Venezueli. Kitajska je izrazila šokiranost nad ameriškimi napadi in obsoduje zajetje Madura. Na spletu kroži fotografija, ki naj bi dokazovala zajetje Madura po bombardiranju v Venezueli.

V Karakasu je odjeknilo več eksplozij, nad mestom so opazili nizko leteča letala. Predsednik Nicolás Maduro in njegova žena sta bila aretirana, ZDA pa so izvedle vojaške napade na Venezuelo in napovedale aktivno vlogo pri oblikovanju nove vlade. Venezuela je razglasila izredno stanje. Rusija je obsodila ameriško agresijo.

Ameriški senator Mike Lee je po pogovoru z državnim sekretarjem Marcom Rubiom sporočil, da Združene države Amerike po aretaciji Nicolása Madura ne načrtujejo nadaljnjih vojaških akcij ali napadov v Venezueli. Lee je v soboto, 3. januarja 2026, prek družbenega omrežja X pojasnil, da so Madura pridržali ameriški vojaki z namenom njegove privedbe pred sodišče in kazenskega pregona v ZDA. Državni sekretar Rubio po Leejevih navedbah ne pričakuje stopnjevanja sovražnosti ali novih udarov na venezuelsko ozemlje. Razvoj dogodkov sledi dramatični operaciji, ki je privedla do padca oziroma zajetja dolgoletnega voditelja države. Ameriška administracija se zdaj očitno osredotoča na pravne postopke proti Maduru, medtem ko se razmere na terenu v Venezueli po poročilih ameriških uradnikov umirjajo brez potrebe po dodatnem vojaškem posredovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so bili napadi ameriških sil na Venezuelo rezultat dobrega načrtovanja. Napadi so trajali manj kot pol ure. New York Times poroča, da je podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu po aretaciji Nicolasa Madura.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi poročil o prisilni odstranitvi predsednika Madura in njegove žene iz Venezuele med ameriško agresijo, kar označujejo kot kršitev suverenosti. Podpredsednik Venezuele je potrdil, da sta Nicolás Maduro in njegova žena izginila. Donald Trump pa je izjavil, da bo po Maduru ZDA vladala Venezueli.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, v okviru katere so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas. Po navedbah ameriških uradnih virov in poročanju medijev, kot sta Fox News in Wall Street Journal, so v mestu odjeknile številne eksplozije, Bela hiša pa je kasneje potrdila začetek vojaških dejavnosti. Predsednik Trump je v izjavi celo zatrdil, da so ameriške sile iz države že odpeljale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, česar neodvisni viri še niso potrdili. Venezuelska vlada je dejanja Washingtona označila za neposredno vojaško agresijo na suvereno državo. Nicolas Maduro je v odziv na napade v državi nemudoma razglasil vojno stanje in mobiliziral oborožene sile. Medtem ko Washington trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so razmere v Caracasu še vedno izjemno napete, vojaška operacija pa se po poročanju ameriških tiskovnih agencij nadaljuje. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama in vstop v neposreden vojaški spopad, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo Latinske Amerike.

Podpredsednik ruskega sveta federacije Konstantin Kosačev je ostro nastopil proti možnosti ameriške vojaške operacije v Venezueli. Po njegovih navedbah morebitno posredovanje Združenih držav Amerike nima nobene pravne podlage in bi pomenilo neposredno kršitev mednarodnega prava. Kosačev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju Telegram, kjer je poudaril, da so dejanja Washingtona brez legitimnih temeljev. Ruski politik je izpostavil, da bi kakršna koli enostranska vojaška sila s strani ZDA spodkopala suverenost Venezuele. Moskva prek svojih uradnih predstavnikov vztrajno zagovarja spoštovanje listine Združenih narodov in nasprotuje zunanji vmešanosti v notranje zadeve latinskoameriških držav. Kosačev meni, da ameriška politika do Venezuele ne temelji na dejstvih, temveč na geopolitičnih interesih, ki niso usklajeni z mednarodnimi normami.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile napadle strateško vojaško infrastrukturo in pridržale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Po navedbah ameriške televizije CBS News je ukaz za napad Trump izdal osebno že pred nekaj dnevi, vendar je bila izvedba operacije zaradi zunanjih dejavnikov začasno odložena. Predsednik Trump je operacijo označil za uspešno in dodal, da so Madura že prepeljali iz države. Vojaški poseg se je začel z letalskimi napadi na ključne objekte v Venezueli, ki so služili kot opora Madurovemu režimu. Ameriški uradniki so potrdili, da so bili cilji izbrani z namenom nevtralizacije odporniških zmogljivosti venezuelske vojske in aretacije vodstva države. Ta dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so jih zaznamovali obtožbe o narkoterorizmu in grožnje z neposredno vojaško silo. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv Latinske Amerike in drugih svetovnih velesil na to precedenčno vojaško posredovanje.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je obtožila Združene države Amerike neposredne vojaške agresije, potem ko naj bi ameriški predsednik Donald Trump odredil zračne napade na prestolnico Caracas. V soboto zjutraj so prebivalci poročali o močnih eksplozijah in preletih bojnih letal na nizki nadmorski višini, kar je povzročilo preplah v državi. Madurov režim je dogodke označil za dejanje imperialistične agresije, katere namen je prevzem nadzora nad naravnimi viri države, predvsem nafto. Zaradi napadov je bila v Venezueli razglašena izredna stopnja zunanjih nemirov, oblast pa opozarja, da bi takšne poteze Washingtona lahko pahnile celotno Latinsko Ameriko v kaos. Po navedbah uradnega Caracasa gre za najhujšo eskalacijo napetosti do zdaj, ki sledi dolgotrajnemu obdobju sankcij in diplomatskih pritiskov. Bela hiša teh konkretnih navedb o zračnih napadih na prestolnico še ni podrobneje komentirala, so pa ameriški viri v preteklosti že potrdili povečano vojaško aktivnost v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, v katerih so ZDA Venezuelo obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in podpiranja terorističnih organizacij. Ta vojaški poseg bi lahko pomenil začetek širšega prizadevanja ZDA za nasilno zamenjavo režima v državi, kar bi korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike.

V regiji Zaporožje je septembra 2025 v roke ruskih sil padla skupina visokih ukrajinskih vojaških uradnikov. Po navedbah ruskih varnostnih organov, ki jih povzema tiskovna agencija TASS, so ruski padalci med uspešno izvedeno operacijo zajeli približno pet častnikov Glavne obveščevalne uprave (GUR) ukrajinskega ministrstva za obrambo. Incident naj bi se zgodil na zaporoški smeri, kjer so spopadi med stranema še posebej intenzivni. Ruski viri poudarjajo, da je zajetje častnikov ukrajinske vojaške obveščevalne službe redek dogodek, saj so tovrstne enote običajno podvržene strogim varnostnim protokolom in se redko znajdejo v situacijah, ki bi privedle do množične predaje. Informacija o zajetju je bila v javnosti razkrita v začetku januarja 2026, ko so predstavniki sil Ruske federacije podali podrobnejše podatke o septembrskih dogodkih. Ukrajinska stran navedb o zajetju svojih obveščevalnih častnikov za zdaj še ni uradno komentirala.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Po ameriški vojaški operaciji za zajetje Nicolása Madura naj bi umrlo približno 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Donald Trump je razkril podrobnosti operacije in dejal, da je Maduru rekel, naj se preda, a je ta zavrnil. Napovedal je prehodno vlado v Venezueli. Padec Madura je sprožil praznovanja med Venezuelci na Floridi. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah predsednika Donalda Trumpa zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacijo, ki je vključevala letalske napade in kopensko posredovanje, je izvedla elitna enota Delta Force, ki je Madura že odpeljala iz države. Napadi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah, ko so prestolnico Caracas in druga strateška mesta, kot sta La Guaira in Aragua, pretresle močne eksplozije, nad mestom pa so opazili številna vojaška letala. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je potrdil resničnost Trumpovih navedb o zajetju in ekstrakciji Madura, medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez trdi, da je lokacija predsednika neznana. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni; španska vlada je pozvala k deeskalaciji in zmernosti, medtem ko opozicijski voditelji v regiji, med njimi Santiago Abascal iz stranke Vox, zahtevajo takojšnjo predajo venezuelskega režima, ki ga označujejo za narkoterorističnega. Donald Trump je za kasnejše ure že napovedal uradno izjavo v svojem letovišču Mar-a-Lago, kjer bo podrobneje predstavil rezultate operacije, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v nočnih urah streslo več močnih eksplozij, ki so povzročile obsežne požare v različnih delih mesta. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle letalske napade na strateške cilje v mestu. Po poročanju ameriških medijev je Trump osebno ukazal vojaško operacijo, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med državama. Venezuelske oblasti so dogajanje označile za težak vojaški napad na suverenost države, čeprav natančne podrobnosti o žrtvah in obsegu gmotne škode še niso znane. Napadi sledijo predhodnim grožnjam Washingtona o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v nezakonite dejavnosti. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj se prebivalci spopadajo s posledicami eksplozij, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnjo eskalacijo v regiji.

Po poročilih so Združene države izvedle več bombnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas, nakar je Donald Trump zatrdil, da so ZDA izvedle napade. Svet se je odzval na ameriško bombardiranje Venezuele in zajetje Nicolása Madura. Poročila nakazujejo, da je sprememba režima visoko na agendi Bele hiše, ko gre za Venezuelo, vendar končni cilj morda ni zgolj ponovna vzpostavitev demokracije.

Po poročanju ameriških medijev naj bi ZDA izvedle vojaške napade na Venezuelo. Javier Milei je pozdravil agresijo ZDA. Poročali so tudi, da naj bi bil Maduro ujet, vendar te informacije niso uradno potrjene. V Caracasu so razglasili izredno stanje zaradi bombnih napadov na vojaško infrastrukturo.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Združene države Amerike so izvedle zračne napade na kompleks Cuartel de la Montaña v venezuelski prestolnici Caracas, kjer počivajo posmrtni ostanki nekdanjega predsednika Huga Cháveza. Po poročanju lokalnih medijev je bila stavba, ki je nekoč služila kot vojaški muzej, po Chávezovi smrti preurejena v njegov mavzolej in velja za pomemben simbol venezuelskega političnega režima. Napad na objekt, ki ima za državo velik kulturni in politični pomen, predstavlja resno zaostritev napetosti med državama. Operacija je bila usmerjena neposredno v kompleks v Caracasu, vendar podrobnosti o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na sami grobnici še niso v celoti potrjene. Venezuelski uradniki so dejanje označili za neposreden napad na državno suverenost in zgodovinski spomin naroda. Ameriška stran uradnih razlogov za izbiro tarče, ki je bila v preteklosti vojaški objekt, še ni podrobneje pojasnila. Incident bi lahko sprožil nove nemire v regiji in dodatno poslabšal že tako zaostrene diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji. Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo po navedbah lokalnih virov pospremili močni poki in eksplozije. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika, je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa operacijo začela z namenom uresničevanja zunanjepolitične strategije, vendar uradnih podrobnosti o tarčah ali obsegu napadov še ni podala. Bela hiša je sporočila, da bo uradno izjavo za javnost objavila šele po tem, ko bodo zračna plovila ameriških letalskih sil (USAF) zapustila venezuelski zračni prostor in bo aktivna faza operacije končana. Ruski vojaški strokovnjaki so potezo Washingtona že označili za kršitev mednarodnega prava in jo interpretirajo kot poskus nasilnega uveljavljanja doktrine »Amerika na prvem mestu«. Do incidenta prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost in vpliv na različnih koncih sveta. Medtem ko ameriška stran vztraja pri molku do konca misije, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo Južne Amerike.

V zgodnjih sobotnih urah so v venezuelski prestolnici Caracas odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju očividcev in tujih tiskovnih agencij je bil v južnem delu mesta v bližini pomembnega vojaškega oporišča opažen gost dim, hkrati pa je prišlo do izpada električne energije. Incident se je začel okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čemur je sledilo več zaporednih eksplozij v razmiku petnajstih minut. Natančen vzrok in točne lokacije eksplozij za zdaj ostajajo nejasni, dogodki pa so se odvili v času močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih delili videoposnetke dima, ki se dviga nad mestom, vendar uradne oblasti o morebitnih žrtvah ali materialni škodi še niso podale izjav. Vojska in varnostne sile so v stanju visoke pripravljenosti, medtem ko preiskava o naravi eksplozij še poteka.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so trajale približno petnajst minut. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so napadi, ki so jih domnevno izvedle sile Združenih držav Amerike, povzročili obsežne požare ter izpade električne energije v južnih in vzhodnih delih mesta. Očividci so poročali o zvokih nizko letečih letal in helikopterjev specialnih enot, kar nakazuje na usklajeno vojaško operacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom potrdil napotitev mornariške flote v Karibsko morje in nakazal možnost kopenskih napadov, ob tem pa izjavil, da so dnevi režima Nicolása Madura šteti. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je operacijo označil za neposredno vojaško posredovanje ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je mednarodno skupnost že pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav, saj gre po njegovih besedah za neposreden napad na Venezuelo.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto ob približno 1.50 po lokalnem času (6.50 po srednjeevropskem času) pretresle močne eksplozije. Po poročanju tiskovnih agencij AFP in CNN so dogodek spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnega vojaškega oporišča v mestu. Zaradi incidenta je del prestolnice ostal brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in vojaški predstavniki se na dogajanje še niso uradno odzvali, prav tako pa za zdaj ni podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode. Incident se je zgodil v času povečanih političnih in družbenih napetosti v državi, ki se že dlje časa spopada z nestabilnostjo.

V prestolnici Venezuele Caracas so v noči na soboto okoli 2. ure po lokalnem času odjeknile silovite eksplozije, ki so vznemirile prebivalce in povzročile napetosti v državi. Po poročanju novinarjev tiskovnih agenc AFP in Reuters so pokanje spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal nad mestom. Incident se je zgodil v bližini pomembnega vojaškega oporišča, kar je sprožilo ugibanja o naravi dogodkov, saj so se eksplozije zgodile v času povečanih političnih trenj v državi. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj država že dlje časa trpi zaradi globoke politične in gospodarske krize. Čeprav uradni vzroki za eksplozije še niso bili potrjeni, so nekateri opazovalci dogajanje povezali z nedavnimi grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Venezuelo. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih poročali o paniki in negotovosti, medtem ko so vojaške sile v mestu ostale v stanju pripravljenosti. Za zdaj podatkov o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni.

V prestolnici Venezuele, Karakas, so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal v nizkem letu. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press so eksplozije povzročile preplah med prebivalstvom, nad mestom pa se vije gost dim. Očividci, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, poročajo, da je območje v okolici vojaške baze v južnem delu mesta ostalo brez električne energije. Trenutno stanje v Venezueli ostaja nejasno, saj uradni viri še niso podali pojasnil o naravi eksplozij ali namenu vojaških manevrov nad mestom. Dogajanje spremljajo opozorilne sirene, medtem ko prebivalci poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah. Ameriško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da razmere pozorno spremlja, vendar podrobnejših informacij o morebitnem državnem udaru ali vojaškem uporu še ni.

Predstavnica oboroženih sil Združenih držav Amerike je v pogovoru za časnik New York Times zavrnila komentiranje navedb o morebitni vpletenosti ameriške vojske v eksplozije, ki so odjeknile v venezuelski prestolnici Caracas. Molk uradnega Washingtona sledi poročilom o seriji napadov v Venezueli, pri čemer ameriška stran ne potrjuje niti ne zanika operativne udeležbe svojih sil v teh dogodkih. Incident v Caracasu je povzročil precejšnje napetosti v regiji, medtem ko ameriška vojska ohranja strogo informacijsko zaporo glede dejavnosti svojih enot v tem delu Južne Amerike. Časnik New York Times poroča, da so vojaški predstavniki na vprašanja o prisotnosti ameriških vojakov na kraju eksplozij odgovorili le s skopim pojasnilom, da zadeve ne bodo komentirali, kar v diplomatskih krogih sproža ugibanja o naravi teh dogodkov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v nizu nujnih izjav sporočil, da so Združene države Amerike izvedle raketni napad na Caracas, glavno mesto Venezuele. Po navedbah kolumbijskega voditelja je bila prestolnica tarča zračnih operacij, kar je sprožilo takojšen odziv v regiji. Petro je zaradi nastalih razmer pozval k nujnemu sklicu zasedanja Združenih narodov (ZN) in Organizacije ameriških držav (OAD), saj naj bi dejanje predstavljalo resno kršitev mednarodnega prava in stabilnosti v Južni Ameriki. Napad se dogaja v kontekstu zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer kolumbijski predsednik opozarja na nevarnost širitve konflikta. Čeprav so navedbe o bombardiranju prestolnice za zdaj omejene na izjave kolumbijskega vrha, dogodek sledi predhodnim obtožbam o ameriškem vmešavanju v venezuelske notranje zadeve. Diplomatski krogi pričakujejo hitro odzivnost mednarodnih institucij, medtem ko se napetosti na meji med Kolumbijo in Venezuelo stopnjujejo zaradi neposredne bližine vojaškega delovanja.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali preleti vojaških letal. Prebivalci so o pokih poročali okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, hkrati pa je v več delih mesta prišlo do izpadov električne energije. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump državi grozil z vojaškimi ukrepi. Čeprav so se v javnosti in na družbenih omrežjih takoj pojavila ugibanja o morebitnem ameriškem posredovanju, uradni viri iz Washingtona vpletenosti niso potrdili. Venezuelske oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni podatkov o morebitnih žrtvah ali materialni škodi v neposredni bližini eksplozij. Dogajanje v Caracasu ostaja nejasno, medtem ko mednarodna javnost pozorno spremlja razmere zaradi strateškega pomena države in tveganja za širši regionalni konflikt.

Donald Trump je potrdil, da so ameriške specialne enote aretirale Nicolása Madura in ga s soprogo prepeljale z vojaško ladjo v New York. Dejal je, da bo ZDA začasno upravljala Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil ponovnega posredovanja.

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi izjavami o pripravljenosti na neposredno vojaško posredovanje v Iranu povzročil precejšnje vznemirjenje v mednarodni javnosti in znotraj lastne stranke. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so Združene države Amerike "pripravljene, oborožene in opremljene" za posredovanje, če bi iranske oblasti stopnjevale nasilje in začele pobijati protestnike, ki se na ulicah zbirajo zaradi gospodarskih težav in visoke inflacije. Kljub odločni retoriki ameriškega predsednika trenutno ni opaziti večjih premikov ali prerazporeditev ameriških enot, ki bi kazali na neposredno pripravo na napad. Trumpovo stališče je naletelo na mešane odzive; medtem ko se je nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu, so nekateri konservativni politiki in republikanci, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili nasprotovanje takšnim grožnjam. Kritiki poudarjajo, da bi morali biti interesi ZDA usmerjeni v svobodo govora in ne v morebitno kontrolo nad energetskimi viri, hkrati pa opozarjajo na tveganja novega velikega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Ameriška obalna straža je v petek nadaljevala obsežno iskalno akcijo v vzhodnem Tihem oceanu, kjer iščejo osebe, ki so skočile z domnevnih tihotapskih plovil med napadi ameriške vojske. Vojaške operacije, ki so se odvile v začetku tedna, so bile usmerjene proti čolnom, ki naj bi se uporabljali za transport prepovedanih drog. Čeprav iskanje poteka že več dni, so možnosti za preživetje pogrešanih oseb po navedbah uradnih organov vse manjše. Iskalna akcija se je začela v torek popoldne, ko je vojska obalno stražo obvestila o preživelih v vodi. Trenutni incident je del širše in okrepljene kampanje administracije predsednika Donalda Trumpa proti mednarodnim mamilarskim kartelom v regiji. Do zdaj so potrdili več smrtnih žrtev, število pogrešanih pa ostaja neznano, saj so nekateri posamezniki skočili v morje med samimi napadi na plovila v gibanju.

Ruska agresija na Ukrajino se je v soboto, 3. januarja 2026, nadaljevala z intenzivnimi spopadi, ki so zahtevali nove civilne žrtve. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila v zadnjih napadih ubita najmanj dva človeka, ko so ruske sile stopnjevale pritisk na več odsekih fronte. Razmere ostajajo kritične predvsem v regiji Herson, kjer so se civilisti ponovno znašli pod silovitim ognjem ruskega topništva in brezpilotnih letal. Najnovejši val nasilja sledi zaostritvi razmer ob vstopu v novo leto, ko je Rusija kljub pozivom k miru nadaljevala s ciljanjem energetske in civilne infrastrukture. Ukrajinske obrambne sile medtem poročajo o več kot 130 spopadih v enem samem dnevu, kar kaže na strateško prizadevanje Moskve, da bi prebila ukrajinske linije pred morebitno novo fazo spomladanskih operacij. Moskva vztraja pri svojih ciljih, medtem ko Kijev odgovarja z uporabo sistemov dolgega dosega za napade na rusko logistično infrastrukturo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v petek javno izjavil, da so nekateri posamezniki na čolnih preživeli napade, ki so jih izvedle sile Združenih držav Amerike v okviru vojaške operacije Lanza del Sur. Napadi so bili usmerjeni proti domnevnim tihotapcem mamil v mednarodnih vodah Tihega oceana. Petrova izjava prihaja po poročilih o incidentu 31. decembra, v katerem je ameriška vojska napadla dve plovili, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo pet ljudi. Kolumbijski predsednik s temi navedbami opozarja na tveganja in posledice stopnjevanja ameriških vojaških operacij v bližini kolumbijske obale. Operacija Lanza del Sur, ki poteka tako v Tihem oceanu kot v Karibskem morju, predstavlja del širše strategije ZDA za zajezitev trgovine z drogami v Severno Ameriko. Odnosi med Bogoto in Washingtonom so se zaradi teh operacij dodatno zaostrili, saj predsednik Petro kritično ocenjuje neposredne vojaške posege na morju. Čeprav so ZDA potrdile izvedbo napadov, podrobnejših informacij o preživelih ali natančnih okoliščinah dogodka niso podale, kar povečuje napetosti med državama glede vprašanja suverenosti in metod boja proti narkokartelom.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

Združeni arabski emirati (ZAE) so uradno sporočili, da iz Jemna umikajo vse svoje preostale vojaške sile, hkrati pa so pozvali k zmanjšanju napetosti v tej z vojno razdejani državi. Odločitev o umiku sovpada z novim zaostrovanjem na terenu, kjer je jemenska vlada ob podpori letalstva Savdske Arabije izvedla napad na položaje separatistov v provinci Hadramaut. Tarča napada je bil eden največjih vojaških taborov Južnega prehodnega sveta (STC), ki so ga doslej podpirali prav Emirati. V operaciji, katere namen je bil ponovni prevzem nadzora nad ključnimi oporišči, je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več pa jih je bilo ranjenih. Guverner province Sálim Chanbaší je pojasnil, da so s tem začeli operacijo za mirno ponovno vzpostavitev državne oblasti, potem ko so separatisti v zadnjem obdobju zasedli večja ozemlja na jugu države. Razkol med vladnimi silami in separatisti dodatno zapleta jemenski konflikt, v katerem se mednarodno priznana vlada bori proti uporniškim Hutijem.

Izraelska vojska je v petek izvedla vrsto zračnih napadov na tarče gibanja Hezbollah v južnem delu Libanona. Po uradnih navedbah vojaških virov so bili napadi usmerjeni na ključne objekte proiranske milice, vključno s kompleksom za urjenje, ki ga uporablja elitna enota Radwan. Izraelske sile so ob tem zadele tudi zgradbo, ki naj bi služila kot skladišče orožja. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti na obmejnem območju, kjer Izrael redno izvaja napade kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Današnji napadi so del širše izraelske strategije nevtralizacije vojaške infrastrukture Hezbollaha, ki jo Izrael označuje za neposredno grožnjo svoji varnosti. Po poročanju lokalnih virov so bili napadi siloviti, vendar natančno usmerjeni na območja pod nadzorom omenjene milice. Izraelsko ministrstvo za obrambo je poudarilo, da bodo nadaljevali z operacijami proti vsem strukturam, ki podpirajo teroristične dejavnosti proti državi Izrael. Libanonska stran za zdaj ni podala podrobnih informacij o morebitnih žrtvah med civilisti, medtem ko napadi še naprej poglabljajo humanitarno in varnostno krizo v regiji.

Sindikat palestinskih novinarjev je sporočil, da je izraelska vojska v letu 2025 na območju Zahodnega brega, Jeruzalema in na ozemljih pod izraelsko upravo pridržala najmanj 42 palestinskih novinarjev. Med pridržanimi medijskimi delavci je po podatkih sindikata tudi osem žensk. Poročilo izpostavlja zaostrene razmere za opravljanje novinarskega dela na omenjenih območjih. Pridržanja so bila izvedena v okviru širših varnostnih operacij izraelskih sil, ki se v letu 2025 še naprej soočajo z napetostmi v regiji. Palestinski sindikat opozarja na sistematično omejevanje svobode tiska in pritiske na poročevalce, ki spremljajo dogajanje na terenu. Število pridržanih novinarjev v enem letu po oceni organizacije kaže na visoko stopnjo tveganja za lokalne dopisnike in fotoreporterje.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta nasilno zatrl proteste, so se pojavile dodatne kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izjavil, da gre pri Trumpovi grožnji bolj za nafto kot za svobodo govora. Steve Bannon je Trumpa kritiziral in njegovo grožnjo primerjal s politiko Hillary Clinton. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Analize ameriških raziskovalnih centrov ISW in CTP kažejo, da so ruske sile v letu 2025 dosegle največji ozemeljski napredek v Ukrajini po letu 2022, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ta številka presega skupni napredek v letih 2023 in 2024.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev napada z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedenem delu regije Herson povzpelo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi ukrajinski droni zadeli kavarno in hotel, kjer je približno sto civilistov praznovalo novo leto. Med ubitimi naj bi bila tudi dva mladoletnika, še 31 oseb pa je bilo hospitaliziranih. Ruska stran je dogodek označila za teroristično dejanje in sprožila kazensko preiskavo. Ukrajinski generalštab je očitke o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile strogo spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in ciljajo izključno vojaške objekte ter rusko energetsko infrastrukturo. Viri znotraj ukrajinskih obrambnih sil so potrdili napad na omenjeni lokaciji, vendar trdijo, da je šlo za zborovanje ruskih vojakov na območju, ki je bilo za civiliste zaprto. Medtem se na fronti v regiji Doneck nadaljujejo siloviti spopadi za mesto Pokrovsk, kjer ukrajinski poveljniki poročajo o velikih izgubah na ruski strani in opozarjajo na dezinformacijsko kampanjo Kremlja, ki naj bi si prizadeval zavzetje mesta razglasiti do novega leta.