Rusija je podprla zahtevo Venezuele za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN zaradi dejanj ZDA. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je pozval ZDA k zadržanosti in spoštovanju Ustanovne listine ZN. Nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Venezueli bo potekalo v ponedeljek.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silvio Flores. Po besedah ameriškega predsednika so Madura že odstranili iz države, kar predstavlja dramatičen vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. V venezuelski prestolnici Karakas so poročali o številnih eksplozijah, Maduro pa je tik pred zajetjem v državi razglasil izredno stanje. Operacija se je odvila po tem, ko so Združene države Amerike venezuelsko vlado označile za teroristično organizacijo in stopnjevale vojaško prisotnost v regiji. Poročila iz Venezuele potrjujejo kaos na ulicah glavnega mesta, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno za stabilnost regije. Trenutna lokacija pridržanega Madura uradno še ni potrjena, vendar ameriški viri navajajo, da se nahaja na varni lokaciji izven meja Venezuele.

Čilski Partido Comunista je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je zahteval zaščito Madurovega življenja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prav tako obsodil "agresijo na suverenost Venezuele in Latinske Amerike" in napovedal načrte na meji z Venezuelo po aretaciji Madura. Portugalski Partido Comunista (PCP) je prav tako obsodil napad ZDA in aretacijo Madura in njegove žene.

Venezuelci, ki so pobegnili pred chavističnim režimom in živijo v Córdobi, so z zadržanim veseljem sprejeli novice o zajetju Madura. Isabel Díaz Ayuso je izjavila, da je padec Madurovega režima izjemnega pomena, saj je Maduro po njenih besedah diktator, ki je ugrabil volitve in svoj narod.

Brazilski predsednik Lula da Silva je obsodil ameriški vojaški napad na Venezuelo in zajetje Nicolása Madura ter pozval Združene narode k odzivu na ameriško operacijo v Venezueli. Brazilska vlada je izrazila odločno obsodbo vojaških akcij proti Venezueli.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v uradni izjavi ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanje označil za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ki regijo vrača v najtemnejše čase tujega vmešavanja v latinskoameriško politiko. Poudaril je, da takšne poteze ogrožajo mir v regiji in presegajo meje dopustnega v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil burne odzive tudi na brazilskem notranjepolitičnem prizorišču. Sinovi nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara so prek družbenih omrežij proslavili padec Madura in dogajanje izkoristili za napad na aktualnega predsednika Lulo. Carlos, Eduardo in Flávio Bolsonaro so operacijo interpretirali kot konec vpliva levice v Latinski Ameriki, pri čemer so vlekli vzporednice z domnevnim političnim preganjanjem svojega očeta v Braziliji. Flávio Bolsonaro je ob tem namigoval na nepravilnosti pri brazilskih volitvah in napovedal propad političnega povezovanja levih strank v okviru Foruma v São Paulu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil ameriški vojaški poseg v Venezueli in dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje". Po njegovih besedah napad predstavlja resno kršitev venezuelske suverenosti in nevarno precedenčno dejanje za mednarodno skupnost. Lula je v uradni izjavi poudaril, da takšne oblike vojaškega posredovanja neposredno kršijo mednarodno pravo in ogrožajo stabilnost v celotni regiji. Odziv Brazilije prihaja po tem, ko so sile Združenih držav Amerike izvedle vojaške operacije proti sosednji državi, kar je sprožilo val diplomatskih odzivov v Latinski Ameriki. Brazilski voditelj, ki je predhodno ponujal posredovanje med Washingtonom in Caracasom, zdaj opozarja na nesprejemljivost ogrožanja državne integritete s strani tujih velesil. Pozivi k diplomatski rešitvi spora so bili po poročanju lokalnih medijev prezrti, kar je privedlo do stopnjevanja napetosti, ki bi lahko trajno spremenilo geopolitično sliko v Južni Ameriki.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od Združenih držav Amerike zahtevala takojšnje dokaze o stanju in lokaciji predsednika Nicolása Madura ter prve dame Celie Flores, potem ko so ameriške sile izvedle operacijo njunega zajetja. Rodríguezova je dogodek označila za ugrabitev in opozorila na nepredvidljive posledice tovrstnega ravnanja Washingtona. Po njenih besedah gre za napačen korak ZDA, ki ga je Maduro predvidel kot posledico ameriškega interesa po venezuelskih energetskih virih. Trenutno bivališče in zdravstveno stanje predsednika Madura ostajata neznana, kar v Caracasu sproža ostre odzive proti administraciji Donalda Trumpa. Podpredsednica je poudarila, da je bila agresija vnaprej načrtovana, ter obtožila ZDA kršenja mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. Razmere v državi so izjemno napete, saj vladni predstavniki pozivajo k mednarodni solidarnosti in takojšnji objavi informacij o usodi pridržanega predsedniškega para.

Nicolása Madura so po zajetju ameriških sil skupaj z ženo Cilio Flores prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA med prehodnim obdobjem "vodile" Venezuelo. Spomnili so tudi na napad z dronom na Madura leta 2018, po katerem je Maduro obtožil ZDA in Kolumbijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je v pogovoru za časnik The New York Times operacijo označil za »briljantno« in »odlično načrtovano«, pri čemer je izpostavil usklajeno delovanje vojske in obveščevalnih služb. Po uradnih navedbah ameriške strani med operacijo ni bilo smrtnih žrtev ali poškodb med pripadniki ameriških sil, podrobnosti o morebitnih žrtvah na venezuelski strani pa niso bile razkrite. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki so se stopnjevale od konca leta 2025. Predsednik Trump je pred tem že odobril tajne dejavnosti obveščevalne agencije Cia v regiji in razglasil zaprtje venezuelskega zračnega prostora. Venezuelska vlada se je na dogajanje odzvala z uvedbo izrednega stanja in mobilizacijo vojske, vendar režimu očitno ni uspelo preprečiti ameriškega vdora. Trump je napovedal posebno novinarsko konferenco, na kateri bo podal več informacij o prihodnjih korakih Washingtona v Južni Ameriki.

Ameriške vojaške sile so v noči s petka na soboto izvedle obsežno operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura. V operaciji so sodelovale elitne enote Delta Force, ki so ob podpori vojaških helikopterjev Chinook vdrle v državo in 63-letnega voditelja po zajetju z letali evakuirale iz Venezuele. Akcija se je odvila po več kot desetletju Madurove avtoritarne vladavine, ki so jo zaznamovale huda gospodarska kriza in nenehne napetosti z mednarodno skupnostjo. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Potem ko je Maduro konec novembra ukazal polno bojno pripravljenost letalstva zaradi ameriških groženj o zaprtju zračnega prostora, so Združene države Amerike s hitrim vojaškim posredovanjem končale njegovo vladavino. Venezuelske oborožene sile na nenaden vdor elitnih enot niso uspele odgovoriti dovolj hitro, da bi preprečile zajetje predsednika.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki je po poročanju tiskovne agencije Associated Press trajal manj kot pol ure. Operacija je bila izjemno kratka, vendar podrobnosti o tarčah ali uporabljenih sredstvih za zdaj ostajajo neznane. Po poročanju tujih medijev trenutno še ni jasno, ali Washington v prihodnje načrtuje dodatne vojaške dejavnosti proti tej južnoameriški državi. Incident predstavlja zaostritev odnosov med državama, čeprav uradni viri še niso podali izčrpnih pojasnil o motivih za tako hiter poseg. Mednarodni opazovalci pozorno spremljajo dogajanje, saj bi morebitno nadaljevanje sovražnosti lahko vplivalo na stabilnost v celotni regiji. Agencija AP navaja, da je bila akcija zaključena v manj kot 30 minutah, kar kaže na omejen obseg operacije.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uradno potrdil, da je bil dosedanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in bo prepeljan v Združene države Amerike, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kriminalne združbe Cartel de los Soles. Rubio je v svoji izjavi poudaril, da Washington ne načrtuje novih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje, saj je bil primarni cilj operacije dosežen z odvzemom prostosti ključnim akterjem režima. Aretacija sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in vojaškim operacijam, ki so jih Združene države Amerike izvajale proti strateški infrastrukturi v Venezueli. Po navedbah ameriške administracije bo proces proti Maduru potekal pred ameriškim sodiščem, s čimer želijo končati obdobje politične nestabilnosti in kriminalnih dejavnosti, ki so vplivale na celotno regijo. Mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje podrobnosti o samem poteku aretacije in odzivu preostalih struktur venezuelske oblasti.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force prijeli venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Operacija, ki jo je po navedbah ameriških uradnikov ukazal predsednik Donald Trump, je vključevala vrsto zračnih napadov na ključno vojaško in prometno infrastrukturo v državi. Tarče napadov so bila strateško pomembna mesta, vključno z največjim pristaniščem La Guaira ter letalskima oporiščema Higuerote v zvezni državi Miranda in La Carlota v prestolnici Caracas. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih priprav in stopnjevanja napetosti med državama. Po navedbah Pentagona in ameriških medijev, kot sta CBS News in Fox News, je bila operacija usmerjena v odstranitev Madura z oblasti po dolgotrajnem obdobju političnih in gospodarskih trenj. Zračni napadi so bili usmerjeni v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti, kar je omogočilo helikopterski vdor specialnih sil v prestolnico. Trenutno stanje v Venezueli po prijetju Madura ostaja nestabilno, saj so bili v operaciji zadeti številni vojaški objekti po vsej državi.

Združene države Amerike so v noči na 3. januar sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za neizprosen akt vojaške agresije. Ameriške letalske sile so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas ter več drugih strateško pomembnih mest, vključno s provincami Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju vseh lokalnih virov so bili tarča napadov tako vojaški kot civilni objekti, vlada pa je v odziv na nastale razmere razglasila izredno stanje. Predsednik Nicolás Maduro naj bi bil po nekaterih navedbah ujet, medtem ko prestolnico pretresajo eksplozije in kaos. Operacija predstavlja dramatično zaostritev napetosti med državama, ki so se stopnjevale v zadnjih mesecih. Venezuelska vlada trdi, da gre za neupravičen napad na njihovo suverenost, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno obrambo pred domnevnimi grožnjami nacionalni varnosti. Napadi so povzročili znatno materialno škodo in civilne žrtve, vendar natančno število slednjih še ni potrjeno. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko ta konflikt resno destabiliziral celotno južnoameriško regijo in povzročil nov val beguncev ter motnje na naftnih trgih.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav (OAS) zaradi ameriških raketnih napadov na Venezuelo. Petro je napade označil za resno opozorilo celotnemu svetu in ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na ozemlju sosednje države. Predsednik Petro je poudaril, da je takojšnja intervencija mednarodne skupnosti nujna za ustavitev sovražnosti in preprečitev nadaljnjega stopnjevanja nasilja v regiji. Po njegovih besedah ti dogodki ne ogrožajo le suverenosti Venezuele, temveč predstavljajo širšo grožnjo stabilnosti v Latinski Ameriki. Kolumbija, ki si deli dolgo mejo z Venezuelo, se na destabilizacijo odziva z diplomatsko ofenzivo, s katero želi aktivirati večstranske mehanizme za zaščito miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, Caracas. Po navedbah Trumpa so ameriški specialci v napadu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljali iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških dejavnosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025. Akcija se je začela v zgodnjih jutranjih urah s siloviti napadi na ključne točke v prestolnici. Gre za neposredno vojaško posredovanje, ki sledi Trumpovim predhodnim grožnjam o spremembi režima v tej južnoameriški državi. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa obtoževala sodelovanja s kriminalnimi karteli in trgovine z drogami, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaškega pritiska, ki se je sedaj prevesil v neposredno aretacijo tujega voditelja.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je kritično in sarkastično odzval na nedavne ameriške zračne napade v Venezueli. Medvedjev je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za "še en sijajen korak k Nobelovi nagradi za mir", s čimer je namigoval na neskladje med vojaškim posredovanjem in mirovnimi prizadevanji. Po njegovih besedah so ZDA izvedle operacijo v državi, ki za njihovo varnost ni predstavljala nobene neposredne grožnje. Ruski politik je ob tem izkoristil priložnost za primerjavo z vojno v Ukrajini. Pozval je ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pokaže podobno stopnjo aktivnosti tudi v ukrajinskem konfliktu. Medvedjev je v svojih izjavah poudaril, da gre pri ameriških dejanjih v Južni Ameriki za vprašljiv primer mirovništva, ki po njegovem mnenju kaže na dvojne standarde v mednarodni politiki. Njegovi komentarji odražajo nadaljnje zaostrovanje retorike med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj globalne varnosti in suverenosti držav.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil napotitev dodatnih vojaških enot na mejo z Venezuelo, s čimer se je odzval na domnevne ameriške letalske napade na sosednjo državo in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Petro je dejanja Washingtona označil za napad na suverenost Latinske Amerike in opozoril, da bodo tovrstne vojaške operacije sprožile obsežno humanitarno krizo v regiji. Odločitev za militarizacijo meje sledi poročilom o ameriških napadih na civilne in vojaške cilje znotraj Venezuele. Kuba in Kolumbija sta skupaj obsodili ameriško posredovanje, medtem ko je Maduro v Venezueli razglasil izredno stanje. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem povečevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, ki so jo Združene države Amerike uradno opravičevale z bojem proti narkokartelom. Kolumbijska vlada, ki je predhodno z Venezuelo sodelovala pri nadzoru meje zaradi kriminalnih združb, zdaj v ameriškem delovanju vidi neposredno grožnjo stabilnosti celotne celine.

V svetovnih družbenih omrežjih in nekaterih tujih medijih se je v soboto, 4. januarja 2025, razširila fotografija, ki domnevno prikazuje venezuelskega predsednika Nicolása Madura med pridržanjem s strani ameriških posebnih enot. Posnetek prikazuje moškega, ki je vizualno podoben Maduru, v spremstvu oboroženih vojakov, vendar uradni viri verodostojnosti gradiva do zdaj niso potrdili. Poročila o fotografiji so se pojavila v času zaostrenih razmer med Caracasom in Washingtonom. Čeprav so nekateri kanali na platformah X in Telegram objavo delili kot dokaz o ameriškem posredovanju, številni strokovnjaki in uporabniki opozarjajo na možnost manipulacije s sliko ali uporabo umetne inteligence. Do tega trenutka nobena uradna institucija v Venezueli ali Združenih državah Amerike ni izdala potrdila o aretaciji ali vojaški operaciji s takšnim izidom.

Bela hiša je potrdila začetek neposredne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike izvedle napade na cilje v državi. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS so pripadniki elitne enote Delta v sobotnih jutranjih urah izvedli specialno operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Informacijo o ujetju predsednika so potrdili uradni viri v Washingtonu, medtem ko podrobnosti o samem poteku aretacije ostajajo zaupne. Časnik New York Times poroča, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub. Predstavniki ameriških oblasti pa za zdaj zavračajo komentarje o morebitnih žrtvah na venezuelski strani. Operacija predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar sledi obdobju povečanih geopolitičnih napetosti in ameriških prizadevanj za stabilnost v regiji pod vodstvom sedanje administracije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v središču mednarodnega dogajanja po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil. Generalna tožilka Združenih držav Amerike Pam Bondi je sporočila, da so proti Maduru in Floresovi vložili uradne obtožnice, ki ju bremenijo mednarodne trgovine z drogami. Po poročanju nekaterih virov naj bi ju po raketnih napadih na Caracas zajeli in odpeljali iz države, vendar natančna lokacija njunega zadrževanja ostaja neznana. Kljub uradnim izjavam o zajetju se v javnosti pojavljajo dvomi o resničnosti ameriških navedb. Nekateri strokovnjaki in varnostni analitiki opozarjajo na neskladja v izjavah predsednika Donalda Trumpa, saj ameriška stran še ni predložila vizualnih dokazov o pridržanju. Ugiba se, da bi se Maduro še vedno lahko nahajal na varnem znotraj Venezuele, medtem ko ameriško pravosodje pripravlja postopke za sojenje na svojem ozemlju. Razmere ostajajo izjemno napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Ameriške oborožene sile so v nočni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, medtem ko točna lokacija Madurovega pridržanja ostaja neznana. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je zahtevala dokaz o življenju zajetega voditelja in izrazila globoko zaskrbljenost nad njegovim stanjem po ameriškem napadu. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških dejavnosti ZDA na venezuelskem ozemlju. Do zajetja je prišlo po tem, ko so ZDA predhodno že izvedle več letalskih in kopenskih napadov na strateško infrastrukturo države, ki so jih utemeljevale z bojem proti trgovini z drogami. Trenutne razmere v Venezueli so izjemno negotove, saj je režim ostal brez svojega ključnega voditelja, Washington pa stopnjuje retoriko o nujnosti zamenjave oblasti v Caracasu.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je državni sekretar ZDA Marco Rubio izjavil, da bo Maduroju sojeno v ZDA. Generalna državna tožilka ZDA Pamela Bondi je sporočila, da je bil Maduro obtožen narkoterorizma in da bo skupaj s svojo ženo Cilio Flores odgovarjal pred ameriškim pravosodjem. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi moral Edmundo González prevzeti funkcijo "legitimnega predsednika" Venezuele. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je priznala, da vlada ne ve, kje se nahaja Maduro, in prevzela vidnejšo vlogo v državi.

Britanski premier Kir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško operacijo v Venezueli. Po poročanju Washington Posta so ameriški napadi povzročili požare in eksplozije na več vojaških objektih, vključno z letalsko bazo generalisimusa Francisca de Mirande. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti. Ameriški upokojeni polkovnik Gregory Daddis je dejal, da je zajetje Madura dejanje vojne.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost in obsodbo zaradi, kot so dejali, ameriškega oboroženega napada na Venezuelo. Poudarili so, da so ameriški izgovori za agresijo neutemeljeni.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, med katerim so zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale na ameriška tla. Po uradnih navedbah Washingtona je bil Maduro pod aretacijo odstranjen iz države in bo v ZDA obravnavan pred sodiščem. Operacija sledi mesecem stopnjevanja napetosti in groženj predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, ki so bile uradno utemeljene z bojem proti trgovini z drogami in dejavnostmi venezuelskih kartelov. Napad predstavlja vrhunec dolgotrajne ameriške strategije za zamenjavo režima v Caracasu. Administracija predsednika Trumpa je Madura že dlje časa označevala za nelegitimnega voditelja in diktatorja, povezanega z mednarodnim kriminalom. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil Maduro v ujetništvo vzet v okviru operacije, ki so jo spremljali letalski in pomorski napadi na strateške cilje v Venezueli. Trenutno se nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav, kjer pričakuje začetek sodnega postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil stanje zunanje nestabilnosti (estado de conmoción exterior), potem ko so prestolnico Caracas in več osrednjih zveznih držav v soboto zgodaj zjutraj stresle močne eksplozije. Maduro je dogodke označil za "najhujšo vojaško agresijo" s strani Združenih držav Amerike in ukazal takojšnjo mobilizacijo ter prehod v oborožen boj za zaščito civilnega prebivalstva. Po poročilih so bile tarče napadov civilne in vojaške instalacije v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov letal, so se v Caracasu začele okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Nad južnim delom mesta, v bližini pomembnega vojaškega oporišča, se je dvigal gost dim. Venezuelska vlada trdi, da so ZDA s tem dejanjem grobo kršile Ustanovno listino Združenih narodov ter neposredno ogrozile regionalni mir in stabilnost. Do domnevnih napadov prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump v Karibsko morje napotil močne mornariške sile in javno razpravljal o možnosti kopenskih napadov na Venezuelo.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v nočni operaciji vstopile v venezuelsko prestolnico Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah dostopnih poročil in videoposnetkov so ameriške sile izvedle bliskovito vojaško akcijo, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje. Podpredsednica Venezuele je medtem zahtevala konkretne dokaze o trenutnem statusu in lokaciji zajetega predsednika, medtem ko se v državi stopnjuje negotovost. Operacija sledi seriji stopnjevanih ukrepov administracije Donalda Trumpa, ki je Venezuelo že pred tem obtožila vodenja narkokartela in sodelovanja s terorističnimi organizacijami. Zasedba Caracasa in zajetje državnega voditelja pomenita neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar bo po mnenju analitikov sprožilo obsežne mednarodnopravne in geopolitične posledice. Razmere v državi ostajajo kritične, saj so oblasti pozvale k mednarodnemu ukrepanju zoper ameriško vojaško posredovanje.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v Caracasu slišati najmanj sedem močnih eksplozij, ki so povzročile tresenje oken in preplašile prebivalce, ki so množično zapustili domove. Napadi so povzročili izpade električne energije in obsežne požare, med drugim na letališču v obmorskem mestu Higuerote. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil uspešnost operacije in sporočil, da so ameriške sile v sodelovanju s pravosodnimi organi prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po Trumpovih besedah sta bila oba že odpeljana iz države. Venezuela je pred tem razglasila izredno stanje in obsodila napade na civilno ter vojaško infrastrukturo kot agresijo, medtem ko so sosednje države, vključno s Kolumbijo, opozorile mednarodno javnost na resnost razmer. Podrobnosti o prijetju in lokaciji, kamor so Madura prepeljali, bodo predvidoma razkrite na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago.

V glavnem mestu Venezuele, Caracas, je ponoči odjeknilo najmanj sedem eksplozij, nad mestom pa so opazili letala v nizkem letu. Predsednik Nicolás Maduro je zaradi dogodkov nemudoma razglasil izredne razmere v državi in obsodil dejanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za poskus prevzema nadzora nad državnimi zalogami nafte in mineralov. Venezuelska vlada je v uradni izjavi dejanja označila za izjemno resno vojaško agresijo s strani vlade Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih medijev je po seriji eksplozij prišlo do neposrednega posredovanja ameriških posebnih enot Delta Force, ki so venezuelskega voditelja zajele. Situacija v prestolnici ostaja napeta, saj so nad mestom še vedno prisotne tuje vojaške letalske sile. Združene države Amerike se na obtožbe o vojaški agresiji še niso uradno odzvale, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v državi, ki se že dlje časa spopada z globoko politično in gospodarsko krizo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v noči na nedeljo izvedle zračne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Eksplozije so odjeknile v več delih mesta okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času, kar je sprožilo nemudno diplomatsko reakcijo sosednje Kolumbije. Petro je razmere označil za kritične in pozval k nujnemu sklicu generalne skupščine Združenih narodov ter Organizacije ameriških držav, da bi obravnavali to neposredno vojaško posredovanje. Napadi so vrhunec večtedenskih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi ameriških obtožb o vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami. Čeprav ZDA uradnih potrditev o obsegu napadov še niso podale, poročila s terena potrjujejo detonacije na strateških vojaških in vladnih lokacijah. Kolumbijski predsednik je v svojem pozivu svetovni javnosti poudaril, da gre za neposreden napad na suverenost Venezuele, kar bi lahko destabiliziralo celotno regijo Južne Amerike.

Letalske sile Združenih držav Amerike so v okviru vojaške operacije v Venezueli napadle stavbo Cuartel de la Montaña v glavnem mestu Caracas. Gre za nekdanji vojaški muzej, ki so ga po smrti nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Cháveza preuredili v njegov mavzolej in tam pokopali njegove posmrtne ostanke. Po navedbah agencije Bloomberg in poročilih prič s terena so v soseski, kjer stoji vojaški objekt, odjeknile močne eksplozije, kar potrjujejo tudi videoposnetki lokalnih prebivalcev na družbenih omrežjih. Napad na ta simbolno pomemben objekt predstavlja neposreden udarec na politično zapuščino nekdanjega voditelja in zaostruje že tako napete razmere v državi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na samem mavzoleju še niso znane, vendar dogodek označuje novo fazo v vojaškem posegu ZDA v Venezueli. Napad na vojaški objekt, ki služi kot spomenik, kaže na stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in oblastmi v Caracasu.

Venezuelsko prestolnico Caracas in več drugih krajev po državi so v nočnih urah pretresle močne eksplozije. Po razpoložljivih poročilih je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na ključne cilje v prestolnici, kar je privedlo do razglasitve izrednih razmer v državi. Razmere so se hitro zaostrile, saj poročila navajajo tudi domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika, kar v državi povzroča politično in varnostno negotovost. Kolumbijski predsednik je dogajanje že označil za napad, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o ameriškem vojaškem posredovanju. Združene države Amerike so s tem dejanjem neposredno posegle v suverenost Venezuele, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike. Informacije o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še niso v celoti potrjene, vendar poročila s terena nakazujejo na obsežno opustošenje v okolici strateških objektov.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija se je odvila po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je osebno poročal o uspešnem zajetju voditelja, ki so ga ZDA že dlje časa obtoževale vodenja narkokartela in terorizma. Po napadu so predstavniki chavizma pozvali prebivalce Venezuele, naj odidejo na ulice in se uprejo tujemu posredovanju. Na dogodek se je hitro odzval argentinski predsednik Javier Milei, ki je podprl ameriško ofenzivo in proslavil konec Madurove vladavine z geslom "svoboda napreduje". Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega kopičenja vojaških sil v Karibskem morju, kar so ZDA upravičevale z bojem proti domnevnemu kartelu Cartel de los Soles. Dogodek je sprožil burne odzive po celotni Latinski Ameriki, saj so sosednje države že pred tem izražale nasprotovanje vojaškemu posredovanju.

Po besedah senatorja Mikea Leeja, ki se sklicuje na informacije državnega sekretarja Marca Rubia, po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ni pričakovati nadaljnjih vojaških akcij ZDA v Venezueli. Madura čaka sojenje v ZDA zaradi obtožb, ki jih ZDA obravnavajo kot kazniva dejanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Bele hiše so Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma, že odpeljali proti New Yorku, kjer mu bodo sodili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredno vojaško posredovanje. Trumpova administracija je Madura predhodno označila za vodjo kriminalne združbe, kar je Pentagonu omogočilo širši nabor vojaških možnosti za ukrepanje. Operacija se je zgodila po obdobju intenzivnega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA krepile svojo prisotnost v regiji in izvajale obsežne vojaške vaje ob venezuelskih mejah. Maduro, nekdanji voznik avtobusa, ki je na oblast prišel po smrti Huga Cháveza, je v odgovor na grožnje mobiliziral težko orožje in rakete, vendar to ni preprečilo ameriškega vdora. Po poročilih iz regije so ZDA sprožile val napadov, ki bi se lahko v prihodnjih dneh še okrepili, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično realnostjo v Južni Ameriki.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da je vojska Združenih držav Amerike v obsežni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela z nizom letalskih napadov na prestolnico Caracas in njeno okolico, kar je povzročilo obsežne eksplozije in popoln izpad električne energije v mestu. Po poročanju tujih medijev so ameriške sile poleg Madura pridržale tudi njegovo soprogo Cilio Flores, oba pa sta bila nemudoma prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike. Napad se je zgodil po večmesečnih stopnjevanih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA napade utemeljile s prizadevanji za spremembo režima in bojem proti trgovini z drogami. Vojaška intervencija je bila osredotočena na ključne točke v Caracasu in treh sosednjih zveznih državah, s čimer so ameriške sile paralizirale obrambne zmogljivosti države. Iz Venezuele za zdaj ni uradnih odzivov o stanju v državi ali morebitnem odporu preostalih vladnih struktur.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Gibanje Ansar Alah iz Jemna in Vrhovni politični svet Jemna sta obsodila ameriške zračne napade na Venezuelo, pri čemer sta poudarila, da gre za simbol ameriške brutalnosti, kriminalnih dejanj in kršitve suverenosti Venezuele. Obsodba je sledila že izrečenim obsodbam palestinskih skupin.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je v uradni izjavi poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla vsakršni prisotnosti tujih sil v državi. Njegov odziv je sledil zaostritvi razmer, ko so Združene države Amerike izvedle operacijo, ki je privedla do pridržanja predsednika Nicolása Madura. Padrino López je morebitno tujo prisotnost označil za največjo žalitev, ki jo je država kdajkoli doživela. Kot ključna osebnost venezuelskega vojaškega aparata Padrino López ostaja zvest režimu in opozarja na kršitev nacionalne suverenosti. Njegove besede potrjujejo globoko politično in vojaško krizo v državi, kjer so napetosti med domačimi oblastmi in mednarodno skupnostjo dosegle vrhunec. Minister je v svojem nagovoru javnosti poudaril pomen nacionalne identitete in vojaške pripravljenosti na obrambo domovine pred zunanjimi pritiski.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v televizijskem nagovoru ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in napovedal brezkompromisno obrambo države. Po njegovih besedah se Venezuela spopada z največjo agresijo v svoji zgodovini, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na več ciljev po državi. Minister je poudaril, da vojska in ljudstvo ostajata enotna ter da ne bodo dopustili prisotnosti tujih vojakov na venezuelskem ozemlju. Minister je v svojem govoru izključil možnost kakršnih koli pogajanj o neodvisnosti države in odredil polno mobilizacijo oboroženih sil po celotnem nacionalnem ozemlju. Poudaril je, da bo Venezuela branila vsak centimeter svoje zemlje in da bodo v tem spopadu na koncu zmagali. Odziv obrambnega ministrstva sledi poročilom o aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je sprožilo vsesplošno politično in vojaško krizo v tej južnoameriški državi.

Donald Trump je po domnevni operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Šteinbaum, češ da karteli upravljajo z državo. Zavrnil je konkretne odgovore glede Venezuele in obljubil pojasnila kasneje. Trump je delil nove, skoraj filmske podrobnosti o operaciji in objavil fotografijo Madura v priporu. Agenti CIE so po njegovi odobritvi operacije locirali Madura.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v kratkem telefonskem pogovoru za The New York Times potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v »briljantni operaciji« zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo opisal kot rezultat izjemnega načrtovanja in sodelovanja elitnih enot, podrobnosti o samem poteku operacije pa naj bi razkrili na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Zajetje sledi stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Venezuelo obtožil neupravičenega prilagajanja naftnih virov in drugih državnih sredstev. Operacija predstavlja vrhunec neposrednega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, ki se je začelo z zračnimi napadi konec preteklega leta. Venezuelska stran se na dogodke še ni uradno odzvala, pričakuje pa se, da bo dogodek povzročil obsežne geopolitične premike v Latinski Ameriki.

Po poročanju ameriškega časnika New York Times, ki se sklicuje na vire v vladnih krogih, trenutno bivališče venezuelskega predsednika Nicolása Madura ostaja neznano. Informacija prihaja neposredno po začetku ameriške vojaške operacije v prestolnici Caracas, kjer so Združene države Amerike izvedle ciljne zračne napade. Čeprav lokacija predsednika ni jasna, so viri potrdili, da se del njegove ožje ekipe in tesnih sodelavcev trenutno nahaja na varnem. Operacija je sprožila številna ugibanja o usodi venezuelskega vodstva in prihodnji stabilnosti države. Poročila navajajo, da so ameriške sile izvedle napade na strateške cilje v prestolnici, kar je povzročilo kaos v vladnih strukturah. Medtem ko svetovna javnost čaka na uradne izjave iz Caracasa ali Washingtona, ostaja situacija na terenu napeta, saj odsotnost Madura v javnosti odpira vprašanja o morebitnem prenosu oblasti ali poskusih reorganizacije režima v ilegali.