Libanonsko gibanje Hezbolah in Vrhovni politični svet Jemna sta ostro obsodila nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo označili za dejanje teroristične agresije in uličnega razbojništva. Po navedbah obeh organizacij so ameriške sile izvedle napade na glavno mesto Caracas, pri čemer so ciljale na ključno civilno infrastrukturo in stanovanjska naselja. V izjavah so poudarili, da je operacija vključevala ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Hezbolah je v svojem sporočilu za javnost podrobno opisal, da so bile tarče napadov predvsem civilne ustanove, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Vrhovni politični svet Jemna je dejanje označil za precedens brez primere v sodobni diplomaciji in napad na ustavno ureditev neodvisne republike. Obe organizaciji sta izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v luči stopnjevanja pritiskov s strani administracije Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa prizadeva za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in uspešno zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Silio Flores. Po navedbah Trumpa so operacijo izvedle ameriške specialne enote, pri čemer med ameriškimi vojaki ni bilo žrtev. Maduro in njegova soproga se trenutno nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vključene v upravljanje venezuelske naftne industrije z izkoriščanjem zmogljivosti največjih ameriških energetskih podjetij. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki se trenutno nahaja v Rusiji, je zahtevala takojšnje dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Venezuelska vlada uradno priznava, da nima informacij o trenutni lokaciji svojega voditelja, kar potrjuje resnost situacije po ameriškem posredovanju. Incident predstavlja dramatičen zasuk v odnosih med državama, ki so bili kljub nekaterim preteklim poskusom dialoga zaznamovani z globokim nezaupanjem in obtožbami o poskusih strmoglavljenja oblasti.

Ameriške posebne enote Delta Force so v vojaški operaciji v glavnem mestu Caracas pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških medijev je operacija sledila stopnjevanju napetosti med državama, venezuelska vlada pa je nemudoma razglasila izredno stanje. Podpredsednica države je dejanje označila za agresijo Združenih držav Amerike in zahteva pojasnila o lokaciji pridržanega predsednika. Venezuela se že dlje časa nahaja v globoki humanitarni in politični krizi, ki jo zaznamuje spor med Madurovim režimom in opozicijo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, ki ga Washington obtožuje trgovine z mami in kršitev človekovih pravic. Razmere v državi so kritične, saj se prebivalstvo spopada s pomanjkanjem osnovnih dobrin, politični kaos pa bi lahko povzročil nov val migracij in regionalno nestabilnost. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi neposredno vojaško posredovanje lahko sprožilo širši konflikt v Latinski Ameriki.

Ameriške posebne enote, domnevno pripadniki elitne enote Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju medijev gre za najbolj obsežen vojaški poseg Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki po letu 1989. Čeprav so podrobnosti operacije še vedno delno nejasne, naj bi bila akcija izpeljana hitro in s ciljem destabilizacije trenutnega socialističnega režima v Caracasu. Operacija sledi dolgotrajnim napetostim med državama in stopnjevanju ameriškega pritiska, ki je vključeval visoke denarne nagrade za Madurovo aretacijo zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko Washington dogodka še ni podrobno komentiral, analitiki opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice za celotno regijo. V Venezueli so se že pojavili prvi odzivi podpore in odpora, mednarodna javnost pa dogajanje spremlja z veliko mero zaskrbljenosti zaradi morebitnega izbruha širšega nasilja.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija potekala 3. januarja 2026, Trump pa je dogajanje spremljal v živo. Ameriške oblasti so Madura že prepeljale v ZDA, kjer ga čakajo kazenski postopki na podlagi obtožb, ki jih je ameriško pravosodje proti njemu vložilo že v preteklosti. Republikanski kongresnik Mike Lee je potrdil namero ZDA, da Maduru sodijo v skladu z ameriško zakonodajo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med državama, ki so vključevale zasege tankerjev in gospodarske sankcije. Predsednik Trump je akcijo opisal kot izjemno uspešen napad na venezuelsko vodstvo, pri čemer je proces zajetja primerjal s spremljanjem televizijske oddaje. Dogodek pomeni drastičen zasuk v mednarodni politiki, saj so ZDA neposredno posredovale in odstranile voditelja suverene države, kar bo imelo daljnosežne posledice za stabilnost v regiji in mednarodne odnose. Venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala, vendar so predhodni odzivi na ameriške pritiske vključevali obtožbe o piratstvu in kršenju mednarodnega prava.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za uspešen napad na režim Nicolása Madura. Po uradnih navedbah ameriške strani je vojska vdrla v državo, zajela Madura in ga odpeljala iz Venezuele. Venezuelske oblasti so napad označile za »izjemno hudo vojaško agresijo«, ki je prizadela civilne in vojaške cilje v prestolnici Caracas ter v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. V odziv na operacijo je bil odrejen popoln vojaški preplah in razporeditev obrambnih sil po državi. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je dejanje obsodil in poudaril, da Venezuela v boju proti ameriškemu imperializmu ni sama. Prav tako je zaskrbljenost in obsodbo izrazil čilski predsednik Gabriel Boric, ki je dejanje označil za nesprejemljivo vojaško posredovanje in pozval k mirni rešitvi krize. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami in narkoterorizmu.

Pripadniki elitne enote ameriške vojske za posebne operacije Delta Force so v Venezueli prijeli predsednika Nicolasa Madura in ga prepeljali iz države, je poročala televizijska mreža CBS News. Operacija, ki je bila izvedena v strogi tajnosti, predstavlja enega najpomembnejših posegov ameriških sil v latinskoameriško politično krizo v zadnjih desetletjih. Čeprav podrobnosti o samem poteku akcije še niso v celoti znane, nekateri viri namigujejo na morebitno sodelovanje obveščevalcev znotraj venezuelskih varnostnih struktur. Enota Delta Force, ki je bila ustanovljena leta 1977 pod vodstvom polkovnika Charlesa Beckwitha po vzoru britanskega SAS, je specializirana za protiteroristično delovanje, reševanje talcev in zajetje visokih tarč. Gre za isto enoto, ki je leta 2019 izvedla uspešno operacijo proti voditelju Islamske države, Abuju Bakru al Bagdadiju. Tokratna aretacija Nicolasa Madura, ki ga Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo kot nelegitimnega voditelja in diktatorja, pomeni drastičen zasuk v prizadevanjih za spremembo režima v Caracasu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Na fotografiji, ki se je hitro razširila po spletu, je Maduro prikazan v sivi športni opremi s protihrupnimi slušalkami v spremstvu ameriških vojakov. Objava sledi poročilom o domnevnem zajetju venezuelskega predsednika s strani ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška stran trdi, da je bila operacija izvedena v okviru prizadevanj za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli, medtem ko Trumpova administracija Madura že dlje časa ne priznava kot legitimnega voditelja države. Fotografija, posneta v kabini ladje, naj bi služila kot vizualni dokaz o uspešnosti vojaške operacije in aretacije. Dogodek pomeni dramatičen preobrat v geopolitičnih odnosih v Južni Ameriki in neposreden poseg ZDA v notranjo politiko Venezuele.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Posebne enote ameriške vojske Delta Force so v usmerjeni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških virov so ju pripadniki elitne protiteroristične enote že prepeljali iz države, kar predstavlja eno najdrznejših tujih vojaških posredovanj v času administracije Donalda Trumpa. Operacija, ki so jo izvedli s pomočjo helikopterjev Chinook in elitnih letalskih polkov, se po obsegu in tveganju primerja z ulovom Sadama Huseina ali likvidacijo Osame bin Ladna. Ameriški predsednik Donald Trump je akcijo označil za »briljantno« in v državi razglasil izredne razmere, s čimer je uresničil svoje večletne grožnje o odstranitvi Madura z oblasti. Dogajanje je sprožilo ostre mednarodne odzive, zlasti s strani Rusije, ki je dejanje obsodila kot oboroženo agresijo na suvereno državo. Medtem ko so na nebu nad Caracasom poročali o silovitem spopadu, so Združene države Amerike z uporabo tajne enote Delta in polkov za posebne operacije Night Stalkers hitro dosegle zastavljeni cilj. Situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj je bil Maduro močno povezan z zaveznicama Rusijo in Kitajsko, ki sta mu v preteklosti nudili politično in gospodarsko podporo. Italijanska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni dogajanje pozorno spremlja in ostaja v stiku z zunanjim ministrstvom, saj bi destabilizacija regije lahko vplivala na širše geopolitično ravnovesje.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolasa Madura v ameriškem priporu. Na fotografiji je venezuelski voditelj prikazan z vklenjenimi rokami in masko čez oči, kar potrjuje njegovo aretacijo s strani ameriških sil. Trump je ob objavi zapisal, da se Maduro trenutno nahaja na krovu ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter sledi seriji tajnih operacij in vojaških dejavnosti, ki so jih Združene države Amerike izvajale v regiji. Aretacija Madura sledi obtožbam o vpletenosti njegovega režima v trgovino z drogami in korupcijo, zaradi česar so ZDA že pred časom povečale vojaško prisotnost v Karibskem morju. Objava fotografije služi kot vizualni dokaz o koncu Madurove oblasti v Venezueli in neposrednem ameriškem posredovanju. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji in mednarodnem pravu.

Rusija in Kitajska sta ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Moskva je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja in od Washingtona zahtevala pojasnila glede njegovega zdravstvenega stanja. Po navedbah ruskih oblasti je v tem primeru "ideološka sovražnost" prevladala nad diplomacijo, kar predstavlja neposredno kršitev suverenosti latinskoameriške države. Medtem ko so nekateri viri poročali o prisotnosti venezuelske podpredsednice v Rusiji, je uradna Moskva te navedbe sprva zanikala. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti med velesilami, saj Rusija in Kitajska dejanja ZDA označujeta za nesprejemljiv poseg v notranje zadeve neodvisne države. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Razmere ostajajo nestabilne, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje diplomatske ali vojaške odzive vpletenih strani.

Donald Trump je izjavil, da je med zajetjem Madura ugasnil luči v Caracasu in da je bilo v mestu nevarno. Prav tako je obtožil Gustava Petro, da proizvaja in pošilja kokain v ZDA, ter mu naročil, naj 'si pazi hrbet'. Napovedal je tudi tiskovno konferenco, na kateri bo podrobneje spregovoril o aretaciji Madura in njegove žene Cilio Flores. Trump je še omenil, da naj bi bila Delcy Rodríguez pripravljena sodelovati z Marcom Rubiom.

Po navedbah državnega tožilca je predsednik Trump napovedal obsežen napad na Venezuelo, pri čemer so strmoglavili Nicolása Madura, ki so ga ugrabili in prepeljali v ZDA, da bi mu sodili. V Združenem kraljestvu med venezuelsko skupnostjo prevladujejo upanje, strah in nelagodje po Madurovi aretaciji. Maduro se bo v New Yorku soočil s sojenjem zaradi domnevne vpletenosti v narkoterorizem.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po predsednikovih besedah so ju z ekipo helikopterjev premestili na krov ameriške jurišne ladje USS Iwo Jima (LHD-7), ki trenutno pluje proti južnemu okrožju New Yorka, kjer jima bodo sodili. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in dejal, da si je posnetke dogajanja ogledal v živo. Ladja USS Iwo Jima, ki velja za mobilno vojaško oporišče razreda Wasp, lahko sprejme skoraj 2.000 marincev in upravlja z najsodobnejšimi letali F-35. Ta odmevna aretacija sledi mesecem stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale ekonomske sankcije, pomorske blokade in obtožbe o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami. Maduro se bo v New Yorku soočil z obtožnico, ki ga bremeni več kaznivih dejanj, povezanih z narkoterorizmom.

Ameriške posebne enote, po poročanju medijev gre za elitno enoto Delta Force, so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle odmevno operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Novico o aretaciji je prek družbenih omrežij potrdil ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da sta oba v ameriškem pridržanju. Operacija je bila rezultat večmesečnega načrtovanja, ki je vključevalo obveščevalne podatke agencije CIA in vaje na replikah objektov. Po navedbah virov, ki jih povzemata BBC in CBS, je misija potekala pod okriljem poveljstva za specialne operacije ameriške vojske. Čeprav ameriško ministrstvo za obrambo uradno ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila kažejo na visoko stopnjo usklajenosti pri vdoru v objekt. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki so se stopnjevala vse od konca leta 2025.

Po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, se je Kitajska odzvala z ogorčenjem, pri čemer je dejanje označila za "globoko šokantno" in obsodila "hegemonistično vedenje" Združenih držav. Pred zajetjem se je Maduro srečal s kitajskim odposlancem za Latinsko Ameriko, Qiu Xiaoqijem. Ameriška kongresnica Chellie Pingree je operacijo označila za kršitev ameriške ustave in mednarodnega prava ter jo poimenovala "osupljiva zloraba moči".

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val praznovanj med venezuelskimi izseljenci v Santiagu de Chile in drugod po svetu. Maduro, ki je državo vodil skoraj desetletje in pol, se je na oblasti obdržal s pomočjo vojske, njegovo vladavino pa so zaznamovale obtožbe o diktaturi in vpletenosti v trgovino z drogami. Kljub njegovemu prijetju prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj politični analitiki opozarjajo, da bi chavizem kot politična ideologija lahko preživel, hkrati pa ostaja nejasna vloga sedanjega obrambnega ministra in vojaškega vrha. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je pritisk stopnjevala s sankcijami, zasegi naftnih tankerjev in napadi na infrastrukturo, kar je na koncu privedlo do neposrednega vojaškega posredovanja in odstranitve Madura z oblasti. Medtem ko so ulice nekaterih latinskoameriških mest polne protestnikov, ki pozdravljajo padec režima, v sami Venezueli vlada napetost glede nadaljnjega prenosa oblasti in stabilizacije države.

Mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum je v uradnem sporočilu ostro obsodila enostransko vojaško akcijo Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele. Napad, ki so ga ameriške sile izvedle v Caracasu in drugih mestih, je po navedbah mehiških oblasti vključeval tudi zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Mehika je v svojem odzivu poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in suverenosti držav ter pozvala Združene narode k takojšnjemu ukrepanju. Ostra obsodba Mehike sledi stopnjevanju napetosti, ki se je začelo s prvimi napadi ameriških brezpilotnih letal na venezuelsko infrastrukturo konec decembra. Mehiška predsednica je izrazila odločno nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji in opozorila na destabilizacijske učinke takšnih dejanj v regiji. Odnosi med državami v Latinski Ameriki ostajajo napeti, saj Mehika vztraja pri diplomatski rešitvi sporov pod okriljem večstranskih mednarodnih organizacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska na Caracas, ki se je stopnjeval z napadi na naftne tankerje in plovila, domnevno povezana s tihotapljenjem drog. Trump je dejanje označil za odločilen korak v boju proti narkoterorizmu in režimu, ki ga ZDA že dlje časa označujejo za nelegitimnega. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, zlasti v Latinski Ameriki, kjer se države spopadajo s posledicami ameriškega posega v regionalno stabilnost. Medtem ko so nekateri analitiki potezo pričakovali zaradi Trumpovih predhodnih ultimatov in odobritve tajnih operacij obveščevalne agencije CIA, drugi opozarjajo na nepredvidljive posledice za mednarodno pravo in geopolitična razmerja. Usoda Madura in njegove soproge po zajetju ostaja neznana, prav tako pa še ni jasno, kako se bodo na aretacijo odzvale venezuelske oborožene sile.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Pripadniki elitne ameriške enote za posebne operacije Delta naj bi v nočni operaciji v Venezueli pridržali predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijskih hiš CNN in CBS News, ki se sklicujeta na neimenovane vire, so vojaki par presenetili v njuni spalnici v predsedniški rezidenci. Operacija predstavlja drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom. Čeprav uradnih potrditev s strani Bele hiše ali Pentagona še ni, poročila nakazujejo na kompleksno vojaško akcijo na tujem ozemlju. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost čaka na uradna pojasnila o pravni podlagi in namenu te operacije. Dogodek bi lahko sprožil hudo politično krizo v regiji in odzive zaveznic Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil ujet med obsežno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Caracasu. Do zajetja je prišlo po silovitem letalskem bombardiranju venezuelske prestolnice v zgodnjih jutranjih urah, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Medtem ko ameriški viri dogodek označujejo za zgodovinski mejnik pri obnovi demokracije, venezuelska stran poroča o brutalnih napadih na suverenost države in zahteva nujne dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju. Maduro, ki je državo vodil od leta 2013, se je v zadnjem obdobju soočal z popolnim gospodarskim zlomom in obtožbami o avtoritarni vladavini. Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so stopnjevale pritisk z neposrednimi napadi na kopensko infrastrukturo, ki so se začeli konec decembra 2025. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo izjemno napete, saj krožijo nasprotujoče si informacije o eksplozijah in usodi preostalih članov režima.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik Venezuele, in pozvala ZDA k njegovi izpustitvi. Argentina je izrazila stališče, da bi moral Edmundo González Urrutia prevzeti predsedniški položaj. Poudarjeno je bilo, da so venezuelske oborožene sile (FANB) v pripravljenosti, da zaščitijo državo, če bi se Maduru kaj zgodilo. Razkrito je bilo, da je Maduro pred prihodom na predsedniški položaj delal kot voznik avtobusa.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da gre pri aretaciji Nicolasa Madura za največjo vojaško akcijo v zgodovini in da ZDA prevzemajo upravljanje Venezuele. Napovedal je tudi možnost drugega napada. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Kristofer Landau je izjavil, da bo Maduro odgovarjal pred ameriškim sodiščem, kjer se bo soočil s kazensko obtožnico. Rusija je obsodila ameriški napad na Venezuelo in poudarila, da mora Latinska Amerika ostati območje miru.

Donald Trump je na Fox News potrdil, da je Nicolasu Maduru teden dni pred napadom rekel, naj odstopi. Po besedah načelnika štaba ameriške vojske je v presenetljivem nočnem napadu na Venezuelo sodelovalo več kot 150 letal z 20 različnih baz, kar je privedlo do aretacije predsednika Madura. Ameriški minister za vojno je izjavil, da je Maduro »zamudil svojo priložnost«, podobno kot Iran.

Predsednik ZDA Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle obsežen vojaški udar na Venezuelo, v katerem so bili predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga aretirani in odpeljani iz države. Po ameriškem napadu na Caracas, kjer so odjeknile eksplozije, venezuelska vlada ne ve, kje se Maduro in njegova soproga nahajata, ter zahteva dokaze, da sta živa. Podpredsednica Delsi Rodrigez naj bi prevzela funkcijo predsednika in načrtovala tranzicijo oblasti. Trump je dejal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do prave tranzicije.

Grška vlada in Ministrstvo za zunanje zadeve še vedno molčita o ameriškem napadu na Venezuelo. KKE je nemudoma organizirala ljudsko mobilizacijo s shodi v Grčiji in tujini proti imperialističnemu posredovanju ZDA v Venezueli. Politične stranke, skupine in družbene organizacije so izrazile solidarnost z venezuelskim ljudstvom in obsodile intervencijo kot kršitev mednarodnega prava. Potekal je pohod proti ameriškemu veleposlaništvu.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in alarm nad vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Guterres je poudaril, da ne glede na notranjepolitične razmere v tej latinskoameriški državi takšni dogodki predstavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo temelje mednarodnega prava. Vodja svetovne organizacije je pozval k doslednemu spoštovanju suverenosti in diplomatskih protokolov. Ameriško posredovanje se je zgodilo v času zaostrenih odnosov, ko so ZDA svoje ukrepe opravičevale z bojem proti trgovini z drogami, kar pa je uradni Caracas že vnaprej označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Guterres je opozoril, da uporaba vojaške sile brez ustrezne mednarodne avtorizacije povečuje tveganje za regionalno nestabilnost. Napetosti v regiji so dosegle vrhunec po poročilih o ameriški vojaški prisotnosti ob venezuelski obali, kar je neposredno privedlo do dejanskega vojaškega napada.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto, 3. januarja, sporočil, da so zračne sile Združenih držav Amerike izvedle vojaški napad na stavbo venezuelske nacionalne skupščine v Caracasu. Po Petrovih trditvah so ameriške oborožene sile neposredno ciljale sedež enodomnega parlamenta sosednje države, kar predstavlja dramatično zaostritev napetosti v regiji. Kolumbijski voditelj je ob tem objavil seznam domnevnih venezuelskih vojaških objektov, ki naj bi bili prav tako tarče ameriškega delovanja. Čeprav uradni Washington ali Caracas še nista podala podrobnejših potrditev o obsegu škode ali morebitnih žrtvah v sami stavbi parlamenta, Petrovi očitki nakazujejo na obsežno vojaško operacijo ZDA na venezuelskem ozemlju. Incident se dogaja v času izjemno nestabilnih odnosov med Venezuelo in njenimi sosedami ter Združenimi državami Amerike. Navedbe kolumbijskega predsednika, ki se spopada z regionalno politično krizo, vzbujajo resne skrbi glede suverenosti venezuelskih institucij in možnosti nadaljnjega stopnjevanja oboroženega konflikta v Latinski Ameriki.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji v Venezueli zajela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News potrdil, da je aretacijo, ki se je odvila v spalnici predsedniške rezidence, spremljal v živo. Po njegovih navedbah je par z območja odpeljal helikopter, trenutno pa se nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in kraji ameriškega premoženja. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj razpolagajo z najboljšimi podjetji na svetu. V operaciji po uradnih podatkih ni padel noben ameriški državljan. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in blokad, s katerimi so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim, ki so ga v Washingtonu označili za tujo teroristično organizacijo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je dejanja Washingtona označil za grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Predstavnik ministrstva je poudaril, da je Kitajska globoko pretresena nad uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajske oblasti so v svojem odzivu pozvale Združene države Amerike k spoštovanju mednarodnih norm in prenehanju enostranskih vojaških akcij. Po navedbah kitajske diplomacije takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in postavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Uradni Peking je v svojem sporočilu prek družbenih omrežij še izpostavil, da kategorično zavrača kakršno koli obliko nasilnega poseganja v notranje zadeve neodvisnih držav.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene je Donald Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo. Reuters je poročal o podrobnostih ameriške operacije v Venezueli. Trump je tudi zagrozil z drugim napadom, če podpredsednik Venezuele ne bo upošteval ukazov Washingtona, in dejal, da bo v naftonosna območja Venezuele namestil vojake ter nafto uporabil za odškodnino.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo in potrdil zajetje Nicolása Madura in njegove žene med obsežno operacijo. Poudaril je, da bi Maduro lahko umrl, če bi se upiral. Kljub temu je Trump zanikal, da bi ZDA načrtovale vojaške operacije proti Kubi in izrazil prepričanje, da operacija v Venezueli ne bo poslabšala odnosov z Rusijo. Primerjal je rusko specialno vojaško operacijo z vojaško operacijo proti Venezueli.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v izjavi za lokalne medije javno priznala, da vodstvo države nima informacij o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Izjava o izginotju predsednika prihaja v času izjemno zaostrenih razmer, ko so Združene države Amerike po navedbah uradnih virov že izvedle prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Zaradi neznane usode Nicolása Madura se v mednarodni javnosti krepijo ugibanja o prenosu oblasti. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic predsednika, je po mnenju analitikov najverjetnejša kandidatka za prevzem vodenja države v primeru Madurove zajetja ali trajne odsotnosti. Situacija v Venezueli ostaja negotova, saj so državo v zadnjih mesecih hromile sankcije, notranji nemiri in naraščajoč pritisk ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 3. januarja 2026 odredil obsežne zračne napade na vojaške cilje v Venezueli, kar je privedlo do dramatičnega preobrata v večmesečnih napetostih med državama. Ameriške elitne enote Delta Force so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Trump je operacijo označil za uspešno in poudaril, da je bil napad usmerjen proti mreži trgovine z drogami, ki jo po trditvah Washingtona vodi Maduro. Medtem ko ameriška administracija Madura obtožuje narkoterorizma in vodenja kartela Soles, viri iz venezuelske opozicije nakazujejo, da bi lahko šlo za vnaprej dogovorjen izstop iz države. Venezuelsko obrambno ministrstvo je po drugi strani ostro obsodilo napade in zatrdilo, da so ameriške sile zadele tudi civilna območja. Maduro se bo v Združenih državah Amerike soočil s sodnim procesom zaradi obtožb o trgovini s kokainom in drugimi prepovedanimi substancami, za kar je bila razpisana nagrada v višini 50 milijonov dolarjev.

Pripadniki elitne ameriške enote za specialne operacije Delta Force so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novico o zajetju je prek socialnega omrežja Truth potrdil ameriški predsednik Donald Trump, operacijo pa so kasneje za medijsko hišo CBS potrdili tudi neimenovani ameriški uradniki. Aretacija se je zgodila 3. januarja v zgodnjih jutranjih urah, potem ko so Združene države Amerike izvedle ciljno bombardiranje strateških točk v venezuelski prestolnici. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in obsežnega ameriškega vojaškega kopičenja v karibski regiji. Do vojaškega posredovanja je prišlo po tem, ko so ZDA Madurov režim večkrat obtožile vpletenosti v delovanje narkokartelov in napovedale ostre ukrepe za zaščito nacionalnih interesov. Stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj so ameriške zračne sile pred samim zajetjem vzpostavile popolno blokado zračnega prostora nad državo. Poročil o večjem odporu venezuelske vojske med samo akcijo posebnih enot za zdaj ni.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v skladu z 233. členom venezuelske ustave začasno prevzela vodenje države. Do spremembe na vrhu oblasti je prišlo po tem, ko so Združene države Amerike izvedle vojaški poseg, ki je povzročil odsotnost predsednika Nicolása Madura. Rodríguezova, ki velja za prvo v liniji nasledstva, bo po navedbah uradnih virov funkcijo opravljala do stabilizacije političnih razmer oziroma izvedbe novih postopkov v skladu z ustavnim redom. Politična kriza v Venezueli se je močno zaostrila po večmesečnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Prevzem oblasti s strani Rodríguezove se dogaja v času, ko se država spopada z izrednimi razmerami in pritiski mednarodne skupnosti. Nova voditeljica bo morala nasloviti vprašanja notranje varnosti in gospodarske stabilnosti, medtem ko se sosednje države, predvsem Kolumbija, pripravljajo na morebitne nove valove beguncev in spremembe v regionalni energetski politiki.

Venezuelsko prestolnico Caracas so stresle silovite eksplozije, ki so bile po poročanju lokalnih medijev posledica zračnih napadov ameriške vojske. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem uradno potrdil, da so ameriške sile v okviru "briljantne operacije" zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi obtožb o vpletenosti Madurovega režima v trgovino z drogami in zatiranje demokratičnih procesov. Maduro je pred zajetjem svoje privržence pozval k splošni mobilizaciji za obrambo države pred ameriško agresijo, vendar se zdi, da so ameriške sile s hitrim in koordiniranim napadom ohromile venezuelski obrambni sistem. Operacija, ki je še vedno zavita v nekatere protislovne informacije glede natančnega poteka, je že sprožila globoke politične premike v latinskoameriški regiji. Medtem ko Washington poudarja nujnost boja proti narkoterorizmu, kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, saj poročila o eksplozijah in spopadih še vedno prihajajo iz različnih delov mesta.

Ameriške vojaške sile so po navedbah tujih medijev v okviru triturne posebne operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v Združene države Amerike. Operacijo so izvedli pripadniki elitne enote Delta, potem ko je predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na Venezuelo. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v Karibih, ki so se stopnjevale od lanske jeseni. Zasedba venezuelskega voditelja se je zgodila sredi poročil o ameriškem bombardiranju strateških ciljev v državi. Čeprav podrobnosti o samem zajetju ostajajo skope, viri poročajo, da so ameriške sile vdrle v predsedniško rezidenco in Madura prisilno odstranili iz države. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv, saj gre za neposredno vojaško posredovanje velesile z namenom zamenjave režima v suvereni latinskoameriški državi. Venezuelska stran je že pred tem opozarjala, da bi ameriška agresija lahko regijo spremenila v območje dolgotrajnih spopadov, podobnih tistim na Bližnjem vzhodu. Trenutno stanje v Venezueli po zajetju predsednika ostaja nestabilno, vprašljivo pa je tudi, kako se bo na to potezo, ki je bila izvedena brez izrecne odobritve kongresa, odzvala ameriška notranja politika.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredne razmere v državi, potem ko je prestolnico Caracas streslo več močnih eksplozij, ki so povzročile obsežne izpade električne energije in preplah med prebivalstvom. Po dostopnih podatkih je odjeknilo vsaj sedem eksplozij v bližini ključnih vojaških objektov, kar Maduro označuje za neposredno imperialistično agresijo Združenih držav Amerike. Venezuelski voditelj je pozval državljane k splošni mobilizaciji za obrambo države pred domnevno tujo operacijo. Dogodki sledijo navedbam o ameriški operaciji, katere cilj naj bi bila aretacija Madura, kar pa venezuelska vlada odločno zanika in označuje za kršitev mednarodnega prava. V Združenih državah Amerike so napadi sprožili notranjepolitično razpravo o ustavnih pooblastilih predsednika za uporabo vojaške sile v tujini brez izrecne odobritve kongresa. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje konflikta, ki temelji na večmesečnih napetostih in ameriških obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodno trgovino z drogami.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ukazal takojšnjo aktivacijo vseh nacionalnih obrambnih načrtov na celotnem ozemlju države. Zunanji minister Yvan Gil je pojasnil, da gre za odgovor na domnevno neposredno agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi bila usmerjena proti suverenosti države in njenim strateškim virom. Razmere v državi so se dodatno zapletle po presenetljivi izjavi podpredsednice Delcy Rodriguez, ki je javno naznanila, da vlada trenutno ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in prva dama Cilia Flores. Rodriguezova je ob tem zahtevala dokaze, da je predsednik še živ. Napetosti med Caracasom in Washingtonom so v zadnjih dneh dosegle vrelišče po potrditvi ameriških vojaških operacij na venezuelskem kopnem. Ukaz o aktivaciji obrambnih sil sledi daljšemu obdobju vojaških groženj in gospodarskih sankcij. Medtem ko Madurova lokacija ostaja neznanka, vojaške enote po državi izvajajo protokole za zaščito ključne infrastrukture, kar povečuje strah pred popolnim vojaškim spopadom v regiji.