Vlada Republike Slovenije je na današnji seji potrdila predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, s katerim bo v obdobju med letoma 2026 in 2028 namenila približno 30 milijonov evrov letno za subvencioniranje stroškov električne energije. Ukrep je usmerjen v ohranjanje stabilnosti v sektorjih z visoko porabo energentov, pri čemer bo država krila del stroškov, povezanih z okoljskimi dajatvami, ki so vključene v ceno električne energije. Predlog zakona bo v Državni zbor poslan po nujnem postopku. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je izpostavil pomembno novost v predlogu, in sicer posebno izjemo, ki bo omogočila kandidiranje za državno pomoč tudi skupini Sij (Slovenska industrija jekla), čeprav je ta v preteklosti že prejemala določene oblike pomoči. Vlada s tem korakom sledi smernicam Evropske unije o državni pomoči v kontekstu sistema za trgovanje z emisijami, hkrati pa želi preprečiti selitev proizvodnje v države z manj strogo okoljsko zakonodajo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je odločitev vlade že pozdravila in poudarila, da bodo subvencije ključne za zagotavljanje predvidljivega poslovnega okolja. Po mnenju zbornice bo pomoč podjetjem omogočila lažji prehod v nizkoogljično družbo, ne da bi pri tem izgubila konkurenčno prednost na mednarodnih trgih. Zakon poleg finančnih spodbud predvideva tudi obveznosti podjetij na področju energetske učinkovitosti in razogljičenja.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o cestninjenju, ki uvaja dodatno pristojbino za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Nova dajatev bo namenjena kritju zunanjih stroškov, ki nastanejo zaradi onesnaževanja zraka in hrupa v cestnem prometu. Po napovedih upravljavca avtocest Dars se bo s tem ukrepom v državni proračun letno nateklo približno 27,6 milijona evrov dodatnih sredstev. Predlog novele je bil potrjen v okviru vladnega obiska v primorsko-notranjski regiji. Ukrep sledi evropskim usmeritvam o internalizaciji zunanjih stroškov prometa, kjer povzročitelji obremenitev okolja neposredno prispevajo k sanaciji posledic. Pristojbina bo obračunana poleg obstoječe cestnine, kar bo neposredno vplivalo na logistična podjetja in prevoznike, ki uporabljajo slovensko avtocestno omrežje. Spremembe zakonodaje so del širših prizadevanj za trajnostni razvoj in zmanjšanje emisij v prometnem sektorju. Finančna sredstva, zbrana s to pristojbino, bodo po navedbah vlade namenjena proračunskemu financiranju infrastrukture in okoljskih projektov. Odločitev vlade je naletela na raznolike odzive, zlasti v prevozniškem sektorju, ki bo nosil glavno finančno breme nove dajatve.

Zavod RS za zaposlovanje je sporočil, da je bilo ob koncu leta 2025 v Sloveniji registriranih 47.177 brezposelnih oseb, kar predstavlja 0,3-odstotno povečanje v primerjavi z decembrom predhodnega leta. Čeprav se je število iskalcev zaposlitve v prvi polovici leta še zmanjševalo, se je trend po juniju obrnil navzgor. Na mesečni ravni, v primerjavi z novembrom, se je število brezposelnih povečalo za tri odstotke. Kljub rahlemu splošnemu porastu števila brezposelnih podatki kažejo na strukturne premike na trgu dela. Število dolgotrajno brezposelnih oseb se je namreč znižalo na približno 18.000, kar je bistveno manj od preteklih obdobij, ko je ta številka presegala 40.000. Analitiki ugotavljajo, da se je zaposlovanje v lanskem letu umirilo, kar je neposredno vplivalo na končno statistiko ob koncu leta. Povečanje brezposelnosti v drugi polovici leta 2025 odraža ohladitev gospodarske aktivnosti in skromnejše povpraševanje delodajalcev po novi delovni sili. Kljub temu povprečno letno število brezposelnih ostaja na razmeroma nizki ravni, kar nakazuje, da trg dela ostaja stabilen, čeprav obdobje izrazite rasti zaposlovanja počasi pojenja.

Fiskalni svet je v najnovejšem poročilu opozoril na občutno povečanje primanjkljaja državnega proračuna v preteklem letu, ki po njihovih ocenah ni več posledica izrednih zunanjih okoliščin, temveč ukrepov domače ekonomske politike. Odhodki so v tem obdobju rasli kar petkrat hitreje kot leto prej, tekoča poraba celotnega sektorja država pa je presegla ocenjeno rast bruto domačega proizvoda. Takšna gibanja po mnenju neodvisnega organa predstavljajo resno tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Analiza kaže, da se struktura primanjkljaja spreminja, saj so krizni izdatki, povezani z epidemijo in energetsko draginjo, usahnili, nadomestila pa jih je povečana strukturna poraba. Fiskalni svet poudarja, da visoka rast porabe v času, ko se gospodarstvo ne nahaja več v izrednih razmerah, omejuje prostor za morebitno ukrepanje v prihodnjih krizah. Svet poziva vlado k previdnejšemu načrtovanju fiskalne politike in upoštevanju postavljenih fiskalnih pravil. Opozorila prihajajo v času, ko se pripravljajo novi proračunski dokumenti, pri čemer bo morala država uravnotežiti potrebe po investicijah z zahtevami po stabilizaciji javnega dolga. Fiskalni svet izpostavlja, da je rast odhodkov brez ustreznega kritja v prihodkih dolgoročno nevzdržna in bi lahko privedla do potrebe po restriktivnih ukrepih v prihodnje.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Številni francoski kmetje so se v Parizu zbrali na množičnih protestih, s katerimi so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s traktorji zasedli osrednje pariške ulice, da bi opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice sporazuma za domače kmetijstvo. O usodi omenjenega dogovora bodo države članice Evropske unije predvidoma odločale v petek, ko bo znano, ali bo sporazum prejel zadostno podporo. Kmetijski sindikati opozarjajo, da bi liberalizacija trgovine z državami Mercosurja povzročila pritisk na cene evropskih pridelkov in uvedla nelojalno konkurenco, saj za južnoameriške proizvajalce ne veljajo enako strogi okoljski in higienski standardi kot v Evropi. Današnje dogajanje v francoski prestolnici je stopnjevanje napetosti, ki so se začele že s septembrskimi pozivi k uporu proti ratifikaciji, ki jo je sprožila Evropska komisija v Bruslju. Francoska vlada je v preteklosti že izrazila zadržke glede sporazuma, vendar kmetje zahtevajo trdnejša zagotovila, da njihovi interesi ne bodo žrtvovani za dosego širših geopolitičnih in gospodarskih ciljev. Protest v Parizu velja za enega največjih kmetijskih shodov v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na politično razpravo znotraj Unije pred ključnim petkovim odločanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države. Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito. Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in poledenele vzletno-pristajalne steze so na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana začasno ustavili ves letalski promet. Vodstvo letališča je za javnost potrdilo, da so bili prisiljeni odpovedati vseh sedem predvidenih večernih letov, saj površina letaliških stez trenutno ne zagotavlja zadostne varnosti za vzlete in pristanke letal. Potnikom svetujejo, naj spremljajo uradne objave prevoznikov. Operater letališča Fraport Slovenija trenutno še ne more natančno napovedati, kdaj bo letalski promet znova stekel, saj je ponovno odprtje odvisno od učinkovitosti odstranjevanja ledu in nadaljnjega razvoja vremenskih razmer. Ekosistemi zimske službe se spopadajo z zaledenitvijo površin, ki je posledica kombinacije nizkih temperatur in padavin. Odpovedi letov so povzročile nevšečnosti številnim potnikom, ki so ostali na Brniku ali so bili preusmerjeni na druga bližnja letališča.

Obilno sneženje, ki je zajelo večji del Slovenije, je povzročilo precejšnje težave v cestnem prometu, zaradi česar je upravljavec avtocest Dars uvedel ukrepe izločanja težkih tovornih vozil. Po besedah Mihe Kaplja z Darsa so razmere najbolj zahtevne na primorski avtocesti, zlasti na odseku med Postojno in Senožečami, kjer težave dodatno stopnjuje močna burja. Izločanje tovornih vozil so odredili tudi na štajerski avtocesti ter na odseku med Ljubljano in Vrhniko, da bi zagotovili prevoznost in varnost za ostale udeležence v prometu. Na terenu je trenutno več kot 120 vozil zimskih služb, kar predstavlja približno 60 odstotkov celotnih kapacitet Darsa. Ekipe se spopadajo z nanašanjem snega na vozišča in zagotavljanjem osnovne prevoznosti ključnih prometnic. Voznike opozarjajo, naj se na pot ne odpravljajo brez ustrezne zimske opreme in naj hitrost vožnje prilagodijo trenutnim razmeram na cesti. Težave se pričakujejo tudi v prihodnjih urah, dokler se padavine ne umirijo.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je novi vladi predstavila vrsto pričakovanj, ki bi jih po njihovem mnenju morala vključiti v prihajajočo koalicijsko pogodbo. Predstavniki zbornice so poudarili, da je za pospešitev nacionalnega razvoja nujna vzpostavitev bolj konkurenčnega poslovnega okolja. V okviru svojega gospodarskega programa so izpostavili potrebo po razbremenitvi gospodarstva in spodbujanju investicij. Ob tem se je zbornica odločno odzvala na predloge o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto, čemur v trenutnih gospodarskih razmerah ostro nasprotuje. Vodstvo zbornice opozarja, da bi takšen korak lahko ogrozil stabilnost podjetij, zlasti v delovnointenzivnih panogah. GZS je v svoji analizi obenem objavila gospodarske napovedi, po katerih naj bi slovenska gospodarska rast letos znašala 2,4 odstotka, leta 2027 pa se bo po pričakovanjih nekoliko upočasnila na 2,1 odstotka.

Mestna občina Ljubljana bo marca pričela z obsežno prenovo komunalne infrastrukture na širšem območju osrednje železniške postaje. Po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića se bodo dela najprej začela na Trgu Osvobodilne fronte, nato pa se bodo v več fazah nadaljevala vzdolž Masarykove ceste proti Šmartinski cesti in podvozu pri Orto baru. Projekt predstavlja ključen korak v celoviti preobrazbi potniškega centra v prestolnici. Načrtovana dela bodo vključevala tudi rušenje več stanovanjskih objektov, ki so predvideni za odstranitev zaradi širitve prometnih površin in posodobitve omrežja. Gradbeni posegi bodo predvidoma povzročili večje spremembe v prometni ureditvi v središču mesta, saj gre za eno najbolj obremenjenih prometnih vozlišč v državi. Mestna oblast poudarja, da je posodobitev dotrajane infrastrukture nujna za dolgoročni razvoj ljubljanske železniške postaje in okoliških četrti.

Ameriške multinacionalne družbe bodo v skladu z novim sporazumom v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oproščene plačevanja višjih davkov na dobiček v tujini, je poročala ameriška televizija ABC. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v prizadevanjih za uvedbo enotnega globalnega minimalnega davka, ki so ga države članice OECD načrtovale z namenom preprečevanja davčnih utaj in selitve dobičkov v davčne oaze. Izvzetje ameriških podjetij iz tega sistema pomeni, da bodo največje korporacije še naprej delovale pod ugodnejšimi pogoji, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost podjetij iz drugih regij, vključno z Evropsko unijo. Čeprav so bila pogajanja dolgotrajna in so težila k pravičnejši porazdelitvi davčnih bremen na svetovni ravni, zadnji dogovor kaže na močan vpliv ameriške gospodarske diplomacije znotraj mednarodnih organizacij.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je v ponedeljek v Pekingu sestal z južnokorejskim predsednikom Li Džae Mjungom. Glavni namen srečanja je bila krepitev strateškega partnerstva in gospodarskega sodelovanja med državama. Ši je med pogovori poudaril pomen pravilnih strateških odločitev Južne Koreje, medtem ko je Li izrazil prizadevanja za vzpostavitev novega obdobja v dvostranskih odnosih. Obisk kitajskega voditelja predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi tovrstni obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po več letih. Državnika sta razpravljala o stabilnosti v regiji in poglobitvi trgovinskih vezi, kar je ključno za obe gospodarstvi v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Kitajska stran je izpostavila potrebo po avtonomni zunanji politiki Seula, ki ne bi bila podvržena zunanjim pritiskom, medtem ko je Južna Koreja iskala zagotovila za mir na Korejskem polotoku. Srečanje sledi Leejevemu prihodu v Peking v začetku januarja, kar je napovedalo otoplitev odnosov med azijskima velesilama.

Trgovska veriga Mueller je iz prodaje preventivno umaknila otroško mlečno hrano Nestle Beba Pre proizvajalca Nestle Deutschland. Razlog za odpoklic 800-gramskega pakiranja je ugotovljeno mikrobiološko onesnaženje izdelka, ki bi lahko predstavljalo tveganje za zdravje najmlajših uporabnikov. Podjetje je o nevarnosti obvestilo pristojne organe in javnost, obenem pa kupce pozvalo, naj izdelka ne uporabljajo. Potrošniki, ki so omenjeno otroško hrano že kupili, jo lahko vrnejo na prodajno mesto, kjer jim bo povrnjena kupnina. Gre za standardni postopek zagotavljanja varnosti živil, s katerim želi proizvajalec preprečiti morebitne zdravstvene zaplete. Podrobnejše informacije o seriji in rokih uporabe so na voljo na prodajnih mestih in spletnih straneh trgovca, ki poudarja, da je varnost kupcev njihova prioriteta.

Slovenski proračun se sooča z morebitno izgubo petih milijonov evrov zaradi postopka prisilne poravnave v razvojnem centru, ki ga je država v preteklosti znatno subvencionirala. Projekt, ki so ga zaradi sumov nepravilnosti že v preteklosti obravnavali kriminalisti, je zdaj dosegel fazo, kjer bi se lahko s potrditvijo prisilne poravnave odpisal večinski del dolgov do države. Med vpletenimi akterji se pojavljajo osebe, ki so v preteklosti že sodelovale v spornih stečajnih postopkih. Preiskovalni organi so v preteklosti preučevali porabo subvencij in zakonitost poslovanja centra, vendar trenutni finančni manevri kažejo na tveganje, da davkoplačevalski denar ne bo nikoli vrnjen. Prispevek razkriva povezave med akterji in opozarja na sistemske luknje, ki omogočajo odpis visokih obveznosti do države preko institutov finančnega prestrukturiranja. Primer znova odpira vprašanje učinkovitosti nadzora nad državnimi spodbudami in vlogo organov pregona pri zaščiti javnih sredstev.

Dan po podpisu pogodbe v vrednosti 83 milijonov evrov med podjetjem Kolektor in državo za obnovo predora Karavanke je časopisna hiša Delo objavila prvo kolumno Tine Gaber, partnerke predsednika vlade Roberta Goloba. Podjetje Kolektor, ki je lastnik medijske hiše Delo, je po dolgotrajnih postopkih in seriji zamud z državo sklenilo posel za gradnjo druge cevi oziroma obnovo obstoječega dela predora. Dogodki so v delu javnosti in nekaterih spletnih medijih sprožili vprašanja o morebitni povezavi med državnim poslom in novo vlogo premierjeve partnerke v enem izmed največjih slovenskih časopisov. Kritiki namigujejo na domnevno kupovanje medijskega vpliva pred prihajajočimi volitvami, medtem ko vpleteni poudarjajo, da gre za naključje. Razmerje med gospodarstvom, politiko in mediji v tem primeru postaja predmet razprav o transparentnosti in integriteti državnih razpisov.

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da je Slovenija proračunsko leto zaključila z nižjim primanjkljajem, kot je bilo prvotno predvideno. Po ministrovih navedbah je primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil v proračunskih načrtih predviden pri 2,6 odstotka BDP. Minister je izpostavil, da so takšen rezultat dosegli kljub izplačilom božičnic in nekaterim drugim dodatnim izdatkom ob koncu leta. Ugodnejša proračunska slika kaže na stabilnost javnih financ v obdobju gospodarskih negotovosti. Podatki, ki jih je Boštjančič razkril v televizijskem nastopu, potrjujejo, da so bili proračunski prihodki oziroma poraba pod nadzorom, kar državi omogoča ugodnejše izhodišče za fiskalno politiko v prihodnjem letu. Natančnejši podatki o proračunski realizaciji bodo osnova za nadaljnje usklajevanje finančnih načrtov ministrstev.

Republika Slovenija je kot prva država v letu 2026 vstopila na mednarodne kapitalske trge in izdala novo desetletno obveznico v skupni vrednosti 1,75 milijarde evrov. Po navedbah ministrstva za finance so s to potezo zagotovili sredstva za financiranje potreb letošnjega državnega proračuna. Povpraševanje vlagateljev po slovenskih dolžniških vrednostnih papirjih je bilo po informacijah s finančnega ministrstva izjemno, kar je državi omogočilo uspešno izvedbo prve letošnje zadolžitve. Zgodnji vstop na trge v začetku koledarskega leta je del ustaljene strategije zakladništva, s katero država izkorišča ugodne tržne pogoje in visoko likvidnost ob začetku leta. Zbrana sredstva bodo namenjena izvrševanju proračunskih obveznosti, medtem ko podrobnejši podatki o končni donosnosti in interesnih merah potrjujejo stabilno zaupanje finančnih trgov v slovensko javnofinančno politiko.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

Slovenski distributer Vigros je iz prodaje preventivno odpoklical izdelek Mozzarella di bufala campana DOP proizvajalca La Contadina. Gre za 125-gramsko pakiranje z rokom uporabe do 17. januarja 2026 in serijsko oznako 25347. Razlog za odpoklic je utemeljen sum na preseženo vsebnost aflatoksina M1, ki presega zakonsko dovoljene mejne vrednosti v živilu. Podjetje kupce poziva, naj izdelka ne uživajo in ga nemudoma vrnejo na prodajno mesto. Aflatoksini so strupene snovi, ki jih proizvajajo določene vrste plesni, njihova prisotnost v mlečnih izdelkih pa predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Distributer je o postopku že obvestil pristojne organe in začel z umikom sporne serije s polic. Potrošniki, ki so omenjeno živilo že kupili, so upravičeni do povračila kupnine.

Mercator je uradno zaključil prodajo svoje hčerinske družbe M Energija, ki upravlja samopostrežne bencinske servise Maxen, podjetju Sunqar Resources FZ-LLC iz Združenih arabskih emiratov. S tem so arabski investitorji vstopili na slovenski trg naftnih derivatov. Podrobnosti prodajne pogodbe, vključno z višino kupnine, ostajajo poslovna skrivnost.

V Pamečah pri Slovenj Gradcu se je začel dovoz hlodovine za jubilejno, 20. licitacijo vrednejšega lesa, ki velja za največji tovrstni dogodek v Sloveniji. Organizatorji so v teh dneh že sprejeli prve hlode, glavni organizator Jože Jeromel pa je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo količine hlodovine primerljive z lanskoletnimi. Glede na trenutne razmere na trgu lesa Jeromel napoveduje dobre ponujene cene za najkakovostnejše sortimente. Dogodek na Koroškem privablja kupce iz celotne Evrope, predvsem iz Avstrije, Nemčije in Italije, ki iščejo najkakovostnejši les za furnir in glasbila. Lastniki gozdov so v preteklih letih na tej dražbi dosegali rekordne zneske za gorski javor in druge plemenite listavce. Rezultati letošnjega zbiranja ponudb bodo uradno znani 24. februarja, ko bodo organizatorji razkrili najvišje dosežene cene in skupen obseg prodanega lesa.

Ljubljansko nakupovalno središče Citypark je januarja začelo z vsakoletno sezono zimskih znižanj. Največja nakupovalna destinacija v Sloveniji je v novo leto vstopila s ponudbo ugodnejših nakupov, ki so po navedbah upravitelja že v polnem teku. Obiskovalcem so na voljo različni popusti na sezonska oblačila in druge izdelke. Akcija znižanj je usmerjena v spodbujanje potrošnje v začetku koledarskega leta, ko trgovci tradicionalno praznijo police za nove kolekcije. Vodstvo središča poudarja pozitivno vzdušje ob začetku leta, sezonska znižanja pa ostajajo eden ključnih dogodkov za obiskovalce, ki v tem obdobju pričakujejo znatne prihranke pri nakupih.

Japonski lastnik verige restavracij s sušiji Kijoši Kimura je na prestižni novoletni dražbi na tokijski ribji tržnici Tojosu za modroplavuto tuno odštel rekordnih 2,8 milijona evrov. Riba, ki tehta 278 kilogramov, je bila ulovljena ob obali prefekture Aomori na severu Japonske. Kimura, ki se ga je oprijel vzdevek 'kralj tune', je s tem nakupom več kot podvojil prejšnji rekord iz leta 2013, ko je za tuno plačal približno 1,3 milijona evrov. Tradicionalna novoletna dražba v Tokiu velja za simboličen dogodek, kjer ponudniki tekmujejo za najprestižnejše primerke rib, s čimer si zagotovijo ugled in medijsko pozornost. Letošnja dražba je bila prva na novi lokaciji Tojosu, kamor se je tržnica preselila s svetovno znane lokacije Cukidži. Čeprav so cene na teh dražbah bistveno višje od tržnih vrednosti, kupci verjamejo, da visoka investicija prinaša srečo in uspeh v novem letu.

Spremembe v svetovnem gospodarstvu, ki jih zaznamuje povišana inflacija, so v povezavi z rastočo nostalgijo in vplivom družbenih omrežij močno preoblikovale prehranske navade potrošnikov. Glavni poudarek letošnjih trendov je na preprostosti, pri čemer se v ospredje vračajo tradicionalne sestavine, zlasti zelje, ki ga strokovnjaki označujejo za osrednje živilo leta. Potrošniki se vse pogosteje odločajo za retro jedi, ki spominjajo na pretekle čase, hkrati pa odražajo težnjo po racionalizaciji stroškov in zmanjševanju količine zavržene hrane. Trend t. i. novega razkošja se odmika od eksotičnih in dragih sestavin ter namesto tega povzdiguje dostopna, lokalna živila na raven vrhunske kulinarike. K temu so znatno prispevali spletni vplivneži, ki promovirajo trajnostni način življenja in uporabo preprostih receptov. Ta premik ni le posledica finančnih omejiv gospodinjstev, temveč tudi širšega družbenega gibanja k večji odgovornosti do okolja in iskanju udobja v znani, domači hrani. Takšna orientacija trga nakazuje na dolgoročno vrnitev k osnovam, kjer kakovost določata poreklo in trajnostna naravnanost namesto visoke cene.

Na srečanju prevzemnikov in naslednikov so udeleženci izpostavili, da mikro in majhna podjetja predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, pri čemer je večina teh v družinski lasti. Uspešen in načrtovan prenos lastništva na nove generacije je ključen za dolgoročni razvoj in stabilnost teh podjetij. Govorci so poudarili, da morajo lastniki proces prenosa začeti pravočasno, da se ohranita dragoceno znanje in izkušnje preteklih generacij. Sodelujoči so prav tako opozorili na vlogo države, ki bi morala s svojimi mehanizmi podpreti naslednike pri prevzemu poslovnih funkcij. Pravočasna priprava na upokojitev ustanoviteljev in prenos upravljavskih pravic sta bila prepoznana kot glavna dejavnika za preprečevanje propada podjetij ob generacijskih menjavah. Dogodek je služil kot platforma za izmenjavo dobrih praks med tistimi, ki so proces že uspešno izvedli, in tistimi, ki se nanj šele pripravljajo.

Grčijo je danes prizadela obsežna telekomunikacijska napaka, ki je povzročila skoraj popolno ohromitev zračnega prometa po celotni državi. Po poročanju grške radiotelevizije ERT in navedbah tamkajšnje uprave za letalski promet so prizadeta prav vsa letališča v državi, vključno z največjima mednarodnima vozliščema v Atenah in Solunu. Težave v komunikacijskih sistemih so kontrolorje zračnega prometa prisilile k ustavitvi vseh vzletov in pristankov. Zaradi varnostnih protokolov so bili vsi poleti, ki so bili v času okvare namenjeni proti grškemu zračnemu prostoru, preusmerjeni na letališča v sosednjih državah. Tehnične težave so povzročile velike zamude in odpovedi, kar je na letališčih pustilo na tisoče potnikov. Grške oblasti se trenutno spopadajo z odpravljanjem napake, vendar natančen čas vzpostavitve normalnega delovanja sistemov še ni znan. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da gre za eno največjih tovrstnih motenj v zadnjih letih.

V soboto je v 63. letu starosti umrl slovenski vinar Miha Istenič, katerega penine so prejele številne nagrade. Njegov oče, Janez Istenič, je bil po drugi svetovni vojni prvi zasebni vinar na Slovenskem.

V nemški prestolnici Berlin je danes zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Motnje v oskrbi so nastale po tem, ko je v bližini lokalne elektrarne izbruhnil požar, ki je močno poškodoval visokonapetostne kable. Nemška policija je po prvih ugotovitvah sprožila preiskavo zaradi suma namernega požiga, saj okoliščine incidenta kažejo na morebitno sabotažo kritične infrastrukture. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale k strpnosti in solidarnosti, pri čemer so poudarile pomen pomoči sosedom, zlasti starejšim in ranljivim skupinam. Tehnične ekipe so nemudoma pričele s sanacijo poškodovanega omrežja, vendar natančen čas popolne vzpostavitve oskrbe še ni znan. Incident je povzročil precejšen zastoj v delovanju gospodarstva v prizadetih četrtih, policija pa medtem preučuje morebitne motive in išče storilce, ki bi lahko bili povezani z dejanji zoper javno varnost.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v preteklem letu izgubil položaj vodilnega svetovnega ponudnika, saj ga je po številu prodanih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani prodala 1,64 milijona vozil, kar predstavlja devetodstotni upad v primerjavi z letom 2024. Še posebej izrazit padec je podjetje pod vodstvom Elona Muska zabeležilo v zadnjem četrtletju, ko se je prodaja na letni ravni znižala za 15,6 odstotka. Medtem je BYD v istem obdobju prodal 2,26 milijona vozil in s tem prevzel primat na trgu. Strokovnjaki padec prodaje Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopa ukinitev ameriških zveznih davčnih olajšav v višini 7500 dolarjev. Poleg ostre konkurence na kitajskem trgu, ki velja za največjega na svetu, analitiki opozarjajo tudi na vpliv osebnosti Elona Muska. Njegovo aktivno sodelovanje v administraciji Donalda Trumpa naj bi odvrnilo del okoljsko ozaveščenih kupcev, ki so se posledično odločili za konkurenčne znamke. BYD svojo rast krepi predvsem v Evropi in Avstraliji, kjer kupce privablja z nižjimi cenami v primerjavi z ameriškimi tekmeci.

Z začetkom leta 2026 se je ugodnost mobilnega gostovanja po pravilu "gostuj kot doma" (Roam Like at Home) razširila na Ukrajino in Moldavijo. Državljani Evropske unije, ki potujejo v ti državi, ter ukrajinski in moldavski državljani ob obisku držav članic EU lahko od 1. januarja dalje uporabljajo klice, pošiljajo kratka sporočila SMS in uporabljajo prenos podatkov pod enakimi cenovnimi pogoji kot v svojem domačem omrežju. Ta ukrep predstavlja ključen korak v gospodarski in digitalni integraciji obeh držav v enotni evropski trg. Integracija Ukrajine in Moldavije v evropski telekomunikacijski prostor sledi dolgotrajnim političnim prizadevanjem za okrepitev medsebojnih vezi. Odločitev neposredno vpliva na zmanjšanje stroškov za milijone ljudi, ki so zaradi razmer v regiji razpeti med domovino in državami Evropske unije. Poleg praktičnih finančnih ugodnosti za uporabnike ta širitev simbolizira tudi tesnejše sodelovanje na področju infrastrukture in storitev, kar je del širšega procesa približevanja Ukrajine in Moldavije evropskim standardom in zakonodajnemu okviru.

Predsednik slovenske vlade Robert Golob in njegova vlada sta se znašla pod kritiko opozicije zaradi promocijskih plakatov, ki izpostavljajo dvig bruto plač v državi. Prvak opozicije Janez Janša je vladno kampanjo označil za zavajajočo, saj po njegovih besedah vlada oglašuje povišanje davčnih obremenitev in prispevkov, kar ne odraža dejanskega finančnega stanja državljanov. Janša je v svojem odzivu poudaril, da je za posameznika ključna neto plača, ne bruto znesek, ki vključuje višje dajatve. Kritike se nanašajo tudi na vpliv inflacije, ki po mnenju opozicije izničuje morebitne pozitivne učinke nominalnega zvišanja plač. Opozicijski politiki trdijo, da se vlada z objavo tovrstnih plakatov norčuje iz prebivalstva, saj so se stroški življenja in davčna obremenitev dela pod trenutno upravo povečali. Razprava izpostavlja globok razkorak med vladno interpretacijo gospodarskih kazalnikov in opozicijskim videnjem realne kupne moči prebivalstva v Sloveniji.

Rezultati javnomnenjske raziskave agencije Valicon, ki je bila izvedena za portal Siol, so razkrili, da kar 79,1 odstotka vprašanih podpira uvedbo božičnice kot trajnega ukrepa v slovenskem delovnem okolju. Podpora temu finančnemu prejemku ob koncu leta je presenetljivo poenotila volilno telo, saj so se za njegovo sistemsko ureditev izrekli podporniki strank z obeh polov političnega prostora. Analiza odgovorov kaže na visoko stopnjo družbenega soglasja glede vprašanja nagrajevanja zaposlenih ob praznikih. Kljub ideološkim razlikam pri drugih vprašanjih gospodarske politike, so volivci tako levih kot desnih političnih opcij v božičnici prepoznali pomemben mehanizem za izboljšanje socialnega položaja delavcev. Rezultati ankete bi lahko v prihodnje služili kot podlaga za morebitne zakonske spremembe na področju delovnopravne zakonodaje v Sloveniji.

Ministrstvo za finance Republike Slovenije je napovedalo izdajo nove desetletne državne obveznice v evrih, ki bo zapadla leta 2036. Za organizacijo in izvedbo izdaje je država že podelila mandat skupini mednarodnih in domačih bančnih institucij, med katerimi so Barclays, DZ BANK, HSBC, J. P. Morgan, OTP banka in Raiffeisen Bank International. Izvedba same transakcije se na mednarodnih finančnih trgih pričakuje v bližnji prihodnosti, odvisno od tržnih razmer. Namen nove zadolžitve je zagotavljanje sredstev za državni proračun in financiranje tekočih obveznosti. Gre za standarden postopek upravljanja z državnim dolgom, s katerim Slovenija ohranja prisotnost na kapitalskih trgih in zagotavlja likvidnost. To bo prva večja izdaja dolžniških vrednostnih papirjev v letošnjem letu, s katero bo država določila referenčno ceno svojega zadolževanja za daljše časovno obdobje.

Severnoameriška košarkarska liga NBA je na božični dan 2025 dosegla najvišjo gledanost v zadnjih 15 letih. Po uradnih podatkih lige si je pet posebnih prazničnih prenosov na programih ABC in ESPN ogledalo več kot 47 milijonov gledalcev v Združenih državah Amerike, kar predstavlja 45-odstotno povišanje v primerjavi s prejšnjim letom. Povprečna gledanost posamezne tekme je znašala 5,5 milijona ljudi, pri čemer je obračun med ekipama New York Knicks in Cleveland Cavaliers s 6,4 milijona gledalci postavil nov zgodovinski rekord za posamezno tekmo na ta praznični dan. Poleg televizijskih prenosov je liga NBA dosegla izjemen uspeh tudi na digitalnih platformah. Vsebine lige so zabeležile 1,6 milijarde ogledov, s čimer je bil za 23 odstotkov presežen prejšnji rekord iz leta 2014. Tradicija igranja tekem na božič sega v leto 1947, od leta 2008 pa liga redno prireja pet zaporednih srečanj, ki se odvijajo od popoldanskih do zgodnjih jutranjih ur po srednjeevropskem času. Ti rezultati potrjujejo vse večjo priljubljenost košarke kot osrednjega športnega dogodka v prazničnem obdobju.

Na primorski avtocesti se je dopoldne pri razcepu Nanos zgodila prometna nesreča, ki je povzročila popolno zaporo kraka avtoceste iz smeri Kopra proti Novi Gorici. Zaradi dogodka je bila potrebna gasilska intervencija, na kraju pa so posredovale interventne službe, ki so zavarovale kraj nesreče in omogočile čiščenje vozišča. Prometnoinformacijski center je o dogodku poročal v več dopolnjenih obvestilih, pri čemer so poudarili nujnost zapore zaradi varnosti reševalnih ekip. Po zaključenem policijskem ogledu in gasilskem posredovanju so pristojne službe okoli poldneva odsek ponovno odprle za promet. Trenutno promet po primorski avtocesti poteka tekoče in brez zastojev. Današnji incident se uvršča v niz pogostih prometnih nesreč na tem delu avtocestnega omrežja, ki so v preteklosti že povzročale logistične težave, zlasti ob neugodnih vremenskih razmerah ali visoki gostoti prometa.

Loterija Slovenije je objavila rezultate novoletnega lota, v katerem je bilo podeljenih skupno 15.515 dobitkov. Največ pozornosti so pritegnila tri stanovanja v Ljubljani, Kopru in Mariboru, ki so jih prejeli igralci, ki so svoje srečke vplačali na Vrhniki, v Ljubljani in Velenju. Dobitnik stanovanja v Ljubljani, ki mu pripada še parkirno mesto in 90.000 evrov denarne nagrade, je listek vplačal na Vrhniki, medtem ko je stanovanje v Mariboru pripadlo osebi, ki je igro vplačala v Velenju. Poleg nepremičnin so igralci prejeli tudi mesečne rente in naložbeno zlato. Zaradi izjemnega zanimanja javnosti je spletna stran Loterije Slovenije na dan žrebanja začasno prenehala delovati. Izplačila denarnih nagrad in prevzemi fizičnih dobitkov se bodo pričeli 7. januarja 2026 na sedežu Loterije Slovenije v Ljubljani. Organizatorji so izpostavili, da so slovenski igralci za letošnji novoletni sklad namenili visoka sredstva, kar se odraža v rekordnem številu dobitnikov po vsej državi.

Slovenija je v letu 2026 nadaljevala z obsežnim ciklom naložb v prometno infrastrukturo, pri čemer so številni projekti ostali osredotočeni na sanacijo po uničujočih poplavah iz leta 2023. Med ključnimi cestnimi deli sta se nadaljevali rekonstrukciji odsekov med Mežico in Črno na Koroškem ter med Ravnami in Dravogradom, kar je bistvenega pomena za prometno varnost in dostopnost Koroške regije. Poleg tega se je ob obstoječi mariborski infrastrukturi predvidela gradnja nove obvoznice v Murski Soboti, kar bo razbremenilo mestno središče. Na področju železnic so bila sredstva usmerjena predvsem v prestolnico, kjer se gradi največji železniški projekt v državi. Ta naložbeni val ne sledi le potrebam po modernizaciji omrežja, temveč tudi nujni obnovi objektov, ki jih je poškodovala ujma. Vlada s temi ukrepi utrjuje strateško prometno lego države in zagotavlja dolgoročno stabilnost infrastrukture, kljub zahtevnim terenskim razmeram in potrebi po sanaciji preteklih naravnih nesreč.

Z letošnjim letom se v slovenskem javnem sektorju uveljavljajo pomembne novosti na področju nagrajevanja zaposlenih. Glavna sprememba vključuje združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v enoten sistem. Namen te reforme je poenostavitev postopkov nagrajevanja, vendar pa ključni izvedbeni detajli še ostajajo odprti. Kljub uveljavitvi novih zakonskih okvirov se vlada in sindikati javnega sektorja še niso uspeli dogovoriti o natančnih kriterijih, po katerih se bo delovna uspešnost dejansko merila in izplačevala. To pomeni, da prehodno obdobje prinaša določeno mero negotovosti za uslužbence in vodstva javnih zavodov, saj podrobna merila za ocenjevanje učinkovitosti dela še niso bila dokončno usklajena na pogajanjih.

Slovenija je tudi letos 2. januar obeležila kot državni praznik in dela prost dan, s čimer ostaja ena redkih evropskih držav, ki ohranjajo dvodnevno praznovanje novega leta. Medtem ko je v večini držav Evropske unije današnji dan že reden delovni dan, slovenski delavci in javni sektor ostajajo prosti. Nasprotno pa bodo v številnih drugih evropskih državah prosti 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev, ki v slovenskem koledarju ni opredeljen kot dela prost dan. Statistični podatki za letošnje leto kažejo na spremembo glede na preteklo obdobje, saj bo zaradi razporeditve koledarja v letu 2024 na delovni dan padlo le sedem praznikov. To je občutno manj kot v lanskem letu, ko so prebivalci Slovenije praznovali deset dela prostih dni. Razporeditev praznikov na konce tedna namreč neposredno vpliva na število dejanskih prostih delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

Vlada Republike Slovenije je v letu 2026 uvedla nove sistemske spremembe na področju davčnega potrjevanja računov, ki po novem vključujejo vse avtomate za prodajo blaga in storitev. Ukrep je bil sprejet z namenom večje transparentnosti in učinkovitejšega nadzora nad gotovinskim poslovanjem, ki se izvaja prek samopostrežnih naprav. Pri pripravi zakonodaje je izvršilna veja oblasti upoštevala številne pripombe strokovne javnosti in gospodarskih združenj, s čimer so prilagodili tehnične zahteve za lažji prehod podjetij na nov sistem. Nova obveznost zadeva širok spekter ponudnikov, od tistih, ki upravljajo z avtomati za pijačo in prigrizke, do ponudnikov storitev na parkiriščih in drugih avtomatiziranih prodajnih mestih. Podjetja so morala svoje naprave tehnološko posodobiti, da omogočajo neposredno povezavo s sistemom Finančne uprave Republike Slovenije (Furs). S tem korakom država zaključuje proces digitalizacije davčnega nadzora, ki se je začel pred leti z uvedbo davčnih blagajn, ter hkrati zmanjšuje tveganje za sivo ekonomijo v sektorju samopostrežne prodaje.

V Iranu so med protesti proti zaostrenim gospodarskim razmeram izbruhnili siloviti spopadi med protestniki in policijo, ki so po navedbah lokalnih medijev terjali najmanj šest smrtnih žrtev. Nasilje se je razplamtelo po več dneh napetosti, ko so se prebivalci odpravili na ulice Teherana in drugih večjih mest, da bi izrazili nezadovoljstvo nad vztrajno gospodarsko krizo. Po poročanju tiskovne agencije Fars se je varnostna situacija močno poslabšala, ko so policijske enote poskušale razgnati množico s silo. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja nezadovoljstva, ki se je začelo konec decembra zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in padca vrednosti nacionalne valute. Protesti so se sprva začeli kot mirno izražanje nezadovoljstva trgovcev in prebivalstva, vendar so se zaradi odsotnosti učinkovitih vladnih ukrepov in ostrega odziva represivnih organov hitro sprevrgli v smrtonosne nemire. Iranske oblasti so se spopadale z naraščajočim pritiskom, medtem ko so protestniki zahtevali sistemske spremembe vodenja gospodarstva.

Nemčija je s današnjim dnem uvedla nižjo stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) za hrano, ki jo strežejo v restavracijah in obratih s hitro prehrano. Stopnja obdavčitve se je znižala z dotedanjih 19 na sedem odstotkov. Glavni cilj tega ukrepa je neposredna podpora lastnikom gostinskih lokalov, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z znatnim povišanjem obratovalnih stroškov. Znižanje davčne stopnje naj bi delno izravnalo finančne pritiske na sektor in preprečilo morebitno množično zapiranje obratov. Ukrep velja izključno za hrano, medtem ko pijača ostaja obdavčena po prvotni, višji stopnji. Nemška vlada s tem korakom odgovarja na pozive stroke po pomoči panogi, ki je bila v preteklih letih močno obremenjena. Pričakuje se, da bo znižanje davka prispevalo k stabilizaciji cen za končne potrošnike v nemškem gostinstvu.

Ruska federacija je z današnjim dnem uradno zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov. Odločitev, ki je bila sprejeta v preteklem letu, je neposredna posledica naraščajočih stroškov vojaške agresije v Ukrajini, saj Kremelj išče nove vire za financiranje vojne blagajne. Ukrep bo po pričakovanjih ekonomistov dodatno obremenil življenjski standard ruskih državljanov in povišal inflacijske pritiske v državi. Medtem ko Rusija davčno breme povečuje, je Nemčija ubrala nasprotno smer pri obdavčitvi hrane. V nemških restavracijah in lokalih s hitro prehrano se je stopnja DDV za postreženo hrano znižala z 19 na sedem odstotkov. Namen nemškega ukrepa je razbremenitev gostinskega sektorja in spodbujanje potrošnje v času gospodarske negotovosti, kar predstavlja oster kontrast ruskim fiskalnim ukrepom, usmerjenim v militarizacijo gospodarstva.

Italijanska vlada je po večletnem nasprotovanju uradno odobrila proizvodnjo brezalkoholnih vin v državi. Pristojni ministrstvi sta podpisali odlok, ki določa ustrezen davčni okvir za te pijače, s čimer so vinarji dobili zeleno luč za začetek proizvodnje. Čeprav je Italija, ena največjih vinskih velesil na svetu, dolgo časa zavračala tovrstne spremembe, so italijanski vinarji odločitev zdaj pozdravili, saj v brezalkoholnih različicah vidijo nov tržni potencial. Priljubljenost vin z nizko vsebnostjo alkohola ali brez nje v Evropski uniji vztrajno raste. Gre za segment pijač, ki postaja vse bolj iskan med mlajšimi potrošniki in tistimi, ki se izogibajo alkoholu iz zdravstvenih ali osebnih razlogov. Z novo zakonodajo se Italija pridružuje državam, ki so tovrstno proizvodnjo prilagodile evropskim standardom, potem ko je Evropska unija to možnost uradno potrdila že pred tremi leti. Odločitev bo predvidoma povečala konkurenčnost italijanske vinske industrije na svetovnem trgu.

Novinar in urednik Peter Jančič je ob vstopu v novo koledarsko leto objavil pregled poslovanja svojega medija Spletni časopis, pri čemer je izpostavil finančne izzive, ki jih pripisuje davčni politiki vlade Roberta Goloba. Jančič v svojem zapisu trdi, da so zakonske spremembe na področju obdavčitve neposredno vplivale na njegov poslovni izid in ga pahnile v negativne številke. Kljub navedenim finančnim težavam je avtor bralcem zagotovil, da je delovanje portala za prihodnje leto varno, saj so sredstva za obratovanje že zagotovljena. Avtor se je v zapisu zahvalil svojemu občinstvu za finančno podporo in donacije, ki po njegovih besedah omogočajo nadaljnje neodvisno novinarsko delo. Kritika vladne politike se osredotoča predvsem na povečanje stroškov za samostojne podjetnike in manjše izdajatelje medijev, kar Jančič interpretira kot namerno oteževanje dela kritičnih medijskih glasov. Članek odraža širši razkol v slovenskem medijskem prostoru glede gospodarskih ukrepov trenutne koalicije.

Z začetkom leta 2024 se je povišala cena cestnine za prevoz skozi predor Karavanke. Za vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone, kar vključuje večino osebnih avtomobilov, se je pristojbina zvišala za 20 centov. Nova cena za enkratno vožnjo skozi predor tako znaša devet evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Gre za prvo povišanje cen v letošnjem letu, ki neposredno vpliva na potnike med Slovenijo in Avstrijo. Upravljavca avtocest v obeh državah, slovenski Dars in avstrijski Asfinag, redno usklajujeta cene cestnin glede na inflacijo in stroške vzdrževanja ključne čezmejne infrastrukture. Podražitev velja za vse uporabnike, ki predor prečkajo v kateri koli smeri, in je že stopila v veljavo.

Z začetkom novega leta so v uporabo stopile številne novosti v okviru septembra uveljavljene novele zakona o urejanju trga dela, ki prinašajo višjo socialno varnost brezposelnim osebam. Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost se je povišal, kar naj bi ublažilo vpliv naraščajočih življenjskih stroškov na najranljivejše skupine prebivalstva. Poleg finančnih sprememb zakon uvaja tudi ukrepe za spodbujanje aktivnega staranja, med katerimi izstopa možnost skrajšanega delovnega časa za starejše zaposlene, ki se pripravljajo na upokojitev. Reforma vključuje tudi spremembe na področju t. i. normirancev, s čimer želi država urediti položaj samostojnih podjetnikov in preprečiti morebitne zlorabe sistema. Glavni cilj zakonodajnih sprememb je prilagoditev trga dela sodobnim demografskim in gospodarskim izzivom, hkrati pa zagotoviti vzdržnost javnih financ ob hkratnem povečanju pravic delavcev v specifičnih življenjskih obdobjih. Izvajanje zakona bodo nadzorovale pristojne službe, medtem ko sindikati in delodajalci poudarjajo pomen jasnih navodil za uveljavljanje novih pravic.

Slovenska vlada je v začetku decembra izvedla napovedano prekategorizacijo nekaterih odsekov hitrih cest na obalnem območju, zaradi česar vinjete za osebna vozila na teh delih niso več potrebne. Ukrep se nanaša na odseka hitre ceste Škofije–Koper in Koper–Izola, ki sta po novem razvrščena med glavne ceste. Ta poteza je bila sprejeta z namenom razbremenitve lokalnega prometa in poenostavitve prevozov na obalnem območju, kar so lokalne skupnosti zahtevale že dalj časa. Hkrati z novo prometno ureditvijo na Primorskem je prišlo do spremembe cenika za uporabo cestnega predora Karavanke. Uporabniki tega mejnega prehoda z Avstrijo bodo morali za enkratno vožnjo skozi predor odšteti 20 centov več kot doslej. Prilagoditev cene je povezana z rednim usklajevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja kritične infrastrukture, ki povezuje državi. Odločitve vlade tako sočasno prinašajo finančno olajšanje za voznike na obali in rahlo povišanje stroškov za tranzitni promet proti severu.

V banki Sparkasse v Bonnu na zahodu Nemčije je prišlo do odmevne tatvine, pri kateri je iz zasebnih sefov izginila večja količina zlata. Preiskovalci so na podlagi prvih ugotovitev sumov kaznivega dejanja obdolžili enega izmed zaposlenih v banki, ki naj bi zlorabil svoj položaj in dostop do varovanih prostorov. Policija za zdaj še ni razkrila natančne vrednosti ukradenih dragocenih kovin, prav tako pa podrobnosti o načinu izvedbe tatvine ostajajo predmet nadaljnje preiskave. Incident je povzročil precejšnje vznemirjenje med komitenti banke, saj se varnostni protokoli v takšnih ustanovah običajno smatrajo za izjemno stroge. Organi pregona se trenutno posvečajo preverjanju inventarja in sledenju morebitnim odtujenim predmetom na trgu plemenitih kovin.

V iranski prestolnici Teheran se nadaljujejo množični protesti, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in hiperinflacija. Gibanju trgovcev, ki se je začelo konec tedna, so se v torek pridružili študentski aktivisti, kar stopnjuje pritisk na oblasti. Nemiri so neposredna posledica strmega padca vrednosti nacionalne valute, ki je močno poslabšal življenjski standard prebivalstva. Iranski državni tožilec je v uradnem odzivu posvaril pred destabilizacijo države in napovedal, da bo vsak poskus ustvarjanja negotovosti naletel na odločen odziv varnostnih sil. Po poročanju lokalnih virov so oblasti že izvedle prve aretacije med demonstranti, medtem ko se nezadovoljstvo širi iz prestolnice tudi v druga mesta po državi. Dogajanje predstavlja najresnejši val protestov v zadnjih treh letih, vlada pa je v odziv na zaostrene razmere sprva pozvala k dialogu z voditelji demonstracij.

Oblasti Republike Srbske so podpisale nove pogodbe s kitajskim podjetjem China Overseas Engineering Group (COVEC) za gradnjo avtocestnih odsekov, ki bodo povezali Banjaluko z Beogradom. Projekt, katerega vrednost presega 500 milijonov evrov, bo v celoti financiran s posojili kitajskih bank. Gre za strateško naložbo entitete Bosne in Hercegovine, ki si prizadeva za boljšo infrastrukturno integracijo s sosednjo Srbijo. Naložba vključuje gradnjo ključnih cestnih povezav na ozemlju Republike Srbske, pri čemer so kitajski partnerji prevzeli vlogo glavnih izvajalcev in financerjev. Kritiki tovrstnih dogovorov pogosto opozarjajo na naraščajočo dolžniško odvisnost od Pekinga, vendar entitetsko vodstvo poudarja nujnost posodobitve prometne mreže za gospodarski razvoj regije. Projekt utrjuje prisotnost kitajskega kapitala na Zahodnem Balkanu, kjer so infrastrukturni projekti pod okriljem pobude Pas in pot vse pogostejši.

Železniški promet skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil danes zjutraj znova vzpostavljen, potem ko so torkove težave z električnim napajanjem povzročile popolno ustavitev povezav. Družba Eurostar, ki upravlja s hitrimi vlaki med Parizom in Londonom, je potrdila, da so napako na infrastrukturi odpravili, vendar potnike opozarja, da so čez dan še vedno možne zamude in posamezne odpovedi terminov. Tehnične motnje so povzročile precejšnje nevšečnosti na eni najpomembnejših prometnih osi v Evropi, saj so vlaki v torek ostali ustavljeni, kar je prizadelo na tisoče potnikov. Upravljavci infrastrukture so čez noč izvedli nujna popravila na napajalnem sistemu, da bi zagotovili varno nadaljevanje obratovanja. Kljub normalizaciji stanja podjetje Eurostar svetuje potnikom, naj pred odhodom na železniške postaje preverijo status svojih povezav.

Evropska unija je s prvim januarjem uvedla pomembne spremembe na področju čezmejnega trgovanja z električno energijo, ki bodo udeležencem na trgu omogočile učinkovitejše uravnavanje portfeljev znotraj dneva. Glavna novost je podaljšanje časovnega okna za trgovanje, kar neposredno vpliva na likvidnost trga in zagotavljanje zanesljivejše oskrbe z energijo. Po navedbah operaterja prenosnega omrežja Eles je Slovenija med državami, ki so to novost vpeljale nemudoma ob začetku leta. Nova ureditev naj bi zmanjšala tveganja za energetska podjetja in končne porabnike, saj omogoča hitrejše odzivanje na nihanja v proizvodnji in porabi. To je še posebej pomembno v luči naraščajočega deleža obnovljivih virov energije, katerih proizvodnja je težje predvidljiva. S podaljšanjem rokov za čezmejne zakupe zmogljivosti se pričakuje stabilizacija cen in boljša integracija evropskih energetskih trgov, kar je del širših prizadevanj EU za vzpostavitev enotnega in odpornega energetskega trga.

Tehnološki velikan Google pripravlja korenito posodobitev svoje storitve Gmail, ki bo uporabnikom po več kot dveh desetletjih delovanja prvič omogočila spremembo e-poštnega naslova brez izgube podatkov. Nova funkcionalnost, ki jo že ponujajo nekateri konkurenčni ponudniki, bo odpravila potrebo po ustvarjanju povsem novih računov ob spremembi identitete uporabnika. Po navedbah virov naj bi podjetje to možnost uvedlo postopoma, s čimer bo odgovorilo na dolgoletne želje milijonov uporabnikov po vsem svetu. Sprememba naslova s končnico .com bo vključevala celoten prenos obstoječih sporočil, stikov in nastavitev, kar bo bistveno olajšalo digitalno tranzicijo uporabnikov. Gmail ostaja eden vodilnih ponudnikov elektronskih storitev, vendar je do sedaj veljal za togo platformo glede prilagajanja osnovnih identifikacijskih podatkov. Napovedana posodobitev odraža prizadevanja podjetja za izboljšanje uporabniške izkušnje v času, ko se konkurenca na področju digitalne komunikacije zaostruje.

V Sloveniji so danes banke, hranilnice in poštne poslovalnice poslovale po skrajšanem delovnem času, kar je ustaljena praksa ob koncu koledarskega leta. Poleg finančnih in poštnih storitev so svoja vrata prej kot običajno zaprle tudi številne trgovine po državi. Ljubljanska borza je medtem ostala popolnoma zaprta, kar odraža zmanjšano gospodarsko aktivnost in praznično naravnanost finančnih trgov v tem obdobju. Gre za pričakovane prilagoditve, ki vplivajo na vsakodnevne opravke državljanov, zato so ponudniki storitev stranke že vnaprej pozivali k pravočasnemu načrtovanju obiskov. Skrajšanje obratovalnih ur je neposredno povezano s prazničnim koledarjem, ko se gospodarski ritem upočasni. Kljub krajšemu delovniku so ključne storitve ostale dostopne v dopoldanskem času, medtem ko so se popoldne nekatere dejavnosti popolnoma ustavile. Ta ukrep je del širše tradicije prilagajanja delovnih procesov v prazničnem času, kar vpliva tako na zaposlene v storitvenem sektorju kot na potrošnike, ki morajo svoje nakupe in bančne poti opraviti predčasno.

Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, je postala nova kolumnistka v prilogi OnaPlus, ki jo izdaja časopisna hiša Delo. Imenovanje sovpada z odločitvijo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki je za izvajalca sanacije zahodne cevi predora Karavanke izbrala konzorcij podjetij v lasti Stojana Petriča. Petrič je hkrati lastnik medijske hiše Delo, v kateri bo Gabrova objavljala svoje zapise. Vrednost sklenjenega posla za sanacijo predora znaša 82,5 milijona evrov brez vključenega davka na dodano vrednost. Izbor konzorcija, ki ga sestavljajo podjetja Kolektor CGP, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling, je sprožil razprave o morebitnem konfliktu interesov oziroma političnem vplivu na gospodarske odločitve države. Kritiki izpostavljajo časovno sovpadanje nove medijske vloge premierjeve partnerke in dodelitve visokega infrastrukturnega projekta podjetju, ki je lastniško povezano z istim medijem. Vlada in vpletena podjetja se na očitke o neposredni povezavi med dogodkoma še niso uradno odzvala.

Neznani storilci so med božičnim vikendom v Gelsenkirchenu iz 3200 sefov banke Sparkasse ukradli za približno 30 milijonov evrov gotovine in dragocenosti. Po podatkih virov gre za enega največjih tovrstnih ropov v sodobni nemški zgodovini.

Z 1. januarjem so se na italijanskih avtocestah povišale cestnine, ki so v povprečju zrasle za 1,5 odstotka. Odločitev o podražitvi je sprejelo italijansko ustavno sodišče, čeprav je tamkajšnje ministrstvo za promet takšnemu ukrepu sprva nasprotovalo. Sprememba cenika neposredno vpliva na vse uporabnike italijanskega avtocestnega križa, vključno s številnimi slovenskimi vozniki in prevozniki. Podražitev bo najbolj prizadela logistična podjetja in turiste, ki Italijo prečkajo v tranzitu ali jo obiskujejo kot končno destinacijo. Italijanske oblasti so poudarile, da je bila uskladitev cen nujna zaradi sodne odločbe, kljub prizadevanjem izvršne oblasti, da bi stroške za uporabnike ohranila na prejšnji ravni. Za slovenske državljane, ki pogosto uporabljajo cestne povezave s sosednjo državo, to pomeni dodatno finančno obremenitev pri načrtovanju potovanj.

Družba Eurostar je sporočila, da bo ponovno vzpostavila železniške prevoze med Amsterdamom, Brusljem, Parizom in Londonom, po prekinitvah zaradi težav z napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom.

Krožna kabinska žičnica na Mariborskem Pohorju je v torek zjutraj doživela nenačrtovano ustavitev, kar je povzročilo preglavice uporabnikom in upravljavcem smučišča. Po poročanju lokalnih medijev bi morala gondola začeti obratovati ob 8.45, vendar zaradi tehničnih motenj do tega ni prišlo. Upravljavec žičniških naprav, javno podjetje Marprom, je potrdil, da je sistem dopoldan nekaj časa miroval, kar je neposredno vplivalo na turistično ponudbo in dostop do vrha Pohorja. Dogodek predstavlja dodatno oviro pri prenovi in revitalizaciji Mariborskega Pohorja, ki se v zadnjem obdobju spopada z večjimi izzivi pri posodabljanju infrastrukture. Bralci in obiskovalci so izrazili nezadovoljstvo nad zanesljivostjo naprav, saj so izpadi delovanja vplivali na načrtovane športne in rekreacijske dejavnosti. Marprom je težave začel reševati takoj po zaznavi napake, da bi zagotovil čim hitrejšo ponovno vzpostavitev varnega prevoza potnikov.

Z novim letom se bo začel uporabljati novi zakon o gostinstvu, ki prinaša strožja pravila na področju oddajanja nepremičnin v kratkotrajni najem, kar je sprožilo precejšen odpor med sobodajalci. Osrednji del zakonodaje predvideva časovne omejitve oddajanja stanovanj, ki bodo v občinah z visokim tveganjem za negativne vplive na stanovanjski trg začele veljati 1. januarja 2027. S tem želi država vzpostaviti večji nadzor nad platformami, kot sta Airbnb in Booking, ter izboljšati dostopnost dolgoročnih najemnih stanovanj. Sobodajalci zakonu ostro nasprotujejo in opozarjajo na negativne posledice za turistični sektor. Poleg vsebinskih pripomb zahtevajo tudi šestmesečni moratorij na izrekanje sankcij, saj menijo, da novi predpisi niso dovolj jasno opredeljeni in da ponudniki potrebujejo več časa za prilagoditev. Kljub njihovim zahtevam zakon ostaja v veljavi, kar nakazuje na odločenost vlade pri urejanju stanovanjske politike in zajezitvi nebrzdanega širjenja kratkotrajnih turističnih najemov v mestnih središčih.

Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je objavil najnovejše podatke o makroekonomskih kazalnikih, ki kažejo na ponovno rast cen življenjskih potrebščin in izboljšanje stanja v državni blagajni. Letna stopnja inflacije se je decembra povzpela na 2,7 odstotka, kar predstavlja povečanje glede na november, ko je znašala 2,3 odstotka. Kljub decembrskemu skoku je bila novembrska stopnja najnižja po juniju istega leta, ko se je rast cen prehodno umirila za 0,8 odstotne točke v primerjavi z oktobrom. Na področju javnih financ so podatki ugodnejši, saj se je javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju znatno znižal. Med julijem in septembrom je znašal 95 milijonov evrov oziroma 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je občutno manj kot v drugem trimesečju, ko je primanjkljaj dosegel 514 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Hkrati se je zmanjšal tudi javni dolg, ki je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP, kar kaže na stabilizacijo javnih financ v poletnem obdobju.

V Teheranu in več drugih iranskih mestih so minuli konec tedna izbruhnili množični protesti, na katerih so trgovci in drugi prebivalci izrazili nezadovoljstvo zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov. Glavni povod za nemire je strmo padanje vrednosti državne valute in hiperinflacija, ki močno spodkopavata kupno moč prebivalstva. Protestniki so na ulicah zahtevali nujne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, ki ga že dlje časa hromijo strukturne težave. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na dogajanje odzval s pozivom vladi, naj prisluhne zahtevam državljanov in naslovi njihove stiske. Pezeškian se je zavzel za pospešitev reform bančnega sistema, ki bi po njegovih ocenah lahko pripomogle k ohranitvi vrednosti valute. Kljub napovedim o ukrepih ostaja vprašanje, kako hitro lahko vlada omeji inflacijske pritiske v državi, kjer so gospodarske težave tesno prepletene z mednarodno izolacijo.

Računsko sodišče je v reviziji pravilnosti poslovanja Upravne enote Vrhnika za leto 2024 odkrilo številne nepravilnosti, zaradi česar je instituciji izreklo mnenje s pridržkom. Revizorji so se osredotočili na področje izdatkov za blago, storitve in investicijske odhodke, kjer so ugotovili pomanjkljiv nadzor nad finančnim poslovanjem. Med najbolj kritičnimi ugotovitvami so primeri, ko je upravna enota račune plačevala brez predhodnega preverjanja dejanske izvedbe storitev, izpostavljene pa so bile tudi nepravilnosti pri plačevanju hišniških opravil. Ker vodstvo upravne enote med samim revizijskim postopkom ni uspelo odpraviti vseh zaznanih pomanjkljivosti, je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila. V tem dokumentu bo morala upravna enota podrobno pojasniti popravljalne ukrepe, s katerimi bo zagotovila skladnost svojega prihodnjega poslovanja z zakonodajo. Poročilo revizorjev nakazuje na sistemske pomanjkljivosti pri upravljanju z javnimi sredstvi na lokalni ravni državne uprave.

V Sloveniji se je medletna rast cen življenjskih potrebščin decembra povečala na 2,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je znašala 2,3 odstotka. Statistični urad Republike Slovenije je poročal, da so k inflaciji najbolj prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se v povprečju zvišale za 4,5 odstotka in k skupnemu indeksu prispevale 0,8 odstotne točke. Povprečna letna rast cen v letu 2024 je po uradnih podatkih dosegla 2,4 odstotka. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene, vendar pa statistični podatki kažejo na znatno zvišanje v primerjavi z lanskimi vrednostmi, ko je decembrska inflacija znašala 1,9 odstotka. Poleg hrane so na rast vplivale tudi podražitve v drugih ključnih kategorijah, kar povečuje pritisk na kupno moč prebivalstva. Kljub umirjanju nekaterih cenovnih pritiskov v jesenskih mesecih se je trend ob koncu leta znova obrnil navzgor, kar odraža nestanovitnost na trgu osnovnih dobrin.

Skupščina Avtobusne postaje (AP) Ljubljana je odobrila prodajo družbe podjetju Nomago. Na podlagi objave na Ajpesu bo Nomago obvladoval več kot 25 odstotkov premoženja družbe.

Največje slovensko smučišče, Mariborsko Pohorje, je med božičnimi prazniki zaradi obilnih snežnih padavin privabilo številne obiskovalce, kar je povzročilo preobremenjenost žičniških naprav in pomanjkanje parkirnih mest na vrhu hriba. Upravljavec smučišča Marprom je zaradi nastalih razmer pozval obiskovalce, naj vozila parkirajo na spodnjih parkiriščih v dolini in za dostop do smučarskih prog uporabijo krožno-kabinsko žičnico. S tem ukrepom želijo zmanjšati prometni pritisk na zgornjem delu Pohorja, kjer so zmogljivosti omejene. Zaradi ugodnih snežnih razmer in prazničnih dni se je obisk močno povečal, kar poleg težav s parkiranjem povzroča tudi daljše čakalne dobe na žičniških napravah. Uprava smučišča poudarja, da je kljub gneči varnost na prvem mestu, in prosi smučarje za potrpežljivost ter upoštevanje navodil rediteljev na terenu. Povečan obisk sicer pomeni uspešen začetek zimske sezone za mariborski turizem, vendar hkrati opozarja na infrastrukturne izzive ob konicah.

V Ljubljani se s koncem letošnjega leta zapira prva slovenska taqueria Unomás, ki je v prestolnici veljala za pomemben del kulinarične ponudbe. Restavracija, specializirana za avtentično mehiško ulično hrano, se poslavlja po več letih delovanja, kar po mnenju poznavalcev pomeni izgubo dela kulinarične raznolikosti mesta. Zaprtje priljubljene restavracije prihaja kot presenečenje za redne goste, saj je lokal veljal za priljubljeno točko v središču mesta. Razlogi za prenehanje obratovanja s pričetkom novega leta v javnih objavah niso bili podrobneje pojasnjeni, vendar odločitev sledi širšim trendom sprememb v gostinskem sektorju glavnega mesta.

Slovenija je letošnje leto zaključila z višjo stopnjo inflacije, kot znaša povprečje v območju z evrom, kar v svojem komentarju za časnik Večer izpostavlja Darja Kocbek. Glavni dejavnik za takšno gibanje cen so bile predvsem podražitve hrane, ki so močno obremenile proračune slovenskih gospodinjstev. Avtorica ob tem opozarja na razkorak med statističnimi podatki in dejanskim stanjem na terenu, saj koncept povprečnega gospodinjstva v realnosti ne odraža specifičnih finančnih težav posameznikov. Analiza poudarja, da so se cene življenjskih potrebščin v Sloveniji zviševale hitreje kot pri ključnih trgovinskih partnericah, kar postavlja vprašanja o učinkovitosti ukrepov za zamejevanje draginje. Medtem ko se nekateri segmenti gospodarstva stabilizirajo, cene osnovnih dobrin ostajajo visoke, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva. Izpostavljena je bila tudi problematika teoretičnih modelov inflacije, ki pogosto ne zajamejo celotne slike stroškov, s katerimi se spopadajo državljani v vsakdanjem življenju.

Strokovnjaki za ogrevanje so analizirali vpliv odprtih in zaprtih notranjih vrat na porabo energije in toplotno učinkovitost v stanovanjskih objektih. Čeprav splošno prepričanje narekuje, da zaprta vrata učinkoviteje zadržujejo toploto v posameznem prostoru, strokovne analize kažejo na precejšnjo kompleksnost tega vprašanja. Neustrezno ravnanje pri prehodu med prostori z različno temperaturo lahko namreč povzroči nepotrebne stroške, ki se na letni ravni povzpnejo do več sto evrov. Vprašanje energetske varčnosti v gospodinjstvih postaja vse bolj aktualno zaradi nihanja cen energentov. Poročilo izpostavlja, da odločitev o tem, ali vrata pustiti odprta ali zaprta, ni zgolj vprašanje udobja, temveč neposredno vpliva na kroženje zraka in delovanje ogrevalnih sistemov. Pravilna strategija upravljanja s prostori lahko znatno zmanjša obremenitev proračuna, hkrati pa zagotavlja optimalno bivalno klimo brez nepotrebnih izgub toplote skozi hladnejše dele stavbe.

Predsednik Fife, Gianni Infantino, je ponovil, da visoke cene vstopnic za prihajajoče svetovno prvenstvo zgolj odražajo veliko povpraševanje. Obenem je obljubil, da bo ves denar od prodaje vstopnic ponovno vložen v nogomet.

V Sloveniji so se z današnjim dnem ponovno znižale cene reguliranih naftnih derivatov na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa. To je že tretja zaporedna pocenitev v zadnjem mesecu, ki sledi gibanjem na svetovnih naftnih trgih in državni regulaciji marž. Liter 95-oktanskega bencina se je pocenil za 5,2 centa in po novem znaša 1,381 evra, medtem ko je cena dizelskega goriva padla za 4,2 centa na 1,407 evra za liter. Znižanje cen vpliva tudi na stroške ogrevanja, saj se je kurilno olje pocenilo za 4,1 centa na 1,008 evra za liter. Potrošniki bodo ob polnem 50-litrskem rezervoarju bencina prihranili 2,6 evra, pri dizelskem gorivu pa 2,1 evra v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Trend padanja cen, ki se je začel že v oktobru in nadaljeval decembra, prinaša dodatno olajšanje za družinske proračune v času kurilne sezone.

Z torkom se bodo v Sloveniji močno znižale najvišje dovoljene drobnoprodajne cene reguliranih naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina se bo ob nespremenjenih trošarinah pocenil za 5,2 centa na 1,381 evra, liter dizelskega goriva pa za 4,2 centa na 1,407 evra. Prav tako se bo znižala cena kurilnega olja, ki bo po novem stalo 1,008 evra za liter, kar predstavlja pocenitev za 4,1 centa. Gre za že tretje znižanje cen v mesecu decembru, kar odraža trenutne razmere na svetovnih naftnih trgih. Nove regulirane cene, ki jih je sporočilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bodo veljale v naslednjem 14-dnevnem obdobju, vse do vključno 12. januarja. Vlada v tokratnem ciklu ni posegala v trošarine, kar je omogočilo, da se je padec cen na svetovnem trgu v celoti prelil v končno ceno za potrošnike. To je pomembna razbremenitev za gospodinjstva pred koncem leta, saj so se cene energentov po obdobju rasti v septembru sedaj ustalile v trendu padanja.

Pred poslopjem Hrvaške narodne banke (HNB) v središču Zagreba so danes nastale dolge čakalne vrste, saj se konec leta izteka rok za menjavo kovancev nekdanje nacionalne valute kune v evre. Številni posamezniki so izkoristili zadnje dni za zamenjavo prihranjenih kovancev, pri čemer so hrvaški mediji med čakajočimi opazili tudi slovenske državljane. Od leta 2024 bo kunske kovance mogoče zamenjati le še pod posebnimi pogoji oziroma bo njihova menjava postala bistveno težja. Čeprav se bankovci kune v evre lahko menjajo brez časovne omejitve, pa se rok za kovance neizproshno izteka 31. decembra 2023. Hrvaška centralna banka je zaradi povečanega obiska okrepila svoje zmogljivosti, vendar so ljudje kljub temu v vrstah čakali več ur. Dogajanje odraža zadnjo fazo prehoda Hrvaške na skupno evropsko valuto, ki se je uradno začel v začetku leta.

Na skupščini mariborskega komunalnega podjetja Nigrad so lastniki, kjer ima odločilno vlogo Mestna občina Maribor preko Javnega holdinga Maribor, izvedli pomembne kadrovske spremembe. Zamenjali so tri člane nadzornega sveta, kar sledi obdobju burnih razprav o upravljanju podjetja. Poleg osvežitve nadzornega sveta so lastniki imenovali tudi novo vodstveno moč, saj je položaj prokuristke prevzela Polona Rifelj. Slednja bo podjetje zastopala skupaj z aktualnim poslovodjo, kar nakazuje na okrepljen nadzor nad operativnim poslovanjem družbe. Kadrovske menjave so bile izvedene po izredni seji, ki so jo zaznamovale napetosti med vpletenimi deležniki. Nigrad, ki je ključno podjetje za izvajanje komunalnih storitev v štajerski prestolnici, se s temi spremembami podaja v novo obdobje upravljanja. Odločitev lastnikov odraža namero po stabilizaciji podjetja in zagotavljanju učinkovitejšega nadzora nad izvajanjem javnih služb, ki so neposredno povezane z infrastrukturno ureditvijo Maribora.

Svet RTV Slovenija je na izredni seji z devetimi glasovi za potrdil poslovni načrt javnega zavoda za leto 2026, ki predvideva popolno uravnoteženost proračuna. Prihodki in odhodki so načrtovani v višini nekaj manj kot 162,9 milijona evrov, kar pomeni, da bo zavod leto končal brez primanjkljaja. Dokument, ki ga je uprava pod vodstvom Natalije Gorščak označila za uresničljivega, vključuje tako programsko-produkcijski kot finančni načrt, čeprav je bilo v razpravi izpostavljeno, da pogoji niso idealni. Sprejeti načrt temelji na predhodnih projekcijah o racionalizaciji poslovanja, ki so vključevale tudi načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih za več kot sto oseb v primerjavi s koncem leta 2024. Vodstvo zavoda s tem korakom zasleduje cilj dolgoročne finančne stabilizacije javnega medijskega servisa, kar je ključno za nemoteno izvajanje programskih obveznosti v prihodnje. Člani sveta so ob glasovanju poudarili nujnost doslednega izvajanja vseh začrtanih ukrepov za dosego finančnega ravnovesja.

Energetika Maribor bo z začetkom novega leta že tretjič v trenutni kurilni sezoni znižala ceno variabilnega dela toplotne oskrbe. Cene se bodo za odjemalce znižale za 2,15 odstotka, kar pomeni, da bo nova cena za megavatno uro toplote z vključenim davkom na dodano vrednost znašala 111,02 evra. Ob začetku letošnje kurilne sezone je ta ista cena znašala 119,06 evra. Znižanje, ki stopi v veljavo 1. januarja 2026, sledi predhodnim pocenitvam, ki jih je podjetje izvedlo v novembru in decembru. Vodstvo podjetja je odločitev pospremilo z izjavo, da gre za darilo ob prazničnih dneh, s katerim želijo olajšati stroške bivanja svojim uporabnikom. Gre za tretji zaporedni popravek cene navzdol, kar kaže na postopno stabilizacijo stroškov energentov v lokalnem okolju.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) je na izredni seji sprejel predlog finančnega in poslovnega načrta za leto 2026. Dokument, ki ga je podprlo devet svetnikov, trije so bili proti, dva pa vzdržana, predvideva stabilizacijo poslovanja javnega zavoda. Po načrtih vodstva bo RTV Slovenija omenjeno proračunsko leto končala brez finančnega primanjkljaja, kar predstavlja ključen cilj za dolgoročno vzdržnost medijske hiše. Sprejetje načrta je bilo nujno za zagotovitev nemotenega delovanja vseh programov in storitev, ki jih zavod nudi javnosti. Čeprav so se nekateri svetniki pri glasovanju vzdržali ali bili proti, večinska podpora pomeni zeleno luč za uresničevanje zastavljenih ciljev v prihodnjem obdobju. Načrt se osredotoča na optimizacijo stroškov in učinkovito rabo sredstev ob ohranjanju standardov javnega obveščanja.

Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino je ob robu športnega vrha v Dubaju razkril izjemen interes za prihajajoče svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo leta 2026 gostile ZDA, Mehika in Kanada. Po njegovih besedah je krovna nogometna organizacija v zgolj 15 dneh odprtja procesa registracije prejela kar 150 milijonov zahtevkov za nakup vstopnic. Številke potrjujejo, da bo prvenstvo v Severni Ameriki, ki bo prvič vključevalo 48 reprezentanc, eden največjih športnih dogodkov v zgodovini. Infantino je poudaril, da takšen odziv javnosti presega vsa pričakovanja in napoveduje polne stadione v vseh treh državah gostiteljicah. Organizatorji se zdaj pripravljajo na logistične izzive, ki jih prinaša tako obsežno zanimanje, medtem ko Fifa načrtuje podrobne protokole za pravično razdelitev vstopnic med navijače z vsega sveta. Turnir se bo odvijal v 16 mestih, finale pa bo gostil stadion MetLife v New Jerseyju.

Družba Energetika Ljubljana je napovedala nove cenike za daljinsko ogrevanje, ki bodo stopili v veljavo s 1. januarjem. Po novih izračunih se bo fiksni del cene toplote zvišal, medtem ko se bo variabilni del cene znižal. Fiksni del bo po novem znašal 2897,15 evra na megavat moči mesečno brez davka na dodano vrednost, variabilni del pa bo postavljen pri 75,40 evra na megavatno uro brez DDV. Kljub strukturnim spremembam znotraj cene v javnem podjetju zagotavljajo, da povprečna skupna cena toplote za odjemalce do konca trenutne ogrevalne sezone ostaja nespremenjena. Te spremembe so del rednega prilagajanja cenovne politike podjetja, ki oskrbuje prestolnico. Odločitev vpliva na gospodinjstva in poslovne subjekte, priključene na sistem daljinskega ogrevanja, vendar neposrednega vpliva na končni znesek na položnicah v tem zimskem obdobju ne bo.

Vodilna nemška podjetja, ki kotirajo na borzi, zaradi šibke gospodarske rasti beležijo slabše rezultate. Po študiji podjetja Ernst & Young naj bi 100 največjih podjetij letos ustvarilo 102 milijardi evrov prilagojenega dobička iz poslovanja (EBIT), kar je 15 odstotkov manj kot lani.

Davčni zavezanci v Sloveniji lahko zdaj prek eDavkov naročijo davčne dokumente, starejše od dveh mesecev, ne da bi morali obiskati finančni urad. Finančna uprava RS (FURS) je dopolnila arhiv dokumentov, ki vključuje dokumente tekočega leta in petih prejšnjih let.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD naj bi po napovedih analitikov prehitel ameriško Teslo po številu prodanih električnih vozil v letošnjem letu. Do konca novembra je BYD prodal 2,07 milijona električnih vozil, medtem ko je Tesla do konca septembra prodala 1,22 milijona.

Slovenska neto proizvodnja električne energije je novembra dosegla 1315 gigavatnih ur, kar je 63 odstotkov več kot oktobra, vendar dva odstotka manj kot novembra lani.

Zagovornik načela enakosti je obravnaval primer diskriminacije, kjer je delodajalec nagrajeval samo zaposlene, ki niso bili bolniško odsotni. Po posredovanju zagovornika je delodajalec odpravil diskriminatorno prakso. Zaposleni se je na zagovornika obrnil, ker se mu je zdelo početje delodajalca diskriminatorno, zagovornik pa je nato ustavil postopek ugotavljanja diskriminacije, ker je delodajalec kršitev odpravil.

Dars je izbral konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling za sanacijo zahodne cevi avtocestnega predora Karavanke in pripadajoče infrastrukture. Ponudbena cena znaša 82,5 milijona evrov.

Državljani in gospodarstvo že od julija plačujejo obvezne prispevke za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi v polnosti zaživela decembra 2025. Kljub temu se pri izvajanju programa pojavljajo težave, kot so zmeda in obilo birokracije, zaradi česar nekateri sistem označujejo za prevaro.

V prihodnjem tednu se v Sloveniji obetajo nove cene goriv. Po napovedih naj bi se cene bencina in dizla znižale, vendar je končna cena odvisna od morebitnih vladnih ukrepov.

Elektro Maribor je sporočil, da je vsem odjemalcem na srednjenapetostnem omrežju uspelo povrniti električno napetost. Kljub temu je še vedno okoli 20 odjemalcev na nizkonapetostnem omrežju brez elektrike, medtem ko jih je bilo pred tem 110 v okolici Lenarta. Sanacija nekaterih bo zaključena po praznikih.

Nemški železniški regulator je operaterju Deutsche Bahn naložil večmilijonsko kazen zaradi pomanjkljivosti pri načrtovanju gradbenih del.

Ministrstvo za okolje bo po neuspelem razpisu za izvajalca sežiga komunalnih odpadkov zaradi previsokih ponudb prijavilo ponudnike Agenciji za varstvo konkurence. Na Komunalni zbornici in Združenju predelovalcev odpadkov opozarjajo na negotovosti zaradi neizvajanja javne službe sežiganja odpadkov.

V letu 2026 naj bi zaživela shema ugodnih posojil SID banke za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj na lokalni ravni. Iz proračuna bo za sofinanciranje namenjenih 75 milijonov evrov. Na trgu nepremičnin se bo pokazalo, ali je bilo lansko leto dno prometa.

Upokojenci bodo v prihodnjem tednu prejeli pokojnine na svoje bančne račune prej kot običajno. Izplačilo bo izvedeno že 29. decembra zaradi prihajajočih novoletnih praznikov.

Moški je želel na spletu prodati orodje za 200 evrov, a je namesto zaslužka postal žrtev spletne goljufije in ostal brez 900 evrov.

Kitajsko omrežje hitrih železnic je preseglo 50.000 kilometrov z odprtjem nove proge med mestoma Xi'An in Yan'An v provinci Shaanxi. Kitajska tako ostaja vodilna država na področju hitrih železnic.

Elektro Maribor že od srede odpravlja napake, ki so nastale zaradi sneženja na območju Haloz, Pohorja in Kozjaka. Številni prebivalci severovzhodne Slovenije so že tretji dan brez elektrike. Podjetje upa, da bo napake odpravilo do večera.

Po razkritju kršitev pri izplačilu zimskega regresa se je na Delavsko svetovalnico obrnilo še več ljudi, ki poročajo o sumih nepravilnosti. Delodajalci naj bi zahtevali vračilo regresa v gotovini, ga pretapljali v nadure ali pa bi ga kompenzirali z letnim regresom.

Papež Leon XIV. je v svoji božični poslanici pozval k miru in končanju konfliktov po svetu. V nagovoru na Trgu svetega Petra v Vatikanu je izrazil upanje na iskren mir.

Slovenski podjetniški sklad je objavil javni razpis, vreden skoraj 3,3 milijona evrov, namenjen izvajanju celovitih podpornih storitev za inovativne posameznike in zagonska podjetja v obdobju od 2026 do 2029. Brezplačne storitve bo izvajal izbrani nacionalni startup konzorcij po celotni državi.

Do nesreče je prišlo, ko se vlakovna kompozicija pri praznjenju železniških vagonov s titanovo žlindro iz neznanih razlogov ni ustavila in je trčila v objekt.

Vlada je Jureta Palko imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za preprečevanje pranja denarja po razrešitvi Anike Vrabec Božič. Palkov mandat bo začel teči 1. januarja 2026.

Na železniških tirih v Cinkarni Celje se je zgodila nesreča, ki je povzročila gmotno škodo. Poškodovanih ni bilo, prav tako ni prišlo do negativnih vplivov na okolje. Vzrok nesreče še ni znan, ocena škode pa še ni bila podana. Proizvodnja v Cinkarni poteka nemoteno.

Delavska svetovalnica opozarja na dolgotrajnost sodnih postopkov v primerih kršitev delavskih pravic v Sloveniji. Izpostavljajo, da se kazenski postopki vlečejo več let, delodajalci pa za kršitve pogosto prejmejo mile pogojne obsodbe, čeprav so zagrožene tudi zaporne kazni.

Slovenijo je novembra obiskalo 3,1 odstotka manj turistov kot lani, skupno 301.740. Število prenočitev se je zmanjšalo za enak odstotek in doseglo 733.014. Tuji turisti so ustvarili tri petine vseh prenočitev. Najbolj obiskane občine so bile Ljubljana, Piran in Brežice.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je izplačala 1,3 milijona evrov pomoči 1172 rejcem ovac, katerih živali so poginile zaradi okužbe z virusom modrikastega jezika. Prihodnji mesec bodo izplačane tudi odločbe za finančno pomoč zaradi pogina ovnov.

ZDA so sporočile, da bodo za 18 mesecev preložile uvedbo carin na uvoz kitajskih polprevodnikov. Razlog je domnevna uporaba nepoštenih taktik Kitajske za prevlado v industriji polprevodnikov, kar v Pekingu odločno zavračajo.

Cena zlata je danes prvič v zgodovini presegla 4500 dolarjev za unčo. Rast cene analitiki pripisujejo prepričanju vlagateljev, da bo ameriška centralna banka znižala ključno obrestno mero, ter napetostim med ZDA in Venezuelo.

Dravske elektrarne Maribor (DEM) zavračajo trditve civilnih iniciativ Kozjak in Selnica ob Dravi o domnevnem zavajanju glede projekta Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak. Poudarjajo, da projekt razvijajo z odprtim dialogom, strokovnostjo in vključevanjem javnosti.

Danes bo poslovanje bank, hranilnic, poštnih poslovalnic in večine trgovin potekalo skrajšano. Ljubljanska borza bo ostala zaprta.

Kristjani so po vsem svetu obeležili božični večer s polnočnicami in družinskimi srečanji, s čimer so pričakali božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa. Razpravljalo se je o tem, ali je božič postal le še družinska večerja in nakupovanje daril, ali še ohranja svoj prvotni krščanski pomen. Raziskalo pa se je tudi vprašanje, zakaj božič praznujemo že 24. decembra, ko pa je rojstni dan Jezusa Kristusa 25. decembra.

Minister za delo Luka Mesec je odgovoril na kritike premierja Roberta Goloba glede predloga za dvig minimalne plače, rekoč, da sta se o tem pogovorila. Poudaril je, da ima pri presoji o ustrezni višini minimalne plače glavno besedo minister za delo, kljub temu, da imata Svoboda in Levica očitno različna stališča glede tega vprašanja.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je na dogodku v izraelski naselbini na zasedenem Zahodnem bregu napovedal, da bo Izrael v Gazi vzpostavil oporišča in da tega palestinskega ozemlja ne bo nikoli zapustil. Njegov urad je kasneje potrdil to napoved.

Francoski parlament je potrdil poseben zakon, ki omogoča podaljšanje proračuna, s čimer se bo vlada izognila zaprtju države s 1. januarjem. Do potrditve je prišlo, ker se poslanci niso uspeli dogovoriti o celotnem proračunu za prihodnje leto. Zakon bo poslan v senat.

Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo, da je gospodarska rast ZDA v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka na letni ravni. Ta rast je presegla pričakovanja analitikov in je najvišja v zadnjih dveh letih.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je pozvala vlado, da v strategijo skladnega regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050 vključi pravne podlage za ohranjanje prodajaln na podeželju in v odročnejših krajih. Kot eno od možnih rešitev predlagajo uvedbo podeželskih storitvenih centrov.

Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo nekdanjih nadzornikov Luke Koper, kar pomeni, da bodo morali družbi plačati 16 milijonov evrov odškodnine z obrestmi. S tem je potrjena odločitev vrhovnega sodišča, ki je zahtevalo plačilo odškodnine.

Severna Makedonija je prejšnji teden prepovedala uvoz več kot 20 ton kivija iz Srbije, potem ko so v sadežih odkrili ličinke in insekte. Srbska tiskovna agencija Beta je poročala, da je agencija za hrano in veterinarstvo Severne Makedonije sprejela to odločitev zaradi zagotavljanja varnosti hrane.

Računsko sodišče je pri pregledu poslovanja Državne volilne komisije (DVK) v letu 2024 ugotovilo številne nepravilnosti in ji izdalo negativno mnenje. Med nepravilnostmi so nepravilnosti pri izplačilu nadomestil članom komisije, dodatkov za delo in delovne uspešnosti.

Delavska svetovalnica je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti v pokojninski reformi, ki se nanaša na invalidsko področje. Svetovalnica je pozvala pristojno ministrstvo, naj izvede izboljšave, ki bi bile bolj prijazne do invalidov.

Sklad Alfi PE je prodal skupino Baby Center, ki združuje ponudnike izdelkov za otroke in nosečnice, madžarski Talentis Group, lastniku verige prodajaln Brendon. Transakcija bo zaključena prihodnje leto, vrednost kupnine pa ni znana.

Inšpektorat RS za delo je ponovno poudaril, da je božičnica zakonsko določena pravica delavcev in da delodajalci ne smejo pogojevati, zmanjševati ali zahtevati vračila izplačanih zneskov. Opozorili so, da so morebitne zahteve delodajalcev po vrnitvi božičnice v nasprotju z zakonodajo.

Italijanski regulator je irskemu letalskemu prevozniku Ryanair naložil plačilo 255 milijonov evrov globe zaradi strategije, ki naj bi potovalnim agencijam oteževala kombiniranje Ryanairovih letov z drugimi storitvami v letih 2023 in 2024.

Beograjsko podjetje Avio Network, v lasti Slovenca Aleša Lucija, je podpisalo pogodbo za nakup JAT Tehnike, največjega podjetja za vzdrževanje civilnih letal na območju nekdanje Jugoslavije. Zaključek postopkov in pridobitev dovoljenj regulatorjev se pričakujeta v prvem četrtletju 2026.

Hrvaška vlada je dosegla dogovor s stečajnim upraviteljem reške ladjedelnice 3. maj, kar odpira pot slovenskemu podjetju Iskra za prevzem. Družba Iskra brodogradilište 1 iz Šibenika, v lasti slovenske družine Šešok, je oddala edino veljavno ponudbo za prevzem ladjedelnice.

V tretjem četrtletju so se v Sloveniji nove stanovanjske nepremičnine v primerjavi z drugim četrtletjem pocenile za 10,6 odstotka. Nova stanovanja so bila cenejša za 12, družinske hiše pa za 1,6 odstotka. Rabljene stanovanjske nepremičnine so se na četrtletni ravni podražile za 0,8 odstotka, pri čemer so se tako stanovanja kot družinske hiše podražile za 0,8 oziroma 0,7 odstotka.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je začasno ustavila večje projekte gradnje vetrnih elektrarn ob vzhodni obali ZDA. Kot razlog navajajo tveganja za nacionalno varnost, kar kritiki vidijo kot nadaljevanje političnega nasprotovanja obnovljivim virom energije.

Zagovornik načela enakosti je potrdil nov primer diskriminatornega ravnanja pri izplačilu nagrad za delovno uspešnost, kar opozarja na dolgotrajne težave na tem področju.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2025–2035 v enomesečno javno obravnavo. Program poleg neprofitnih predvideva tudi gradnjo dostopnih lastniških stanovanj in skupaj s stanovanjsko zakonodajo predstavlja tretji steber področja.

Na javni poziv družbe Dovos za sodelovanje pri krepitvi zmogljivosti na področju obrambe, varnosti in odpornosti se je odzvalo 162 interesentov, med njimi 120 podjetij in 42 konzorcijev. Družba Dovos bo prejete prijave analizirala.

Evropska unija razpravlja o oblikovanju novega skupnega dolga v višini do 90 milijard evrov za dolgoročno podporo Ukrajini, vključno z obnovo države. Poleg tega je Evropska komisija Ukrajini že izplačala 2,3 milijarde evrov kot del instrumenta za stabilizacijo proračuna, delovanje javne uprave ter izvajanje reform na poti v EU.

Hrvaški minister za turizem in šport, Tonči Glavina, je ob predstavitvi letnih turističnih rezultatov ocenil, da je hrvaški turizem letos dosegel podobne rezultate kot lani. Pozval je k korekciji cen v turističnem sektorju. Med najštevilčnejšimi gosti ostajajo Slovenci, ki vse pogosteje obiskujejo tudi celinsko Hrvaško, kar kaže na nov zanimiv trend.

Italijanski regulator za varstvo konkurence je ameriškemu tehnološkemu podjetju Apple naložil globo v višini 98 milijonov evrov. Razlog za kazen je zloraba prevladujočega položaja na trgu mobilnih aplikacij. Regulator opozarja, da Applova storitev za transparentno sledenje dejavnosti uporabnikov ne služi varovanju osebnih podatkov, kot se predstavlja.

Premier Robert Golob je ocenil, da odločitev vrha EU, da se posojilo Ukrajini ne financira z zamrznjenim ruskim premoženjem, ohranja pogajanja o miru bolj odprta. Izrazil je zadovoljstvo, da dogovor ne zahteva poroštev držav članic.

Vlada je potrdila predlog novele zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki uvaja nov koncept regionalnega razvoja. Novela naj bi regijam omogočila večjo samostojnost pri razvoju.

Premier Robert Golob je ministru za delo Luki Mescu odsvetoval, da bi predlog za dvig minimalne plače na tisoč evrov neto najprej predstavil javnosti. Golob meni, da bi bilo bolj primerno, če bi Mesec predlog najprej predstavil socialnim partnerjem in koaliciji.

Tuji turisti, ki so poleti obiskali Slovenijo, so največ sredstev namenili za nastanitev. V povprečju so za hotele plačali 102 evra na osebo na dan, dodatnih 68 evrov pa so porabili za druge izdatke. Prenočitev v kampih je stala 27 evrov na osebo na dan, ostali izdatki pa so znašali 36 evrov.

Obsežen požar, ki je uničil Sparovo pekarno in del skladišča na Letališki cesti v Ljubljani 14. decembra, je povzročil za približno 40 milijonov evrov materialne škode. Vzrok požara še ni znan.

Banka Slovenije je dodatno znižala napoved gospodarske rasti za leto 2024 na en odstotek, medtem ko za leto 2025 napoveduje 2,2-odstotno rast. Opozarjajo tudi na možno upadanje števila delovnih mest.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj bo z evropskimi sredstvi podprlo javni razpis za vzpostavitev konzorcija, ki bo zagotavljal celovito podporo hitro rastočim podjetjem (startupom in scaleupom) v Sloveniji. Za izvedbo razpisa bo namenjenih 3,2 milijona evrov.

Leapmotor nadaljuje uspešno prodajo na slovenskem trgu električnih vozil. Že drugi mesec zapored je znamka postala najbolje prodajana med fizičnimi osebami in se uvrstila na drugo mesto na celotnem trgu električnih vozil v Sloveniji.

Oktobrska povprečna bruto plača v Sloveniji je znašala 2572,07 evra, neto pa 1610,90 evra, kar je 2,6 oz. 2,4 odstotka več kot septembra. V zadnjem letu se je bruto plača povečala za 7,7 odstotka, neto pa za 6,4 odstotka, je izračunal statistični urad.

Kitajska je uvedla začasne carine, ki se gibljejo od 21,9 do 42,7 odstotka, na uvoz določenih mlečnih izdelkov iz Evropske unije. Ukrep zajema sveži in predelani sir, skuto ter del uvoza mleka in smetane.

Trboveljsko podjetje Dewesoft je pridobilo 51-odstotni delež v mariborskem podjetju Irnas. Irnas se bo 1. januarja 2026 preimenoval v DEWEsoft RealTime in bo v skupini Dewesoft prevzel vlogo osrednje enote za razvoj sistemov v realnem času ter širitev na področju naprednih krmilnih sistemov.

Cena zlata je danes dosegla rekordno vrednost 4383,76 dolarja za unčo, kar analitiki pripisujejo vse večjemu prepričanju vlagateljev, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) prihodnje leto znižala ključno obrestno mero.

Podjetje Lumar predstavlja deset montažnih hiš, primernih za gradnjo v letu 2025. Članek je namenjen posameznikom, ki razmišljajo o gradnji novega doma.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Beogradu gostil slovaškega predsednika Petra Pellegrinija, s katerim se je pogovarjal o sodelovanju med državama na področju obrambne in vojaške industrije ter jedrske energije. Vučić je izrazil zanimanje za slovaške izkušnje z jedrskimi elektrarnami in napovedal gradnjo jedrske elektrarne v Srbiji. Govorila sta tudi o približevanju Srbije Evropski uniji.

Skoraj tretjina prebivalcev Evropske unije je letos uporabljala orodja umetne inteligence. Četrtina jih je to počela za osebne namene, 15 odstotkov za delo, manj kot desetina pa za formalno izobraževanje. V Sloveniji je orodja umetne inteligence uporabljalo dobrih 37 odstotkov ljudi, kažejo podatki Eurostata.

Združene države so v mednarodnih vodah ob obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, kar je že drugi takšen incident v tem mesecu. Ameriška obalna straža je zadržala venezuelski tanker, v Caracasu pa so to označili za krajo in ugrabitev. Administracija Donalda Trumpa s tem stopnjuje pritisk na Venezuelo in uveljavlja blokado izvoza energentov.

San Francisco je v soboto prizadel obsežen izpad električne energije, ki je posledica požara na razdelilni postaji. Približno 130.000 prebivalcev je ostalo brez elektrike.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je pozval Evropsko unijo, naj pokaže pogum in podpiše trgovinski sporazum z južnoameriškim blokom Mercosur. Lula je poudaril, da se 26 let trajajoča pogajanja brez poguma ne bodo zaključila, saj je EU podpis preložila.

V Bruslju je prišlo do kaosa, ko je približno 10.000 kmetov iz vseh držav članic Evropske unije zasedlo ulice. Protestirajo zaradi težkih razmer in opozarjajo na nevzdržnost stanja v kmetijstvu. Protest je bil največji v zadnjem desetletju.

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je začela postopke za podaljšanje obratovanja za dodatnih 20 let. Predsednik uprave NEK, Gorazd Pfeifer, ocenjuje, da je pravi čas za začetek pogovorov o tem v državi. Letošnje leto ocenjuje kot uspešno.

Župan Zoran Janković je zagotovil, da se vseh 23 ljubljanskih vrtcev ne bo združilo v en zavod, vendar pa še vedno načrtuje združitev podpornih služb, kot so računovodstvo, finance in javna naročila.

Evropska potrošniška organizacija BEUC, skupaj s Zvezo potrošnikov Slovenije, zahteva strožjo regulacijo vplivnostnega marketinga na ravni Evropske unije. Predlagajo prepoved promocije nezdravih živil s strani vplivnežev, da bi zaščitili zdravje mladih.

V Sloveniji se je stopnja tveganja revščine v letu 2023 povečala na 13,2 odstotka, medtem ko je stopnja dolgotrajne brezposelnosti dosegla rekordno nizko raven 1,2 odstotka. To izhaja iz pregleda kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja, ki ga izvaja Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Več kot 13 odstotkov zaposlenih prejema plačo, ki je nižja od praga revščine.

Gospodinjstva znotraj Evropske unije so v letu 2023 gospodinjstvom izven EU nakazala 52,1 milijarde evrov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Prilivi osebnih nakazil v EU pa so znašali 14,8 milijarde evrov, kar predstavlja sedemodstotno povečanje.

Spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja so začele veljati. Zdravniki morajo sedaj navodila o ravnanju med bolniškim dopustom zapisati v zdravstveno dokumentacijo. Bolniški stalež bo lahko odobren za tri delovne dni za nazaj.

Novembra je bilo v Sloveniji izdanih devet odstotkov manj gradbenih dovoljenj za stavbe kot oktobra. Pri tem je bilo načrtovanih 400 stanovanj, kar je približno polovico manj kot prejšnji mesec. Zmanjšalo se je število dovoljenj za stanovanjske stavbe (za 26 odstotkov), povečalo pa se je število dovoljenj za nestanovanjske stavbe (za štiri odstotke).

Računsko sodišče je pri poslovanju Občine Ivančna Gorica v letu 2024 odkrilo več nepravilnosti, vključno z neizplačili dodatkov zaposlenim za delo v nedeljo ter pomanjkljivostmi pri javnih naročilih in razpisih s področja kulture. Zaradi neupoštevanja predpisov je sodišče občini izreklo mnenje s pridržkom.

Furs je objavil seznam 50 največjih davčnih izvršb v letu 2025, skupna vrednost teh izvršb pa znaša skoraj 19 milijonov evrov. S tem so se odzvali na kritike, da se osredotočajo le na manjše dolžnike.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo ponovno pogovarjala s poslanci o podpori kandidatom za novega guvernerja Banke Slovenije. Iz koalicije prihajajo signali, da je tokrat več možnosti za uspeh, čeprav imena kandidatov ostajajo skrivnost. Poleg tega bodo razpravljali tudi o podpori kandidatom za ustavne sodnike.

Evropska unija bo Ukrajini v obdobju 2026-27 namenila 90 milijard evrov pomoči v obliki posojila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je EU zahvalil za finančno podporo, ki po njegovem krepi odpornost Ukrajine.

Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, je zaradi pritiska Francije in Italije privolila v preložitev podpisa prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur.

V Sloveniji bo ustanovljen kompetenčni center za umetno inteligenco, ki ga bo vodila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Center bo služil kot osrednja točka za dostop do znanja, infrastrukture, svetovanja, usposabljanja in informacij na področju umetne inteligence, sporoča Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Mednarodni nogometni sindikat Fifpro je objavil rezultate ankete, ki razkriva, da dve tretjini nogometnih reprezentantk po svetu letno zaslužita manj kot 17.000 evrov. Nizke plače so pereč problem v ženskem nogometu.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene. Ocenjujejo, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov. Banka je izboljšala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnja leta.

Vsi najvišji državni funkcionarji so prejeli zimski regres v višini 639 evrov. Najvišjo bruto plačo, 8.329 evrov, je prejel šef vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki se poslavlja s funkcije zaradi dopolnjenih 70 let. Generalna državna tožilka Katarina Bregant je prejela 7.589 evrov.

Srbija bo za organizacijo odprtja in sklepne slovesnosti svetovne razstave Expo 2027 v Beogradu namenila 20 milijonov evrov. Razpis za izvedbo teh dveh dogodkov je že objavljen.

Z novimi voznimi redi Slovenskih železnic je uveden vsakodnevni enourni taktni vlak med Mariborom in Gradcem. Dogovarjajo se tudi o vzpostavitvi direktne vlakovne povezave med Ljubljano, Beljakom in Dunajem, poleg tega je vzpostavljena direktna mednarodna povezava Zagreb–Celje–Maribor–Gradec–Dunaj.

Telekom Slovenije je do konca leta 2025 omogočil dostop do svojega optičnega omrežja več kot 500.000 slovenskim gospodinjstvom, kar predstavlja več kot 60 odstotkov vseh gospodinjstev v državi. Podjetje poudarja, da gre za rezultat nenehnega nadgrajevanja fiksne širokopasovne infrastrukture v zadnjem desetletju in napoveduje nadaljevanje razvoja optike v Sloveniji. Infrastruktura je zasnovana geografsko redundantno, kar zagotavlja visoko stopnjo delovanja tudi v primeru izrednih dogodkov.

Poletni meseci so za Slovence prinesli 3,1 milijona turističnih potovanj, kar je osem odstotkov več kot lani. Večina potovanj je bila zasebne narave, pri čemer se je poraba na teh potovanjih povečala za sedem odstotkov. Zaznati je tudi porast potovanj z letalom, in sicer za približno polovico.

Občinski svet občine Lendava je z veliko večino podprl proračun za leto 2026, ki je usmerjen v razvoj. Približno 54 odstotkov proračuna, kar znaša skoraj 14,8 milijona evrov, bo namenjenih investicijam v infrastrukturo, kulturo, šport in okolje. Med ključnimi investicijami so obnove in novogradnje vaških domov ter gasilskih garaž.

Načrtovani prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) bodo leta 2026 izravnani pri nekaj manj kot devetih milijardah evrov. Pokojnine se bodo uskladile za pet odstotkov, izplačana bosta letni in zimski dodatek. Državni proračun bo Zpizu za kritje razlike med prihodki in odhodki namenil skoraj 944 milijonov evrov, kot izhaja iz sprejetega finančnega načrta za leto 2026.

Sodišče Evropske unije je razsodilo, da poljsko ustavno sodišče ni neodvisno in nepristransko. Razlog za to so resne nepravilnosti pri imenovanju treh sodnikov in predsednika sodišča. Sodišče EU je tudi ugotovilo, da je poljsko ustavno sodišče kršilo načelo primarnosti evropskega prava, ker ni upoštevalo sodne prakse Sodišča EU.

Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh EU v Bruslju poudaril, da bo moral državni zbor odobriti slovensko poroštvo za evropsko posojilo Ukrajini. To posojilo naj bi se financiralo z zamrznjenim ruskim premoženjem. Golob ocenjuje, da je malo verjetno, da bo državni zbor o tem odločal še v tem mandatu.

V Citycentru Celje so odprli novo trgovino HalfPrice, ki ponuja priznane blagovne znamke po ugodnejših cenah. Prodajalna je bila med kupci pričakovana in prinaša svežo ponudbo v nakupovalno destinacijo.

Minister za delo Luka Mesec je napovedal predlog za zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto do leta 2026. Njegov predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Po njegovih besedah bi se minimalna plača morala zvišati že letos, in sicer na najmanj 949 evrov neto, lahko pa tudi na 982 ali 1000 evrov neto. Trenutno minimalna plača za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav znaša 887 evrov neto.

Delavci v Sloveniji so danes prejeli zimski regres, znan tudi kot božičnica, v višini 638,86 evra, kar je polovica minimalne plače. Ta nova pravica, uvedena z zakonom o pravici do zimskega regresa, je razburila delodajalce in je predmet ustavne presoje.

Nadzorniki Telekoma Slovenije so Boštjana Košaka imenovali za predsednika uprave za novo štiriletno obdobje, ki se bo začelo 4. oktobra prihodnje leto. Košak meni, da imenovanje odraža priznanje celotni upravi in verjame v nadaljnji uspešen razvoj podjetja.

Oddaja Tarča na nacionalni televiziji je na podlagi tožilskih ugotovitev razgalila domnevno korupcijsko-klientelistično mrežo, v kateri naj bi bil osrednji protagonist ljubljanski župan Zoran Janković. Prek donacij, kuvert z denarjem in prestižnih počitnic naj bi investitorjem odpiral vrata do gradbenih in upravnih poslov.

V preiskavah fiktivnih poslov na Slovenskih železnicah (SŽ) se je pojavilo ime podjetja Hmezad TMT, ki je v lasti Domna Prešerna, dolgoletnega prijatelja prvega moža SŽ, Dušana Mesa. Mesa sicer ni med osumljenci, a je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) obiskal njegovega prijatelja.

Evropski parlament in Svet EU sta dosegla dogovor o ukrepih za zaščito evropskih kmetov v okviru trgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Dogovor omogoča začasno zamrznitev znižanih carin na uvoz izdelkov iz Mercosurja, če bi sporazum negativno vplival na kmetijski trg EU.

Zaradi pomislekov o transparentnosti porabe sredstev za izvedbo Evropske prestolnice kulture (EPK) so novogoriški svetniki na izredni seji zahtevali revizijo poslovanja javnega zavoda GO! 2025. Revizija naj bi zajela celotno obdobje delovanja zavoda.

Ameriški senat je potrdil obrambni proračun za leto 2026 v višini 900 milijard dolarjev. Predlog, ki ga je že potrdil predstavniški dom kongresa, zdaj čaka le še na podpis predsednika Donalda Trumpa. Po sprejetju bo moral Pentagon objaviti informacije o napadih na plovila v Karibih.

Računsko sodišče je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izreklo mnenje s pridržkom glede pravilnosti poslovanja v letu 2024, a pozitivno mnenje glede računovodskih izkazov. Razlog za pridržek so nepravilnosti pri obračunu zdravstvenih storitev in odločanju o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Revizija je razkrila tudi porabo javnega denarja za pogostitve direktorjev.

Evropska komisija je v Bruslju sporočila, da bo v Evropski obrambni sklad, namenjen raziskavam in razvoju na obrambnem področju, leta 2026 vložila milijardo evrov. Komisar za obrambo Andrius Kubilius je poudaril, da si komisija prizadeva za skupni evropski pristop pri inovacijah in izgradnji zmogljivosti na obrambnem področju.

Nemški kancler Friedrich Merz je v bundestagu pozval Evropsko unijo, naj dokonča načrt za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, s čimer bi povečali pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Odprto ostaja tudi vprašanje morebitnega sodelovanja nemških vojakov v mednarodnih silah v Ukrajini.

Skupina Sij, ki si prizadeva za refinanciranje dolga z bankami, bo do konca marca 2026 pripravila načrt prestrukturiranja. Namen načrta je prehod skupine na konkurenčnejši in dolgoročno vzdržen poslovni model. Družba je sporočila, da bo po pripravi načrta sledilo obdobje njegove implementacije.

V Angliji so zdravniki specializanti začeli petdnevno stavko, že štirinajsto v manj kot treh letih, zaradi spora z vlado glede plač in delovnih mest. Stavka je posledica neuspešnih pogajanj o zvišanju plač.

Državni zbor je sprejel nov Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE). Zakon uvaja posodobljeno podporno shemo, nadomestila dobaviteljem elektrike za shemo net metering ter ob izpolnjenih pogojih obvezno namestitev sončnih elektrarn na novih stavbah, vključno s stanovanjskimi in javnimi. Spremembe vključujejo tudi olajšave za energetsko intenzivna podjetja in spremembe pri obračunu prispevka za OVE.

Po odstopu Damjana Semeta je poslovodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) ob soglasju nadzornega sveta imenovalo Andreja Tumpeja za novega generalnega direktorja Dravskih elektrarn Maribor (DEM).

Voditelji držav članic Evropske unije so se dogovorili, da bodo poskušali doseči soglasje glede uporabe zamrznjenih sredstev Ruske centralne banke za novo posojilo Ukrajini. Zelenski je poudaril, da Ukrajina potrebuje odločitev o uporabi tega premoženja za financiranje pomoči EU do konca leta. Povedal je tudi, da Ukrajina zdaj sama proizvede več kot 50 odstotkov orožja, ki ga uporablja, vključno z arzenalom orožja dolgega dosega.

Medijska skupina Warner Bros. Discovery (WBD) je zavrnila prevzemno ponudbo ameriškega medijskega konglomerata Paramount Skydance, ki je presegala 108 milijard dolarjev. Upravni odbor WBD je ocenil, da ponudba Paramounta ne izpolnjuje pogojev "boljšega predloga", kot je opredeljeno v dogovoru o združitvi WBD z Netflixom. Vodstvo studia meni, da obstoječi dogovor z Netflixom ponuja več, tako finančno kot tudi sicer.

Evropski poslanci so z veliko večino (500 glasov za, 120 proti) potrdili dogovor z Svetom EU o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v Evropsko unijo. Prepoved bo začela veljati jeseni 2027, za kratkoročne pogodbe pa že prej, in sicer konec aprila oziroma sredi junija prihodnjega leta. Dogovor mora zdaj potrditi še Svet EU.

Vlada je potrdila financiranje javne službe STA za leto 2026 in pooblastila direktorico Ukoma Petro Bezjak Cirman za podpis pogodbe s STA. Sprejeta je bila tudi uredba, ki določa pogoje za dodeljevanje državnih pomoči medijem, kar je podlaga za programski razpis in nove sheme, uvedene z zakonom o medijih.

Friedrich Merz je v nemškem parlamentu pozval Evropsko unijo, naj dokonča načrt za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, s čimer bi povečali pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poziv je bil izrečen pred vrhom EU.

Fundacija za šport (FŠO) bo v letu 2026 razdelila rekordnih 14,5 milijona evrov za sofinanciranje programov športa ter gradnje športnih objektov. Organizacije so zaprosile za 30,28 milijona evrov sredstev, vrednost vseh prijavljenih programov pa znaša 132,43 milijona evrov.

Avtobusni prevoznik Nomago je na zahtevo Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa ukinil več medkrajevnih avtobusnih linij. Nomago se z ukinitvijo ne strinja, saj meni, da bi morale biti spremembe premišljene in usklajene s potrebami prebivalcev. Razlogi za zahtevo po ukinitvi niso bili podrobneje pojasnjeni.

Državni zbor je na zadnji dan redne decembrske seje obravnaval dva zakona po nujnem postopku, med drugim novelo zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Koalicija je podprla novelo, ki prinaša izvedbene spremembe za vzpostavitev sheme ugodnih posojil SID banke za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Opozicija je bila proti. DZ je novelo sprejel s 50 glasovi za in sedmimi proti. Novela prinaša izvedbene popravke, da se bo lahko vzpostavila shema ugodnih posojil SID banke občinam in lokalnim stanovanjskim skladom za gradnjo javnih najemnih stanovanj, obravnavali pa so tudi interventni zakon s področja zdravstva.