APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil pripravljenost na pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, kar je sledilo krepitvi ameriške vojaške prisotnosti v Karibih in povečanim napetostim med ZDA in Venezuelo. Maduro je prav tako izrazil pripravljenost na pogovor s Trumpom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil napade skrajnih izraelskih naseljencev na Palestince na zasedenem Zahodnem bregu. Obljubil je osebno ukrepanje proti peščici skrajnežev, ki povzročajo nasilje.

Palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo, ker ne izpolnjuje palestinskih zahtev. Izrael je načrt pozdravil in pričakuje demilitarizacijo Gaze ter konec vladavine Hamasa, vendar Hamas takšni razorožitvi nasprotuje, saj resolucija uvaja mednarodni nadzorni mehanizem, kar zavračajo.

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

Izrael je pozitivno sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, ki ga je potrdil Varnostni svet Združenih narodov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo načrt prinesel mir in blaginjo v to območje.

Varnostni svet Združenih narodov je potrdil ameriški predlog resolucije, ki podpira mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje spora v Gazi. Resolucija je bila sprejeta s 13 glasovi za, Kitajska in Rusija pa sta se glasovanja vzdržali. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega odbora za mir pod Trumpovim vodstvom, mednarodne stabilizacijske sile in nakazuje možnost ustanovitve samostojne palestinske države.

Palestinsko gibanje Hamas je označilo ameriški osnutek resolucije za Gazo, o katerem bo glasoval Varnostni svet Združenih narodov, za "nevaren" in kot poskus podreditve Gaze mednarodni oblasti.

Albanija je na medvladni konferenci v Bruslju odprla še zadnji, šesti sklop pogajalskih poglavij v procesu približevanja Evropski uniji. Ta sklop obsega kmetijsko in kohezijsko politiko ter proračun, pri čemer med drugim zajema kmetijstvo, ribištvo in varnost hrane.

V Savdski Arabiji je v požaru na avtobusu, ki je bil namenjen iz Meke v Medino, umrlo 45 indijskih romarjev. Požar je izbruhnil ponoči, večina romarjev pa je bila iz indijskega mesta Hyderabad.

Britanska vlada je zagrozila Angoli, Namibiji in Demokratični republiki Kongo s prepovedjo izdajanja vizumov, če te države ne bodo sodelovale pri vračanju "nezakonitih priseljencev in kriminalcev". Ta ukrep je del obsežne prenove azilne politike Združenega kraljestva.

Poljska je ponovno odprla dva mejna prehoda z Belorusijo, ki sta bila več let zaprta. Mejna prehoda Bobrowniki in Kuznica sta bila zaprta zaradi migracijske krize in političnih napetosti z Belorusijo, ki je tesna zaveznica Rusije. Odprtje mejnih prehodov je potrdila poljska mejna policija.

Izraelska vojska je iz tanka streljala na mirovnike Združenih narodov v Libanonu v bližini izraelske postojanke.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na seji vlade ponovil, da Izrael nasprotuje neodvisni palestinski državi. Izjave več izraelskih ministrov so bile podobne. V Varnostnem svetu ZN bo v ponedeljek predvidoma glasovanje o resoluciji, ki omenja možnost ustanovitve palestinske države.

Etiopija je potrdila izbruh smrtonosnega virusa marburg, ki povzroča hemoragično mrzlico, krvavitve in potencialno odpoved organov. Izbruh je bil potrjen zlasti na južnih območjih države, so sporočili iz afriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni.

Velika Britanija napoveduje obsežno prenovo azilne politike, ki bo drastično omejila zaščito za prosilce za azil. Laburistična vlada premierja Keira Starmerja, ki se sooča s pritiski zaradi migracij, je napovedala ukrepe za ukinitev tako imenovanega "zlatega vstopa" v državo.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je 'nekako' odločen, kaj storiti z Venezuelo, kjer se napetosti stopnjujejo zaradi ameriških operacij proti tihotapcem mamil. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pozval k zadržanosti in se zavzel za mir.

Kitajska je svojim državljanom odsvetovala potovanja na Japonsko zaradi spora, ki je nastal po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem kitajskem napadu na Tajvan. Kitajske letalske družbe ponujajo polno povračilo stroškov za lete na Japonsko.

Slovensko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo provokacijo, ki se je zgodila pred deželnim muzejem v Celovcu. Neznanci so namreč izobesili transparent z nemškim napisom "Umetnost partizanov je umor!". Slovenija je dejanje označila za nesprejemljivo.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je na izrednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice znova pozval mednarodno skupnost k ukrepanju v sudanskem mestu Al Fašir. Türk je grozodejstva v mestu, ki so se zgodila po zavzetju paravojaških sil, označil za madež na mednarodni skupnosti, saj nasilja niso ustavili.

Slovenija je leta 2017 ruskim državljanom izdala več kot 12.000 vizumov za večkratni vstop, letos pa le 221. Podatki ministrstva za zunanje in evropske zadeve kažejo, da število izdanih vizumov za Ruse upada od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Evropska unija je 6. novembra dodatno zaostrila pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom.

Slovenija je na zasedanju Generalne skupščine Svetovne turistične organizacije (UN Tourism) v Rijadu dosegla pomemben mejnik. Po tesnem glasovanju je bila izvoljena za prvo podpredsedujočo državo izvršnega sveta UN Tourism. Prihodnje leto bo Slovenija neposredno sodelovala pri vodenju najvišjega izvršilnega organa organizacije.

Izrael je odprl ključni mejni prehod Zikim na severu Gaze, da bi omogočil vstop humanitarne pomoči, ki jo dobavljajo Združeni narodi in druge mednarodne organizacije. Prehod bo odprt za nedoločen čas, pomoč pa bo podvržena varnostnim pregledom. Združeni narodi menijo, da je to nujno.

Rusija je sporočila, da je pripravljena nadaljevati mirovna pogajanja z Ukrajino v Carigradu. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo, da je zdaj poteza na strani Kijeva. Zadnji pogovori med stranema so potekali 23. julija v Carigradu.

Libanon je po skoraj desetih letih zapora izpustil Hanibala Gadafija, sina strmoglavljenega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Gadafija so izpustili po plačilu varščine. Obtožen je prikrivanja informacij o izginotju šiitskega klerika Muse Sadra v Libiji leta 1978, a mu še niso sodili.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah Tihega oceana potopila dve plovili, ki naj bi prevažali mamila, pri čemer je ubila šest ljudi. Ameriški minister za obrambo Pete Hegseth je na družbenem omrežju X objavil posnetke napadov. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da dejanja ZDA kršijo mednarodno pravo in zahteval preiskavo morebitnih zunajsodnih pobojev.

Tajska je prekinila izvajanje mirovnega dogovora s Kambodžo, potem ko sta bila v eksploziji mine na obmejnem območju ranjena dva tajska vojaka. Incident ogroža nadaljnje mirovne napore med državama.

Tornado je v petek pustošil po kraju Rio Bonito do Iguacu v brazilski zvezni državi Parana. Uničujoče neurje je zahtevalo najmanj pet življenj, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih. Sunki vetra, ki so dosegali hitrost med 180 in 250 kilometri na uro, so prevračali vozila, ruvali drevesa in močno poškodovali številne domove.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da ameriški uradniki ne bodo sodelovali na vrhu skupine G20 v Južni Afriki. Ponovno je izrazil kritike glede odnosa Južne Afrike do svoje belopolte manjšine.

Izraelske oblasti so potrdile, da so od Hamasa preko Rdečega križa prejele truplo talca, zajetega 7. oktobra 2023. Turčija je napovedala kazenski pregon več vodilnih mož Izraela zaradi domnevnih zločinov.

Združene države Amerike so uradno odstranile začasnega sirskega predsednika Ahmeda al Šaro s seznama globalnih teroristov. Razlog za to odločitev je, da trenutne sirske oblasti izpolnjujejo zahteve ZDA. Al Šara bo v ponedeljek obiskal Belo hišo.

Turško tožilstvo v Istanbulu je izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in 36 drugih visokih izraelskih uradnikov, vključno z obrambnim ministrom Izraelom Kacem in ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem. Razlog za nalog so obtožbe o genocidu.

Ameriške sile so v Karibskem morju napadle čoln, za katerega trdijo, da je prevažal mamila. V napadu so ubile tri ljudi. S tem se je število smrtnih žrtev tovrstnih ameriških akcij v Karibih in Pacifiku povečalo na najmanj 70.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel voditelje Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana. Poudaril je, da prejšnje ameriške administracije niso posvečale dovolj pozornosti tej regiji, medtem ko se on zaveda njenega pomena.

V Londonu so aretirali britanskega državljana zaradi suma povezav s Hamasom, ki naj bi v Nemčiji načrtoval napade na judovske cilje. Na Dunaju so oblasti našle orožje, povezano s Hamasom.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Poudarila sta nujnost pomoči civilistom v Gazi in rešitev dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je pozvalo libanonskega predsednika Josepha Aouna in vlado, naj se vzdržijo novih pogajanj z Izraelom, saj meni, da bi ta koristila le interesom Izraela in ZDA. ZDA in Egipt naj bi pritiskali na Libanon za neposredna pogajanja.

Ameriška diplomacija je članicam Varnostnega sveta ZN predstavila osnutek resolucije, ki bi potrdila mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Resolucija med drugim predvideva odobritev mednarodnih varnostnih sil.

Ameriška igralka Angelina Jolie je nepričakovano obiskala Herson v Ukrajini, kar je njen drugi obisk države od začetka ruske invazije leta 2022. Obisk se je zgodil tri leta po njenem zadnjem obisku Ukrajine.

Slovenija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN pozvala Sudan in Južni Sudan k ponovni vzpostavitvi dialoga in brezpogojnemu umiku svojih sil iz spornega območja Abjei. Slovenska namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič je poudarila nujnost umika sil za dosego stabilnosti.

Iran je po treh letih izpustil dva francoska državljana iz zapora Evin. Državljana sta bila obtožena vohunjenja za Francijo in Izrael, oktobra pa ju je sodišče v Teheranu obsodilo na 17 in 20 let zapora. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil izpustitev, vendar poziva k njuni popolni osvoboditvi.

Ameriška vojska je v vzhodnem Tihem oceanu napadla plovilo, ki naj bi prevažalo mamila. Pri tem sta bili ubiti dve osebi, je sporočil obrambni minister Pete Hegseth. V ameriških napadih na trgovce z drogami je od septembra v Karibskem morju in Tihem oceanu umrlo že najmanj 67 ljudi.

Portugalske oblasti so sredi Atlantika prestregle podmornico, ki je prevažala 1,7 tone kokaina. V povezavi z dogodkom so pridržali štiri osebe: dva Ekvadorca, Venezuelca in Kolumbijca.

Brazilski predsednik Luis Ignacio Lula da Silva je izrazil upanje, da ZDA ne bodo izvedle kopenske invazije na Venezuelo. Ponudil je tudi osebno posredovanje med vladama v Washingtonu in Caracasu.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da ne pričakuje napadov ZDA na mamilarske kartele na mehiškem ozemlju. Njena izjava je odgovor na poročila ameriške televizije NBC, ki so navajala, da naj bi vlada Donalda Trumpa pripravljala takšne operacije v Mehiki.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po prejemu kritik iz Bruslja in evropske komisarke Marte Kos glede protievropske retorike napovedal ukrepe. Vučić je obljubil spremembe v odziv na predstavitveno poročilo o širitvi.

Svetovni program za hrano (WFP) je od začetka premirja v Gazi razdelil pakete hrane približno milijonu ljudi. Kljub pomoči pa predstavnica Združenih narodov opozarja, da so razmere v enklavi še vedno težke in potrebe velike.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji perujski premierki Betssy Chavez. Chavez je v Peruju predmet preiskave v zvezi z obtožbami o poskusu državnega udara leta 2022, ki naj bi ga vodil takratni predsednik Pedro Castillo, ki je že v priporu zaradi enakih obtožb.

Evropska komisarka Marta Kos je predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Med devetimi državami sta Črna gora in Albanija najbolj napredovali v procesu približevanja. Komisija naj bi danes predstavila poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v EU, Kosova pa čaka 'zaušnica' iz Bruslja. Komisarka Kos je pred objavo ocenila, da je leto 2025 ugodno za širitev unije.

Turški zunanji minister je izjavil, da bi morali Palestinci sami upravljati Palestino. Po srečanju islamskih držav so poudarili, da je palestinska samouprava ključnega pomena za prihodnost Gaze, pri čemer se je treba izogniti kakršnemu koli novemu sistemu skrbništva.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru šteti dnevi. Čeprav je Trump izrazil dvom o vojaškem posredovanju ZDA v Venezueli, je poudaril, da ZDA ne skrivajo več cilja zamenjave režima.