Ameriški predsednik Donald Trump je Grenlandijo postavil na vrh svojih zunanjepolitičnih prioritet, kar je sprožilo odziv Danske, ki je že okrepila svojo vojaško prisotnost na tem strateško pomembnem otoku. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovih napovedih o morebitnih ukrepih proti državam, ki ne sledijo interesom Združenih držav Amerike, podobno kot se je to zgodilo ob nedavni aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Za sredo je v Washingtonu sklicano srečanje, na katerem bodo razpravljali o prihodnosti otoka in varnostnih vprašanjih v Arktiki. Bela hiša je v okviru svoje komunikacijske strategije objavila simbolične podobe, ki nakazujejo na odločilne trenutke v ameriški zunanji politiki, medtem ko danska stran poudarja svojo suverenost nad ozemljem. Trumpov pristop do Grenlandije odraža njegovo širšo doktrino izvajanja pritiska na zaveznice in nasprotnice z namenom doseganja gospodarskih ter teritorialnih prednosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko zaostritev odnosov vplivala na stabilnost znotraj zavezništva NATO, saj Danska velja za ključno evropsko partnerico. Dogajanje spremlja tudi širša mednarodna javnost, saj Trumpova administracija v svojem novem mandatu nadaljuje z agresivno retoriko glede arktičnih surovin in strateških poti. Medtem ko Washington poudarja nujnost ameriškega nadzora nad regijo zaradi kitajskega in ruskega vpliva, København odgovarja z diplomatsko previdnostjo in krepitvijo obrambnih zmogljivosti na severu. Sreda bo tako ključen dan za razjasnitev namer obeh strani.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social pozval Dansko k takojšnjemu umiku z Grenlandije, saj meni, da država ni sposobna zagotoviti ustrezne obrambe otoka. Trump je v svojih izjavah poudaril, da so le Združene države Amerike zmožne učinkovito omejiti prisotnost Rusije in Kitajske v regiji. Pri tem je uporabil kritičen ton do danskih obrambnih zmogljivosti, češ da teh nalog ni mogoče opravljati zgolj z omejenimi sredstvi, kot sta dve pasji vpregi. Predsednik ZDA je v svojem zapisu neposredno nagovoril tudi zvezo Nato in zahteval, naj zavezništvo Danski odredi umik z otoka. Po njegovem prepričanju trenutna danska prisotnost ne zagotavlja zadostne varnosti pred naraščajočimi geopolitičnimi ambicijami Moskve in Pekinga na Arktiki. Trumpova zahteva pomeni stopnjevanje pritiska na strateško pomembno avtonomno ozemlje pod dansko krono, ki ga je Trump v preteklosti že neuspešno poskušal odkupiti. Ostro retoriko spremljajo opozorila o varnostni luknji na severu, ki bi jo po Trumpovem mnenju morale zapolniti izključno ameriške sile. Danska vlada se na zadnje pozive še ni uradno odzvala, vendar so podobne pobude v preteklosti v Københavnu zavrnili kot nesprejemljive. Dogajanje znova postavlja v ospredje vprašanje suverenosti Arktike in vlogo zveze Nato pri upravljanju napetosti med velesilami v tej regiji.

Danska je okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji, tik pred ključnimi pogovori z Združenimi državami. Ta odločitev je odgovor na pritisk iz Washingtona.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil močno namero, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad Grenlandijo, ki je trenutno avtonomno ozemlje Danske. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social poudaril, da je otok ključnega pomena za nacionalno varnost, predvsem zaradi vzpostavitve zračnega in raketnega obrambnega sistema, poimenovanega Zlata kupola (Golden Dome). Po njegovih navedbah bi moralo pri priključitvi vodilno vlogo prevzeti zavezništvo Nato, saj bi s tem preprečili, da bi strateško pomembno ozemlje zasedli Kitajska ali Rusija. Kljub predsednikovemu navdušenju nad projektom pa najnovejša javnomnenjska raziskava agencije Reuters/Ipsos kaže, da ameriška javnost takšni potezi ni naklonjena. Le 17 odstotkov vprašanih Američanov podpira nakup Grenlandije, medtem ko jih 47 odstotkov nakupu izrecno nasprotuje. Večina podpornikov obeh ključnih političnih strank, demokratov in republikancev, prav tako zavrača možnost uporabe vojaške sile za morebitno priključitev otoka, kar kaže na velik razkorak med predsednikovimi strateškimi ambicijami in voljo ljudstva. Trump je v svojih objavah kritiziral Dansko, češ da otoka ni sposobna učinkovito braniti. Trdi, da bi ameriški nadzor nad tem arktičnim območjem zagotovil stabilnost v regiji, kjer se interesi velesil vedno bolj krešejo. Danska vlada in grenlandske oblasti so že v preteklosti podobne predloge odločno zavrnile s pojasnilom, da Grenlandija ni naprodaj, vendar Trump vztraja, da je nadzor nad otokom nujen za zaščito zahodnega sveta pred naraščajočimi grožnjami iz Moskve in Pekinga.

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je napovedal, da bo Francija 6. februarja odprla konzularno predstavništvo na Grenlandiji, ki je avtonomno ozemlje pod dansko suvereno oblastjo. Odločitev o vzpostavitvi diplomatske prisotnosti v Arktični regiji predstavlja strateški korak Pariza pri utrjevanju vpliva na severu, kjer se križajo interesi velesil. Po navedbah zunanjega ministra je cilj novega konzulata okrepljeno sodelovanje na področjih znanosti, okoljevarstva in gospodarskih vprašanj. Analitiki v mednarodnih medijih to potezo razumejo tudi kot neposreden diplomatski signal Združenim državam Amerike, ki so v preteklosti že kazale izrazit interes za to strateško pomembno ozemlje. Stroški delovanja konzulata bodo bremenili francoske davkoplačevalce, vendar vlada v Parizu vztraja, da je stalna prisotnost nujna za zaščito francoskih interesov v regiji, ki postaja vse bolj dostopna zaradi podnebnih sprememb in taljenja ledu. Grenlandija, ki ima visoko stopnjo avtonomije znotraj danskega kraljestva, s tem dobiva še eno pomembno zahodno diplomatsko misijo.

Danska je na Grenlandijo napotila predhodnico vojaških sil in dodatno opremo, da bi okrepila svojo prisotnost na otoku in ga pripravila na morebiten prihod večjih glavnih sil v prihodnje. Po poročanju danske radiotelevizije DR je letalo danskih oboroženih sil na otoku pristalo v ponedeljek zvečer, s čimer se je uradno začela operacija utrjevanja obrambnih zmogljivosti na tem strateško pomembnem območju. Operacija vključuje namestitev vojaškega osebja, ki bo skrbelo za logistično pripravljenost otoka na sprejem tako danskih kot tujih zavezniških enot. Ta poteza odraža naraščajoč pomen Arktike v sodobnem varnostnem okolju, kjer se krepijo geopolitični interesi različnih svetovnih sil. Cilj napotitve je zagotoviti nemoteno delovanje vojaške infrastrukture v primeru potrebe po hitrem posredovanju. K projektu povečanja vojaške prisotnosti se pridružuje tudi Švedska, ki bo v okviru danskega prizadevanja na otok napotila svoje častnike. Gre za usklajeno nordijsko obrambno sodelovanje, ki poudarja pomen stabilnosti v arktični regiji. Prisotnost švedskih častnikov bo po navedbah virov prispevala k boljši integraciji vojaškega načrtovanja in operativnega sodelovanja med sosednjima državama v tem delu sveta.

Združene države Amerike so avgusta izvedle vojaške vaje v Arktiki. Vaje, ki so potekale od 1. do 31. avgusta, sta skupaj organizirala NORAD in severno poveljstvo.

Novejše raziskave so potrdile, da se raven trifluoroocetne kisline (TFA) povečuje v zračnih padavinah po vsem svetu. Ta kemikalija se ne razgrajuje v naravi in je bila že odkrita v pitni vodi, tleh ter človeški krvi, kar vzbuja zaskrbljenost ekologov glede potencialne neuporabnosti vodnih virov že do leta 2025.

Arktika se zaradi podnebnih sprememb intenzivno zeleni, kažejo šokantne fotografije, posnete pozimi, ki razkrivajo obsežno taljenje snega in cvetenje vegetacije. Na norveškem Svalbardu so znanstveniki letos pozimi zabeležili izjemno visoke temperature, obsežno taljenje snega in cvetenje rastlinja, kar so vse jasni simptomi globalnega segrevanja. Študija, objavljena v Nature Communications, poudarja, kako hitro se spreminjajo arktične zime. Februarja 2025 je Svalbard prizadel dež, odtajanje tundre in zbiranje talne vode, kar preoblikuje polarne ekosisteme.

Napetosti na skrajnem severu sveta so se okrepile, saj se boj za nadzor nad Arktiko stopnjuje. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po Grenlandiji, Rusija posodablja svoje arktične vojaške baze, medtem ko kitajski ledolomci odpirajo nove trgovske poti. Hkrati je prišlo do razkritij vohunov, kar kaže na vedno bolj brezobzirno vohunsko tekmo.

Nemčija in Norveška sta se dogovorili, da bosta okrepili pomorski nadzor v strateških območjih, vključno s Severnim Atlantikom, pomorskim koridorjem GIUK (Grenlandija-Islandija-Velika Britanija) ter Severnim in Baltskim morjem. Razlog za to odločitev so domnevno povečane ruske grožnje in naraščanje sumljivih incidentov v vodah, ki mejijo na ti državi članici Nata, od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022. Povečane napetosti in boj za nadzor nad Arktiko nakazujejo na potencialno novo oboroževalno tekmo, kar dodatno zaostruje že tako krhko varnostno ravnotežje.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta na torkovi tiskovni konferenci v Marienborgu poudarila enotnost in tesno sodelovanje med državama. Srečanje je bilo odziv na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri nameri, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Nielsen je jasno sporočil, da Grenlandija izbira Dansko pred Združenimi državami, s čimer je zavrnil morebitne poskuse spreminjanja suverenosti. Voditelja sta s skupnim nastopom želela pomiriti javnost in utrditi diplomatske vezi znotraj danskega kraljestva. Frederiksenova je ob sprejemu Nielsena izpostavila pomen stabilnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Kljub ameriškemu pritisku sta obe strani potrdili, da vprašanje prodaje ali prenosa ozemlja ni predmet pogovorov. Dogodek odraža naraščajoče geopolitične napetosti v Arktiki, kjer si velesile prizadevajo za večji vpliv. Grenlandija, ki uživa visoko stopnjo avtonomije pod dansko krono, ostaja ključna zaveznica Københavna. Odločno stališče obeh premierjev pomeni neposreden diplomatski odgovor na Washington, ki si želi okrepiti svojo prisotnost na severu zaradi varnostnih in gospodarskih interesov.

Danska je poklicala najvišjega ameriškega diplomata v državi na pogovor po poročilih, da so osebe, povezane s predsednikom Donaldom Trumpom, izvajale prikrite operacije vplivanja na Grenlandiji. Poročila navajajo, da so bili v glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, opaženi najmanj trije ameriški uradniki, blizu Trumpu. Zunanji minister je odpoklical ameriškega odposlanca zaradi obtožb o vmešavanju. Ameriški odposlanec je bil poklican na pogovor zaradi obtožb o tajnih operacijah vplivanja ZDA.

Donald Trump se je soočil z novimi kritikami in izzivi. Po poročanju je Trumpova administracija sprožila preiskavo proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, kar je sprožilo odziv zagovornikov neodvisnosti ameriške centralne banke. Republikanski senator Thom Tillis je obljubil, da bo blokiral Trumpove nominirance. Prav tako je bil odpuščen tožilec Robert McBride, ker ni hotel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeya.

Rusija je pretekli mesec izvedla obsežne vojaške vaje na Arktiki, kar kaže na velik pomen tega območja za predsednika Putina.

Kanada je imenovala Virginijo Mearns za svojega novega veleposlanika za Arktiko. Mearns, ki prihaja iz Iqaluit in je imela dolgoletno kariero z lokalnimi vladami Inuitov, bo imela ključno vlogo pri obrambi kanadske suverenosti v arktični regiji. Immenovanje prihaja v času, ko vojska pozorno spremlja dejavnosti kitajskega ledolomilca v regiji, kar poudarja strateški pomen arktičnega območja za Kanado.

Francosko časopisno poročanje Le Parisien je rusko atomsko podmornico "Knez Požarski" označilo za "pošast". Po mnenju novinarjev to plovilo predstavlja prihodnost in sedanjost ruskega jedrskega odvračanja v Arktiki, kar je povzročilo presenečenje na Zahodu.

Ameriški sistem zračne obrambe NORAD je 22. julija nad Arktikom presrekel ruske nuklearne bombarderje Tu-95, ki so leteli proti ameriškemu zračnemu prostoru. Incident, ki je potekal profesionalno, nakazuje na zaostritev varnostnih razmer in povečano vojaško aktivnost velikih sil v arktični regiji.

Helene in Thomas Hoffmann iz Bremerhavna sta se posvetila nenavadnemu hobiju: konzerviranju ledenih kristalov. Številni izjemno lepi primerki so bili zbrani na ekspedicijah na Antarktiki in Arktiki. Njuno delo, ki vključuje ovekovečenje snežink, so povzeli različni nemški mediji, vključno z zeit.de, stern.de, wiesbadener-kurier.de in nordbayern.de.

Kanadski premier Mark Carney je danes imenoval Virginijo Mearns iz Iqaluit za novo kanadsko arktično ambasadorko. Njena naloga bo okrepiti vezi s cirkumpolarnimi narodi v času naraščajočih varnostnih skrbi. Imensitev Mearns je del strategije vlade za poglobitev odnosov v Arktični regiji.