Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru poudaril pomen enotnosti in pozval k razvoju tako imenovanega evropatriotizma. V luči spreminjajočih se svetovnih razmer je izpostavil, da je Evropa prostor, ki ga mnogi zavidajo, zato državljane poziva, naj ne dopustijo spodkopavanja evropskih vrednot ali negativnega prikazovanja povezave. Predsednik je v govoru, ki je bil predvajan na nacionalni televiziji ORF, poudaril nujnost reform in ohranjanja stabilnosti v trenutnem geopolitičnem okolju. Van der Bellen je v nagovoru izpostavil, da se svet sooča s kompleksnimi izzivi, ki zahtevajo skupen evropski odziv namesto zapiranja v nacionalne okvire. Njegove besede so usmerjene k utrjevanju zaupanja v institucije Evropske unije in spodbujanju državljanov k aktivni zaščiti demokratičnih standardov. Avstrijski predsednik meni, da je prav ponos na skupne dosežke celine ključen za premagovanje prihodnjih kriz.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavila ključne usmeritve vlade za prihodnje leto, pri čemer je izpostavila socialno pomoč in vprašanje migracij. Premierka je napovedala uvedbo tako imenovanih prehranskih bonov oziroma pomoči pri nakupu hrane, ki bodo namenjeni izbranim socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Ukrep je namenjen ublažitvi rasti življenjskih stroškov, s katerimi se spopadajo najranljivejši državljani. Poleg socialnih ukrepov je Frederiksen zavzela ostro stališče do kriminogenih tujcev. Napovedala je, da bo vlada okrepila prizadevanja za izgon tujih državljanov, ki so v državi zagrešili kazniva dejanja. Njen nastop je v danskem političnem prostoru sprožil mešane odzive; medtem ko so v stranki SF predloge pohvalili, so bili v konservativni stranki kritični in premierko obtožili poskusa podkupovanja volivcev z obljubljenimi finančnimi transferji. Analitiki ocenjujejo, da je bil govor politično odločen in je vseboval nekatere kontroverzne predloge, ki jih Danska do zdaj še ni preizkusila v praksi.

Češki predsednik Petr Pavel je v svojem novoletnem nagovoru podal podrobno oceno stanja v državi v letu 2025, pri čemer je izpostavil tako dosežke kot pomanjkljivosti češkega naroda. Predsednik je opozoril na globoko družbeno razdeljenost in poudaril pomen dela nevladnih organizacij, ki prispevajo k stabilnosti družbe. Poleg družbene kritike je Pavel izrazil ponos nad dosežki čeških športnikov, znanstvenikov in razvijalcev videoiger, hkrati pa je poudaril, da Češka republika ostaja ena najvarnejših in najbolj radodarnih držav na svetu. Poseben del govora je predsednik namenil prihajajoči politični ureditvi, saj je novi vladi zaželel uspeh pri njenem delu, vendar ob tem jasno napovedal, da bo njene korake in odločitve budno spremljal skozi celoten mandat. Državljane je pozval k medsebojni skrbi in si zaželel, da bi si kljub pritiskom vsakdanjih obveznosti znali vzeti čas za počitek. Nagovor odraža Pavlovo vlogo moralne avtoritete, ki po javnomnenjskih raziskavah uživa visoko zaupanje, hkrati pa ohranja zahteven odnos do političnih akterjev, kar se je pokazalo že pri njegovih prejšnjih zahtevah do mandatarja Andreja Babiša.

Ruske oblasti so Ukrajino obtožile izvedbe napada z brezpilotnimi letalniki na hotel in kavarno v zasedenem obmorskem kraju, pri čemer naj bi po navedbah Moskve umrlo 24 ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru hkrati poudaril odločenost za zmago v Ukrajini in vojsko označil za heroje, medtem ko vojna vstopa v četrto oziroma peto leto po ruskem štetju. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna služba CIA poroča, da so prejšnje navedbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti po vsej verjetnosti neresnične oziroma del ruske propagande. Najnovejši dogodki sledijo obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napetosti na bojišču. Medtem ko so se v preteklih mesecih vrstile novice o morebitnih mirovnih pogajanjih v Miamiju in Ženevi, Rusija na terenu nadaljuje z napadi na strateške cilje, kot je Odesa, ter krepi svojo vojaško proizvodnjo. Razhajanja med navedbami Moskve o ukrajinskih »terorističnih dejanjih« in ugotovitvami zahodnih obveščevalnih služb kažejo na močno informacijsko vojno, ki spremlja vojaške operacije na tleh.

Predsednica grške stranke Plefsi Eleftherias (Pot svobode) Zoi Konstantopulu je v svojem novoletnem nagovoru ob prihodu leta 2026 izpostavila zavezanost k podpori vsem posameznikom, ki se borijo za svoje pravice in boljši jutri. V svojem sporočilu je poudarila željo, da bi bilo prihajajoče leto zmagovito za Grčijo, prihodnje generacije in ves svet. Posebno pozornost je namenila otrokom ter izrazila upanje po vzpostavitvi pravičnejšega sveta v prihodnje. Političarka je v nagovoru neposredno nagovorila grško javnost in poudarila svojo prisotnost ob strani tistih, ki se spopadajo z družbenimi izzivi. Sporočilo nosi močan poudarek na domoljubju in solidarnosti, hkrati pa utrjuje njeno podobo kot zaščitnice državljanov v boju proti sistemskim težavam. Njena izjava odraža politično usmeritev stranke, ki temelji na neposredni demokraciji in aktivizmu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob začetku leta 2026 poudaril svojo odločenost, da bo na položaju ostal do konca svojega mandata leta 2027. V luči vse večjih pritiskov opozicije in ugibanj o prihodnosti države po njegovem odhodu je Macron zatrdil, da bo funkcijo opravljal "do zadnje sekunde". Njegov nastop je bil po mnenju političnih analitikov, vključno z Arnaudom Benedettijem, poskus dokazovanja, da še vedno ohranja vpliv in sposobnost za ukrepanje, kljub dejstvu, da se že projicira v obdobje po koncu svojega predsednikovanja. Predsednik se je v nagovoru dotaknil tudi varnosti prihajajočih predsedniških volitev, pri čemer je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred morebitnimi tujimi vmešavanji. Čeprav so kritiki iz vrst opozicije njegov govor označili za obliko postopnega umikanja, je Macron vztrajal pri izvedbi potrebnih reform v letu 2026. Njegove besede prihajajo po dolgem obdobju politične nestabilnosti, ki so jo zaznamovali pogoste menjave premierjev in pozivi k predčasnemu odstopu, s čimer je poskušal pomiriti trge in zagotoviti politično kontinuiteto do konca svojega drugega mandata.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru pohvalil vojaške enote, ki se trenutno borijo v tujini, pri čemer je po vsem videzu mislil na ukrajinsko bojišče. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, je Kim v sporočilu izpostavil neomajno zavezništvo med Severno Korejo in Rusijo. Gre za prvo neposredno javno priznanje prisotnosti njegovih sil na tujem ozemlju, čeprav države niso izrecno poimenovali. Analitiki ocenjujejo, da te izjave utrjujejo strateško partnerstvo s Kremljem, ki vključuje napotitev tisočev vojakov za podporo ruskim operacijam. Kimova retorika nakazuje na poglobitev vojaškega sodelovanja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo tako v vzhodni Aziji kot v Evropi. Severna Koreja s tem dejanjem išče politično podporo in tehnološko pomoč Moskve v zameno za človeške vire in strelivo.

Predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru poudaril nujnost tajvanske obrambne varnosti, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve (Guotai Ban) z obtožbo, da spodbuja separatistične ideje in nasprotovanje med Tajvanom in Kitajsko. Xi Jinping je v svojem novoletnem govoru omenil 80. obletnico zmage v protijaponski vojni in ustanovitev spominskega obeležja za osvoboditev Tajvana.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izrazil prepričanje o zmagi v Ukrajini, poudaril enotnost in medsebojno podporo Rusov kot ključ do doseganja novih ciljev. Nagovor je bil objavljen v času, ko Donald Trump spodbuja mirovna pogajanja, medtem ko se vojna bliža četrtemu letu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril neomajno vero v mir in odločnost pri njegovem doseganju. V objavi na družbenem omrežju Facebook je izpostavil, da je bilo preteklo leto zaznamovano z izjemnimi prizadevanji, predanostjo in vztrajnostjo ukrajinskega naroda. Po njegovih besedah so prav načelnost in vsakodnevni trudi posameznikov omogočili, da je država prebrodila še eno zahtevno leto v senci konflikta. Predsednik je v svojem nagovoru, ki so ga povzele številne tiskovne agencije, vključno z ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform, poudaril, da se Ukrajina ne bori le za goli mir, temveč tudi za svobodo. Izrazil je optimizem glede prihodnosti in zagotovil, da državni vrh aktivno dela na strategijah, ki bi prinesle stabilnost v regijo. Njegove besede so bile usmerjene predvsem v krepitev narodne enotnosti in morale prebivalstva, ki se že dlje časa spopada z vojnimi razmerami.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 31. decembra 2025 v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da je prihodnost države v veliki meri odvisna od dejanj njenih prebivalcev. Nagovor, ki ga je tiskovna služba Kremlja objavila ob prehodu v leto 2026, je bil najprej predvajan na ruskem daljnem vzhodu, nato pa se je razširil po celotnem ozemlju Ruske federacije. Putin je v govoru izpostavil občutenje teka časa in skupno odgovornost za oblikovanje prihajajočih dogodkov. Besedilo nagovora, ki je bilo v celoti objavljeno na spletni strani Kremlja, se je osredotočalo na enotnost in prihodnje izzive, s katerimi se bo Rusija soočala v prihodnjem letu. Dogodek sledi intenzivnemu diplomatskemu obdobju ob koncu leta, v katerem je Rusija krepila vezi z azijskimi partnericami, predvsem z Indijo, kar nakazuje na strateško usmeritev ruske politike tudi v letu 2026. Novoletni nagovor ostaja osrednji simbolni dogodek ruske državne politike, namenjen utrjevanju nacionalne identitete.

Кремљ je objavil tradicionalni novoletni nagovor predsednika Vladimirja Putina, v katerem je poudaril, da je prihodnost Rusije odvisna od vsakega njenega državljana. Putin je ruskim državljanom zaželel zdravje, srečo, medsebojno razumevanje in blaginjo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom povzel dogajanje v letu 2025, ki ga je označil za najtežje doslej. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so v njegovih govorih prevladovala odločna gesla o zmagi, je bil letošnji nastop opazno bolj zadržan. Predsednik je v svojem sporočilu izpostavil občutek utrujenosti, ki prežema državo, hkrati pa je poudarek namenil upanju na skorajšnjo vzpostavitev miru. Nagovor odraža spremenjene razmere na bojišču in v družbi, kjer se retorika brezpogojne vojaške zmage umika iskanju poti za končanje spopadov. Zelenski je poudaril odpornost ukrajinskega ljudstva, vendar je bila v ospredju tokrat želja po stabilnosti in končanju sovražnosti, kar nakazuje na morebitne premike v diplomatskem pristopu Kijeva v prihodnjem letu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. V razmeroma kratkem govoru je ruske vojakov označil za junake in se osredotočil na projekcijo vojaške moči ter nacionalne enotnosti. Kljub temu da so v ozadju potekali diplomatski pritiski in pogovori pod okriljem novoizvoljene ameriške administracije Donalda Trumpa, Putin v svojem nagovoru mirovnih pogajanj ali posebnih ameriških pobud za končanje vojne ni izrecno omenjal. Nagovor je minil v znamenju kljubovalnosti, saj je Kremelj želel domači javnosti poslati sporočilo stabilnosti in odločnosti. Medtem ko se na mednarodnem prizorišču krepijo ugibanja o morebitnih mirovnih načrtih, ki naj bi vključevali vzpostavitev varnostnih območij, je Putinova retorika ostala zvesta njegovim prejšnjim napovedim o doseganju vseh zastavljenih vojaških ciljev. Ruski voditelj je poudaril, da država verjame v svojo zmago, kar kaže na to, da Moskva kljub nedavnim stikom z ameriškimi odposlanci v Miamiju in Moskvi vsaj javno ne odstopa od svoje agresivne drže.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V svojem nastopu je ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da je država vpletena v eksistencialni boj proti Zahodu. Nagovor je bil v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratek, Putin pa se v njem ni neposredno dotaknil mirovnih prizadevanj, ki jih pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike spodbuja predsednik Donald Trump. Kljub povečanemu diplomatskemu pritisku iz Washingtona, kjer Donald Trump napoveduje hitro rešitev konflikta, je Putinov ton ostal kljubovalen. Predsednik je poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in da vojaške operacije potekajo po načrtih. Izjave so bile podane v času, ko se Moskva in Kijev spopadata z novimi napetostmi, saj Kremelj obtožuje ukrajinsko stran domnevnega napada na predsednikovo rezidenco, kar dodatno zaostruje pogoje za morebitna mirovna pogajanja v letu 2026.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 31. decembra, ob 20. uri iz Elizejske palače nagovoril državljane v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru. Gre za predzadnji tovrstni nastop v njegovem mandatu, s katerim je skušal javnosti in političnim tekmecem dokazati, da kljub pomanjkanju trdne večine v narodni skupščini ohranja polno sposobnost ukrepanja in vodenja države. Nagovor je potekal v času, ko se predsednik pripravlja na svojo zadnjo celotno koledarsko leto na položaju, pri čemer se spopada z zahtevnim političnim okoljem in parlamentarno razdrobljenostjo. Predsednik je v govoru poudaril ključne usmeritve za leto 2026, pri čemer je skušal stabilizirati politično situacijo, ki so jo v preteklem letu zaznamovale številne menjave na vrhu vlade in notranji nemiri. Macronov nastop je bil usmerjen v iskanje ravnovesja med napovedanimi reformami in potrebo po družbenem soglasju, hkrati pa je služil kot utrditev njegove avtoritete v zadnjem delu predsednikovanja. Dogodek so v živo prenašali vsi glavni francoski mediji, saj predstavlja enega najpomembnejših letnih političnih mejnikov v državi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom izrazil trdno prepričanje v zmago ruske vojske v konfliktu z Ukrajino. V enem svojih najkrajših nagovorov od začetka vojne je Putin poudaril, da so milijoni Rusov poenoteni v podpori vojakom, ki sodelujejo v tako imenovani posebni vojaški operaciji. Izpostavil je, da državljane druži iskrena in brezpogojna ljubezen do domovine, ter čestital vsem pripadnikom oboroženih sil, ki se borijo na fronti. Nagovor je bil osredotočen na narodno enotnost in neomajno zaupanje v vojaški uspeh, medtem ko se Rusija še naprej spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Putin je ruske heroje pozval k vztrajnosti, državljane pa k podpori tistim, ki branijo interese države. Kljub napovedim o morebitnih diplomatskih prizadevanjih za končanje konflikta, ki so se pojavljala v preteklih mesecih, je ton predsednika ostal odločen in osredotočen na dokončno vojaško prevlado.

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping sta v svojih novoletnih nagovorih podala odločna sporočila glede geopolitičnih ciljev svojih držav. Putin je v nagovoru sodržavljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojsko in končno zmago v agresiji na Ukrajino. Poudaril je, da se Rusija pri doseganju svojih strateških ciljev zanaša predvsem na lastne moči, kar odraža dolgotrajno retoriko o samodostatnosti v času mednarodnih sankcij. Njegove besede sledijo obdobju stopnjevanja napetosti in nedavnim vojaškim odlikovanjem za osvajanje ozemelj v Donbasu. Istočasno je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem govoru izpostavil vprašanje Tajvana in dejal, da je ponovna združitev otoka s celinsko Kitajsko zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Oba voditelja sta praznični čas izkoristila za utrjevanje nacionalističnih čustev in napovedovanje nadaljnjih konfrontacij z Zahodom, kar kaže na to, da se v prihodnjem letu ne obeta umiritev svetovnih kriznih žarišč. Sporočila prihajajo v času, ko se Moskva in Peking vse bolj tesno povezujeta v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da je Rusija prepričana v svojo zmago v Ukrajini, kjer se spopadi nadaljujejo že skoraj četrto leto. Putin je državljane pozval k enotnosti in podpori »našim herojem«, vojaški vrh pa je pod njegovim vodstvom ukazal nadaljevanje vzpostavitve tako imenovanih varovalnih pasov na območjih Sumija in Harkova. Namen teh pasov naj bi bil zaščititi ruska obmejna območja pred ukrajinskimi napadi, kar dejansko pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi osvojenimi ozemlji. Medtem ko Moskva širi svoje ozemlje, so ruski državni mediji poročali o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli, v katerem naj bi umrlo najmanj 24 ljudi. Na mednarodnem političnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa. Ameriške varnostne službe so prav tako zavrnile trditve Kremlja, da je Kijev poskušal izvesti atentat na Putina z droni, in takšne navedbe označile za neutemeljene. Kljub stopnjevanju napetosti in medsebojnemu obtoževanju za teroristične napade so se v ozadju v preteklosti že odvijali poskusi diplomatskih pogajanj, ki pa za zdaj niso prinesli preboja. Ruska stran vztraja pri svojih ciljih, ki jih namerava doseči z vojaškimi ali diplomatskimi sredstvi, medtem ko Kijev in Zahod opozarjata na nevarnost ruske ozemeljske ekspanzije pod pretvezo obrambe.