Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Protestniki v Groenlandiji in na Danskem so kot odziv na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju ali nakupu groenlandskega ozemlja začeli uporabljati rdeče kape z napisi, ki parodirajo njegovo slavno geslo. Namesto prvotnega slogana "Make America Great Again" so na pokrivalih napisi, kot je "Make America Go Away", s čimer prebivalci izražajo jasno nasprotovanje ameriškim ozemeljskim težnjam. Idejni avtor kap, lastnik trgovine z rabljenimi oblačili Jesper Rabe Tonnesen, je pojasnil, da so bili začetni odzivi na izdelek lani mlačni, vendar se je povpraševanje strmo povečalo po zaostritvi Trumpove retorike glede statusa otoka. Danes so kape postale vseprisoten simbol kljubovanja in političnega aktivizma na Danskem in v njeni avtonomni pokrajini. Simbolika je močno odmevala v javnosti, saj so se poleg osnovne različice pojavile še druge variacije napisov, ki se norčujejo iz ameriške zunanje politike pod trenutnim vodstvom. Gibanje odraža globoko nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva nad idejo, da bi otok postal predmet geopolitične trgovine med velesilami brez upoštevanja volje prebivalcev.

Britanski premier Keir Starmer in vodilni predstavniki Evropske unije so ostro kritizirali napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi dodatnih trgovinskih carin za države, ki nasprotujejo ameriškemu načrtu za priključitev Grenlandije. Starmer je poudaril, da je prihodnost otoka izključno v rokah prebivalcev Grenlandije in Kraljevine Danske, ter situacijo označil za izjemno resno. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem posvaril pred nevarno eskalacijo transatlantskih odnosov in pozval k mirnemu dialogu med zaveznicami, medtem ko se Evropska unija pripravlja na izredni vrh v Bruslju, ki bo potekal 22. januarja. Ameriški finančni minister Scott Bessent je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu morebitne povračilne ukrepe Evrope označil za nepremišljene in pozval k resnemu obravnavanju predsednikovih besed. Napetosti so se dodatno stopnjevale po objavi pisma, ki ga je Trump poslal norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju. V njem je predsednik ZDA zapisal, da se zaradi neprejetja Nobelove nagrade za mir ne čuti več dolžnega delovati v smeri miru, hkrati pa je trdil, da Danska ni sposobna zaščititi Grenlandije pred vplivi Rusije in Kitajske. Evropski odziv ostaja enoten v prepričanju, da ameriški pritiski ne bodo okrepili čezatlantskega sodelovanja, temveč ga bodo zgolj oslabili. Medtem ko se Danska sooča z neposrednimi grožnjami carin, se v širši evropski javnosti krepijo kritike na račun ameriške zunanje politike, ki jo mnogi označujejo za neracionalno. Vrh EU v Bruslju bo ključen za določitev enotne strategije proti najhujši diplomatski krizi v zadnjih desetletjih, ki ogroža stabilnost zavezništva NATO in globalne trgovinske tokove.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski in gospodarski spor z napovedjo uvedbe desetodstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovim načrtom za prevzem Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Finsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Švedsko in Združeno kraljestvo. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija zvišale na 25 odstotkov, v kolikor Združene države Amerike do takrat ne bodo pridobile nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Napoved je takoj povzročila padce na azijskih borzah in povečala povpraševanje po varno naložbenem zlatu ter kriptovalutah. Evropski voditelji so se na ameriške grožnje odzvali enotno in ostro, pri čemer so Trumpove poteze označili za izsiljevanje in ustrahovanje. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da so grožnje s carinami popolnoma napačne in da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Evropska unija pod vodstvom predsednika Evropskega sveta Antonia Coste že pripravlja povračilne ukrepe, ki bi lahko vključevali visoke dajatve na ameriško blago v vrednosti do 93 milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je sicer izrazil željo po umiritvi razmer, vendar je jasno opozoril, da bo Evropa po potrebi zaščitila svoje nacionalne in skupne interese. Situacija je povzročila najhujšo krizo v čezatlantskih odnosih v zadnjih desetletjih, saj evropske države vse glasneje razpravljajo o neizogibni oddaljitvi od strateškega zavezništva z ZDA. Poleg gospodarskih pritiskov so se v javnosti pojavila tudi ugibanja o Trumpovih nadaljnjih ozemeljskih ambicijah v Evropi, kar še dodatno krepi nezaupanje. Voditelji vseh 27 držav članic EU se bodo v četrtek sestali na izrednem vrhu v Bruslju, kjer bodo usklajevali skupno strategijo proti ameriškemu gospodarskemu pritisku in razpravljali o uporabi novih instrumentov za zaščito pred trgovinsko prisilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je zapisal, da se ne čuti več dolžnega prizadevati izključno za mir, ker mu Norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir. Trump je v sporočilu neposredno povezal svojo neizpolnjeno ambicijo po prejemu prestižnega priznanja s ponovnim stopnjevanjem zahtev po ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Norveški premier je moral ameriškemu predsedniku ob tem pojasnjevati neodvisnost odbora in dejstvo, da vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Zaradi predsednikovega nezadovoljstva so se odnosi med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami ponovno zaostrili. Trumpov agresivnejši pristop do vprašanja Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske, v kombinaciji z osebnimi zamerami do norveških institucij, povzroča diplomatsko negotovost znotraj zveze NATO. Bela hiša je v preteklosti že kritizirala odbor, češ da daje prednost politiki pred dejanskimi mirovnimi prizadevanji, kar je predsednik zdaj uporabil kot utemeljitev za spremembo svoje zunanjepolitične drže. Dogodek odraža transakcijski pristop predsednika Trumpa do mednarodne diplomacije, kjer so varnostna in teritorialna vprašanja pogojena z osebnim priznanjem. Diplomatski viri opozarjajo, da bi takšna retorika lahko vodila do novih trgovinskih pritiskov na skandinavske države. Medtem ko Norveška poudarja avtonomijo Nobelovega odbora, se Washington vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm v odnosu do severnoevropskih partneric.

Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnem sporočilu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju neposredno povezal svoje grožnje s prevzemom Grenlandije z razočaranjem, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v pismu, ki so ga pridobili mednarodni mediji, zapisal, da se ne čuti več dolžnega "razmišljati zgolj o miru", ker mu Norveška ni podelila priznanja za domnevno ustavitev osmih vojn. Namesto tega je napovedal, da se bo odslej osredotočil izključno na interese Združenih držav Amerike. Norveški premier Støre je na Trumpove navedbe odgovoril s pojasnilom, da je Nobelov odbor neodvisno telo in da norveška vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Prav tako je ponovno potrdil neomajno podporo Norveške suverenosti Danske nad Grenlandijo. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se dodatno zaostrile, potem ko je Trump zagrozil z uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, če te ne bodo privolile v pogajanja o statusu arktičnega otoka. Evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, so pozvali k umiritvi razmer in poudarili, da je treba spore reševati z diplomatskim dialogom. Kljub temu Trump vztraja pri trditvi, da svet ne bo varen, dokler Združene države ne bodo imele popolnega nadzora nad Grenlandijo, pri čemer izpostavlja strateško nevarnost Rusije in Kitajske v regiji.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po valu množičnih protestov v Iranu odkrito zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile poostritvi retorike med Washingtonom in Teheranom, pri čemer je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ameriškega predsednika označil za "zločinca". Hamenej je za spodbujanje nemirov v državi obtožil zunanje dejavnike, predvsem akterje, povezane z Združenimi državami Amerike in Izraelom, ki naj bi mirne proteste namenoma spreminjali v nasilne izgrede. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da je čas za novo vodstvo v Iranu, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija meni, da so protesti izraz globokega nezadovoljstva iranskega ljudstva z vladajočo teokracijo. Medtem ko Teheran vztraja, da gre za tujo zaroto, Washington dogajanje izkorišča za stopnjevanje diplomatskega in političnega pritiska na islamsko republiko. Analitiki opozarjajo, da Trumpovi pozivi k spremembi režima pomenijo prelom z nekaterimi prejšnjimi previdnejšimi diplomatskimi pristopi in lahko vodijo v nadaljnjo destabilizacijo regije. Napetosti se ne odražajo le v besednih obračunih, temveč tudi v strateških premikih, saj so ZDA v preteklosti že razmišljale o vojaških ukrepih in tehnološki pomoči iranskim opozicijskim gibanjem, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Neimenovana, a domnevno vplivna poslanka ukrajinske vrhovne rade je v pogovoru z dopisnikom nemškega medija Die Welt Steffenom Schwarzkopfom izjavila, da bi moral Kijev sprejeti boleč kompromis in se odpovedati Donbasu za končanje spopadov. Po besedah novinarja takšno stališče odraža mnenje večjega števila parlamentarcev in državljanov, ki pa si ga zaradi prevladujočega vzdušja strahu v javnosti ne upajo izraziti. Poročilo navaja, da so nekateri ukrajinski politiki v zasebnih krogih pripravljeni razpravljati o umiku vojske z administrativnih meja regij Doneck in Lugansk. Schwarzkopf poudarja, da gre za pomemben premik v retoriki, čeprav uradni Kijev še naprej vztraja pri popolni povrnitvi ozemeljske celovitosti države. Omenjena izjava prihaja v času povečanega pritiska na fronti in razprav o morebitnih mirovnih pogajanjih. Ruska stran je prek tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova ponovila svoje zahteve, da se morajo ukrajinske sile v celoti umakniti z območij, ki jih Rusija šteje za svoje. Moskva poudarja, da je dokončno prenehanje sovražnosti mogoče le pod njihovimi pogoji, kar postavlja ukrajinsko politiko pred težko dilemo med nadaljevanjem vojne in izgubo ozemlja.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.