Kanadska zvezna vlada je odobrila napotitev vojaških sil v odročno staroselsko skupnost Pimicikamak Cree Nation v provinci Manitoba, kjer se prebivalci spopadajo s hudimi posledicami izpada električne energije in ekstremnega mraza. Zaradi zamrznjenih vodovodnih cevi in okvar na kanalizacijskem sistemu je bilo več tisoč ljudi primoranih zapustiti svoje domove. Ministrica za izredne razmere Eleanor Olszewski je v petek potrdila, da bo specializirana ekipa oboroženih sil zagotovila potrebno strokovno oceno stanja in svetovalno podporo lokalnim oblastem. Kriza v skupnosti se je stopnjevala po daljšem obdobju brez elektrike, kar je v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzročilo popolno ohromitev osnovne infrastrukture. Vojaška pomoč bo usmerjena predvsem v tehnično sanacijo in vzpostavitev pogojev za vrnitev prebivalcev, saj so trenutne razmere v naselju neprimerne za bivanje. Lokalne oblasti so že pred prihodom vojske razglasile izredne razmere, saj lastna sredstva niso več zadoščala za obvladovanje humanitarne stiske. Napotitev vojske poudarja ranljivost odročnih severnih skupnosti v Kanadi na ekstremne vremenske pojave in pomanjkljivosti v njihovi infrastrukturi. Gre za eno večjih evakuacij staroselskega prebivalstva v zadnjem obdobju, pri čemer bo uspeh vojaške misije ključen za preprečitev dolgotrajne razseljenosti prebivalcev Pimicikamak Cree Nation.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na srečanju z voditelji parlamentarnih strank in najvišjim vojaškim vrhom razpravljal o možnosti napotitve francoskih vojaških enot v Ukrajino. Pobuda, ki jo Macron predstavlja v okviru t. i. koalicije voljnih, je bila osrednja tema zaprtega srečanja, na katerem je predsednik skušal prepričati politične akterje o nujnosti okrepitve vojaške pomoči Kijevu. Razprava je sledila njegovim predhodnim izjavam, ki so v mednarodni javnosti sprožile številna ugibanja o neposredni vključitvi zahodnih sil v konflikt. Udeleženci srečanja so po koncu pogovorov poročali, da med strankami ni bilo enotne ali nedvoumne podpore predsednikovemu predlogu. Opozicijski voditelji so izrazili zaskrbljenost nad morebitno eskalacijo konflikta in neposrednim vstopom Francije v vojno z Rusko federacijo. Kljub temu Macron vztraja pri stališču, da nobena možnost, vključno s prisotnostjo kopenskih sil, ne sme biti vnaprej izključena, s čimer želi ohraniti strateško dvoumnost do Moskve. Francoski časnik Le Monde poroča, da so bili na srečanju razkriti določeni elementi načrta, ki predvidevajo predvsem logistično podporo in specializirano usposabljanje ukrajinskih sil na terenu, ne pa nujno neposrednega sodelovanja v bojnih operacijah. Razprava v francoskem parlamentu kaže na globoke delitve znotraj države glede nadaljnje smeri evropske varnostne politike in stopnje vpletenosti v ukrajinsko-rusko vojno.

Albanske oborožene sile so zaradi intenzivnega deževja in posledičnih poplav, ki so zajele državo, na teren napotile več kot 155 pripadnikov in na desetine specializiranih vozil. Enote podpornega poveljstva in polk južne pehote kopenskih sil so bili razporejeni na najbolj ogrožena območja, kjer je prednostna naloga zaščita človeških življenj in nudenje pomoči civilnemu prebivalstvu. Ministrstvo za obrambo pozorno spremlja razmere, saj so obilne padavine povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte. Operacije na terenu vključujejo evakuacijo ogroženih prebivalcev ter prečrpavanje vode iz poplavljenih območij. Poleg vojaškega osebja so v pripravljenosti tudi dodatne enote civilne zaščite, ki sodelujejo pri odpravljanju posledic naravne nesreče. Meteorologi napovedujejo, da se bodo padavine v prihodnjih dneh umirile, vendar ostaja nevarnost poplavljanja rek še vedno visoka, zato so reševalne ekipe v polni pripravljenosti. Albanske oblasti so pozvale državljane k previdnosti in upoštevanju navodil pristojnih služb, zlasti na območjih, kjer so vodotoki že prestopili bregove. Intervencije so se osredotočile predvsem na jug države, kjer je narasla voda odrezala nekatere lokalne poti in povzročila škodo na kmetijskih površinah. Državna uprava za civilno zaščito nenehno usklajuje dejavnosti med različnimi ravnmi oblasti, da bi zagotovila čim hitrejši odziv na kritične situacije.

Ukrajinski predsednik vlade Denis Šmihal in britanski obrambni minister John Healey sta podpisala strateški načrt za razvoj stoletnega partnerstva na področju obrambe. Dokument, ki sta ga strani potrdili v Londonu, določa ključne usmeritve za dolgoročno sodelovanje v vojaški industriji, tehnološkem razvoju in krepitvi varnostnih zmogljivosti Ukrajine. Sporazum predstavlja nadgradnjo obstoječih varnostnih zagotovil in utrjuje vlogo Združenega kraljestva kot ene ključnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Načrt vključuje določbe o skupni proizvodnji orožja in prenosu naprednih tehnologij, kar bo Ukrajini omogočilo večjo neodvisnost pri oskrbi lastnih oboroženih sil. Šmihal je ob tem poudaril, da gre za zgodovinski korak, ki bo zagotovil mir in stabilnost v Evropi v naslednjem stoletju. Britanska stran je ponovila svojo neomajno zavezo k podpori ukrajinski suverenosti in napovedala nadaljnjo krepitev vojaške pomoči v skladu z novimi dogovori. Podpisani dokument sledi predhodnim varnostnim sporazumom, ki sta jih državi sklenili v začetku leta 2024, in širi področje sodelovanja tudi na področje kibernetske varnosti ter pomorske obrambe. S tem se vzpostavlja trajen okvir, ki bo presegel trenutne vojne razmere in služil kot temelj za prihodnjo varnostno arhitekturo obeh držav.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo vodenih protitankovskih raket AGM-114R Hellfire in pripadajoče opreme Danski. Celoten paket, ki vključuje do 100 raket, tri testne rakete ter šest izstrelkov M299, je ocenjen na približno 45 milijonov dolarjev. Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA) je o tej odločitvi že uradno obvestila ameriški kongres, ki mora prodajo še dokončno potrditi. Danska vlada je zaprosila za nakup z namenom krepitve svojih obrambnih zmogljivosti in izboljšanja interoperabilnosti s silami NATO. Rakete Hellfire, ki se primarno uporabljajo za uničevanje oklepnih ciljev z zračnih platform, bodo danski vojski zagotovile sodobno sredstvo za odvračanje in neposredno delovanje v morebitnih konfliktih. Poleg same oborožitve paket vključuje tudi tehnično podporo, logistiko in usposabljanje osebja. Ta odločitev potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Washingtonom in Københavnom v okviru severnoatlantskega zavezništva. Po navedbah ameriških uradnikov bo ta prodaja podprla zunanjepolitične in nacionalnovarnostne cilje Združenih držav Amerike, saj bo izboljšala varnost zaveznice, ki ostaja pomembna sila za politično stabilnost in gospodarski napredek v Evropi.

Poslanec češke stranke SPD Jaroslav Foldyna je napovedal, da bo imel težave pri glasovanju o zaupnici načrtovani koalicijski vladi, ki bi jo sestavljale stranke ANO, SPD in Motoristi. Glavni razlog za njegove zadržke je tako imenovana češka pobuda za nakup streliva za Ukrajino, kateri Foldyna nasprotuje. Njegova izjava razkriva notranja nesoglasja v nastajajoči koaliciji, kjer se nekateri deli stranke SPD oddaljujejo od podpore vladi zaradi vprašanj zunanje politike in vojaške pomoči. Poleg Foldyne je tudi Zuzana Majerová iz vrst zaveznikov izrazila potrebo po dodatnih jamstvih, preden bi lahko podprli novo vladno ekipo. Situacija kaže na krhkost morebitnega sodelovanja med populističnimi in desnimi strankami, ki se spopadajo z različnimi pogledi na češko vlogo v mednarodni skupnosti. Odločitev Foldyne bi lahko resno ogrozila stabilnost bodoče koalicije in njeno sposobnost za učinkovito vladanje. Foldynovi pomisleki so neposredno povezani z vprašanjem financiranja in logistične podpore ukrajinskim silam, kar je v zadnjih mesecih postalo osrednje jabolko spora v češki politiki. Medtem ko nekatere stranke vidijo pobudo za strelivo kot nujno za varnost Evrope, Foldyna meni, da bi se morala Češka osredotočiti na lastne prioritete in se izogibati stopnjevanju konfliktov.

Romunski predsednik Nicușor Dan je objavil zvočni posnetek pogovora med pilotom romunskega vojaškega letala tipa Spartan in kontrolo zračnega prometa v Zürichu. Objava je sledila pojasnilom ministrstva za obrambo glede zamude predsedniškega leta iz Pariza, ki je sprožila javne razprave v državi. Posnetek razkriva komunikacijo v trenutku, ko so letalo s predsednikom na krovu pospremila tuja vojaška letala. Po razpoložljivih podatkih je šlo za simbolično gesto zahvale švicarskih oblasti za pomoč, ki jo je Romunija nudila pri gašenju obsežnih požarov v kraju Crans Montana. Spremstvo letala so izvedli kot znak spoštovanja in meddržavnega sodelovanja, kar potrjujejo tudi navedbe iz objavljenega dialoga. Predsednik se je za javno objavo odločil, da bi razjasnil okoliščine poleta in utišal ugibanja o morebitnih varnostnih zapletih ali protokolarnih napakah. Dogodek poudarja pomen vojaške diplomacije in medsebojne pomoči pri naravnih nesrečah znotraj evropskega prostora. Čeprav so sprva nekateri mediji poročali o nenavadnih okoliščinah leta, dokumentacija potrjuje, da je bilo švicarsko spremstvo načrtovano in izvedeno izključno kot protokolarna pozornost. Romunska javnost je prek objave dobila neposreden vpogled v uradno komunikacijo med zračnimi silami in civilno kontrolo.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Ruska federacija je uradno zavrnila predloge Združenih držav Amerike in evropskih zaveznic glede varnostnih jamstev za Ukrajino, s čimer so se zmanjšala pričakovanja za hitro sklenitev premirja. Kremelj je ob tem stopnjeval retoriko in izrekel neposredne grožnje evropskim vojakom, kar po ocenah analitikov močno otežuje nadaljnja mirovna pogajanja. Moskva še naprej vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo nevtralni status Ukrajine in zmanjšanje njenih vojaških zmogljivosti. Združene države Amerike so v odziv na nastalo situacijo in neuspeh pri usklajevanju varnostnih protokolov umaknile svoj podpis pod dokumentom o jamstvih za Ukrajino. Ta poteza potrjuje predhodna opozorila evropskih voditeljev, predvsem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, o morebitni spremembi ameriške strategije. Evropa se tako sooča z negotovostjo glede nadaljnje vojaške in gospodarske podpore Kijevu v času, ko se pritisk na bojišču stopnjuje. Dogajanje spremlja vse večji strah pred širitvijo konflikta, saj Rusija kljub mednarodnim sankcijam ne kaže pripravljenosti na kompromis. Ukrajinska diplomacija medtem poudarja, da si prizadeva za dejanski mir in ne zgolj za začasno pomiritev z agresorjem, vendar pa odsotnost ameriških jamstev bistveno slabi njihov pogajalski položaj. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj mirovni procesi stagnirajo, vojaška dejavnost pa se ne umirja.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.