V evropskih diplomatskih krogih so se okrepile razprave o vzpostavitvi mednarodne zaščitne misije, tako imenovane koalicije voljnih, ki bi v primeru morebitnega premirja zagotavljala varnost v Ukrajini. Načrti o mednarodnih enotah, ki bi nadzorovale upoštevanje dogovorov na terenu, postajajo vse bolj konkretni, čeprav uradne odločitve še niso bile sprejete. Pobuda temelji na zagotavljanju dolgoročne stabilnosti regije in preprečevanju ponovnih sovražnosti po morebitni prekinitvi ognja. Nemški kancler Olaf Scholz je že podal svoje stališče glede teh načrtov, pri čemer ostaja vprašanje obsega in sestave takšnih sil predmet intenzivnih pogajanj med zavezniki. Razprave o mirovnih silah so se sprva začele kot spekulacije, vendar trenutne geopolitične razmere silijo evropske voditelje k oblikovanju oprijemljivih varnostnih jamstev za Kijev. Takšna misija bi predstavljala pomemben premik v vlogi evropskih držav pri neposrednem zagotavljanju miru na ukrajinskih tleh po koncu aktivnih spopadov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v Parizu podpisali deklaracijo o nameri za napotitev večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino. Sporazum predvideva napotitev vojakov po morebitni sklenitvi prekinitve ognja z Rusijo, kar predstavlja pomemben premik v strategiji zahodnih zaveznic glede neposredne vojaške vpletenosti. Dokument podrobno opredeljuje načrte za vojaško sodelovanje, ki bi vključevalo prisotnost enot na terenu z namenom zagotavljanja dolgoročne stabilnosti in varnosti v regiji po končanju aktivnih sovražnosti. Podpisana deklaracija v Parizu simbolizira okrepitev evropske varnostne arhitekture in pošilja jasno sporočilo Moskvi o dolgoročni zavezanosti zaveznic ukrajinski suverenosti. Čeprav podrobnosti o številu vojakov in natančnih lokacijah napotitve še niso javno objavljene, je načrt osredotočen na obdobje po končanju spopadov. Gre za prvo tovrstno formalno zavezo dveh jedrskih sil in stalnih članic Varnostnega sveta ZN, ki neposredno napovedujeta svojo vojaško prisotnost na ukrajinskih tleh po vzpostavitvi miru.

Emmanuel Macron je po srečanju Koalicije volonterjev v Parizu izjavil, da bi lahko Francija v Ukrajino napotila "več tisoč" vojakov za vzdrževanje miru po morebitni prekinitvi ognja z Rusko federacijo. Države, ki sestavljajo "Koalicijo volonterjev", so potrdile "Pariško deklaracijo", ki podrobno opisuje varnostna jamstva za trden in trajen mir v Ukrajini.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Združeno kraljestvo in Francija sta po srečanju tako imenovane koalicije voljnih sklenili pomemben dogovor o morebitni napotitvi svojih vojaških sil v Ukrajino. Po poročanju tujih medijev, vključno s Sky News, sta državi podpisali izjavo o nameri, ki predvideva namestitev njunih enot na ukrajinskem ozemlju takoj po morebitni prekinitvi sovražnosti med Kijevom in Moskvo. Namen te pobude je zagotoviti spoštovanje prihodnjega premirja in stabilizirati varnostne razmere v regiji. Odločitev predstavlja pomemben premik v zahodni strategiji, saj predvideva neposredno vojaško prisotnost dveh ključnih članic zveze Nato na ukrajinskih tleh po koncu aktivnih bojev. Podrobnosti o številu vojakov in specifičnih nalogah misije še niso javno znane, prav tako ostaja odprto vprašanje, kako se bo na tovrstno napoved odzvala Ruska federacija, ki je v preteklosti vsako prisotnost zahodnih sil v Ukrajini označevala za stopnjevanje konflikta.

V Parizu je bila ustanovljena koordinacijska skupina za zagotavljanje operativnega sodelovanja med državami koalicije voljnih, ZDA in Ukrajino. Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da bo za dosego miru v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Posebni odposlanec ZDA Steve Uitkoff je izrazil upanje, da bo glede ukrajinskega konflikta mogoče doseči kompromis o ozemeljskem vprašanju.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Ukrajinski varnostni organi so v Kijevu odkrili in razkrili delovanje ilegalne izobraževalne ustanove, ki je delovala pod okriljem samostana Golosejevska pustinja, povezanega z Ukrajinsko pravoslavno cerkvijo Moskovskega patriarhata (UPC MP). V šoli so otroke poučevali po starih sovjetskih učbenikih, program pa je vključeval tudi intenzivno učenje ruskega jezika ter predvajanje ruskih filmov in pesmi, kar je v neposrednem nasprotju z veljavno ukrajinsko zakonodajo in izobraževalnimi standardi. Preiskovalci so ugotovili, da so se v prostorih samostana izvajale dejavnosti, ki spodbujajo proruske sentimente in zgodovinski revizionizem skozi prizmo nekdanje Sovjetske zveze. Gre za še enega v vrsti incidentov, povezanih z delovanjem struktur pod vplivom Moskovskega patriarhata v Ukrajini, ki jih oblasti obravnavajo kot grožnjo nacionalni varnosti v času trajajočih konfliktov. Lokalni mediji poročajo, da so organi pregona že začeli ustrezne postopke proti odgovornim osebam.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi služile kot varnostno jamstvo po sklenitvi morebitnega premirja. Sporazum, ki ga je podprlo 35 držav v okviru t. i. koalicije voljnih, predvideva vzpostavitev vojaških središč pod ameriškim vodstvom za spremljanje prekinitve ognja. Britanski premier Starmer je poudaril, da bodo britanske in francoske sile ključne pri zagotavljanju stabilnosti in preprečevanju morebitne ukrajinske kapitulacije pod pogoji Moskve. Ameriška delegacija pod vodstvom Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja je izrazila optimizem glede dokončanja varnostnih protokolov, pri čemer so poudarili, da ostaja glavno odprto vprašanje le še razmejitev ozemlja. Kljub ambicioznim načrtom pa uresničitev sporazuma ostaja negotova, saj Rusija ostro zavrača kakršno koli prisotnost tujih vojaških sil na ukrajinskih tleh. Načrt predvideva, da bodo zahodne sile v Ukrajino vstopile šele po uradni prekinitvi sovražnosti, z namenom zagotavljanja dolgoročnega miru in gospodarske blaginje v regiji.

Rusija je uradno izrazila solidarnost z venezuelsko vlado in ljudstvom ter poudarila pravico države do samostojnega odločanja o svoji prihodnosti brez zunanjega vmešavanja. Moskva je pozdravila korake, ki jih je Caracas sprejel za zaščito državne suverenosti po nedavni ameriški vojaški operaciji. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva so zunanje intervencije nesprejemljive, rešitev krize pa je mogoča le preko notranjepolitičnega dialoga. Ruska stran je v torkovi izjavi ponovno obsodila uporabo sile in poudarila, da argumenti za vojaško posredovanje nimajo podlage v mednarodnem pravu. Diplomatska prizadevanja Moskve so usmerjena v stabilizacijo razmer v južnoameriški državi, kjer Rusija ohranja močne geostrateške in gospodarske interese. Odziv sledi dogodkom, ki so vključevali neposredno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike in zajetje venezuelskega vodstva, kar je povzročilo ostre odzive tudi v drugih delih sveta.

Ameriški obrambni velikan Lockheed Martin bo po podpisu nove pogodbe z vlado Združenih držav Amerike potrojil proizvodnjo prestreznih raket za sistem zračne obrambe patriot. Odločitev prihaja v času povečanega svetovnega povpraševanja po teh raketah, predvsem zaradi vojne v Ukrajini, kjer se ukrajinske sile nenehno spopadajo s pomanjkanjem streliva za obrambo pred ruskimi zračnimi napadi. Poleg neposrednih potreb na bojišču si za zapolnitev svojih izpraznjenih zalog prizadevajo tudi zahodne zaveznice, ki so del lastnih arzenalov že odstopile Ukrajini. Raketni sistemi patriot veljajo za eno najbolj učinkovitih sredstev za obrambo pred balističnimi in krilatimi raketami ter letali, njihova proizvodna zmogljivost pa je bila v zadnjih letih pod velikim pritiskom zaradi omejenih logističnih verig. S povečanjem proizvodnje želi ameriška vlada zagotoviti dolgoročno stabilnost pri oskrbi strateških partneric in okrepiti lastne obrambne zmogljivosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v Parizu podpisali izjavo o nameri za vzpostavitev večnacionalne vojaške sile v Ukrajini. Ta pobuda, poimenovana 'zveza voljnih', predvideva napotitev enot po morebitni sklenitvi dogovora o premirju ali mirovnega sporazuma z Rusijo. Glavni namen teh sil bo zagotavljanje varnostnih jamstev in podpora pri prenovi ukrajinskih oboroženih sil, kar naj bi preprečilo nove konflikte. Podpisniki so poudarili, da je dejanska napotitev vojakov pogojena z jasnimi ameriškimi varnostnimi jamstvi in stabilno prekinitvijo ognja. Načrt predvideva, da bi večnacionalna sila služila kot varovalka stabilnosti v regiji, medtem ko bi se ukrajinska vojska posodobila po zahodnih standardih. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, gre za pomemben premik v evropski obrambni strategiji glede vojne v Ukrajini, ki bi lahko vključeval tudi druge zaveznice.

Objavljen je bil videoposnetek Putinovega srečanja z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji, med božičnim praznovanjem v cerkvi v moskovski regiji. Patriarh Kiril je vodil božično bogoslužje v katedrali Kristusa Odrešenika v Moskvi. Putin je pravoslavnim kristjanom in ostalim državljanom Rusije poslal božično voščilo.

Brazilski športni svet in ruska futsal liga sta zavita v črno, potem ko je na letališču v mestu Ukhta v starosti 32 let nenadoma umrl Alex Felipe, napadalec kluba Norilsk Nickel. Tragedija se je zgodila po tekmi ruskega pokala, ko se je ekipa pripravljala na polet domov. Felipeju je nenadoma postalo slabo, pomoč zdravstvenega osebja pa kljub hitremu posredovanju ni bila uspešna, saj je nogometaš umrl še pred vzletom letala. Felipe, ki je v svoji karieri nastopal tudi za brazilsko reprezentanco, je veljal za uveljavljenega igralca v svetu dvoranskega nogometa. V Rusiji je igral za moštvo Norilsk Nickel, kjer je bil ključen člen ekipe. Vzroki za nenadno smrt mladega športnika še niso uradno potrjeni, dogodek pa je sprožil val sožalja v mednarodni športni javnosti. Lokalni mediji poročajo, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo povsem nepričakovano, saj pred tem ni kazal znakov bolezni ali poškodb.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nagovoru republikanskim politikom v Washingtonu izjavil, da je Indija po njegovih podatkih bistveno zmanjšala uvoz nafte iz Ruske federacije. Trump je poudaril, da so indijski nakupi ruske energetske surovine v zadnjem obdobju opazno upadli, kar bi lahko nakazovalo na spremembe v globalnih energetskih tokovih in trgovinskih odnosih med državama. Izjava prihaja v času, ko Washington pozorno spremlja energetske vezi svojih strateških partneric z Moskvo. Čeprav podrobnejši statistični podatki, ki bi potrdili Trumpove navedbe, v samem govoru niso bili predstavljeni, ameriški predsednik trdi, da so indijske oblasti sprejele konkretne korake za omejitev energetske odvisnosti od Rusije. Indija sicer velja za eno največjih uvoznic nafte na svetu, zato bi vsako večje preoblikovanje njene uvozne politike imelo daljnosežne posledice za svetovni naftni trg.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru na srečanju republikanskih poslancev izjavil, da indijski premier Narendra Modi z njim trenutno ni zadovoljen. Razlog za poslabšanje odnosov so visoke carine, ki so jih Združene države Amerike uvedle na indijski uvoz, zlasti v povezavi z nakupi ruske nafte. Trump je poudaril, da so ZDA uvedle 50-odstotne carine na indijske izdelke, vključno s 25-odstotno obremenitvijo zaradi trgovanja z Rusijo, kar je Indijo prisililo v znatno zmanjšanje uvoza energentov iz te države. Kljub carinskim sporom je Trump odnos z Modijem označil za dober in dodal, da si indijski premier še vedno prizadeva za osebna srečanja in sodelovanje. Poleg trgovinskih vprašanj se je Trump dotaknil tudi vojaškega področja, kjer je napovedal pospešitev dobave 68 helikopterjev Apache, na katere naj bi Indija čakala že pet let. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo uporabe carin kot pritiska za dosego ugodnejših pogojev, hkrati pa ohranjanje strateških vojaških zavezništev znotraj regije.

Ruska vojska je posodobila svoja brezpilotna letala Geran-2, ki so jih opremili s protiletalskimi raketami kratkega dosega Igla, so poročali tuji vojaški analitiki. Po navedbah ameriške revije Military Watch Magazine ta nadgradnja predstavlja novo in neposredno grožnjo ukrajinskim zračnim silam, saj brezpilotniki zdaj lahko napadajo zračne cilje v načinu zrak-zrak. Gre za pomemben premik v taktiki uporabe dronov kamikaz, ki so bili prej namenjeni zgolj uničevanju kopenskih ciljev in infrastrukture. Analitiki opozarjajo, da bi vključitev raket Igla na platformo Geran-2 lahko resno otežila delo ukrajinskim helikopterskim enotam in operaterjem lastnih brezpilotnih letal, ki poskušajo prestreči ruske napade. Takšna tehnološka prilagoditev ruskim silam omogoča večjo prožnost na bojišču in otežuje obrambo ukrajinskega zračnega prostora. Modernizacija se izvaja v času, ko Rusija pospešeno povečuje proizvodnjo oborožitvenih sistemov za dolgotrajno vojskovanje v Ukrajini.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozdravilo imenovanje Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele. Moskva je ob tem poudarila, da morajo prebivalci te latinskoameriške države o svoji usodi odločati sami, brez kakršnega koli zunanjega vmešavanja. Izjava prihaja v času globoke politične krize, ki je sledila odstranitvi dosedanjega voditelja Nicolása Madura s položaja. Maduro se je v New Yorku že izrekel za nedolžnega glede obtožb o trgovini z mrežili, ki jih je zoper njega vložilo ameriško tožilstvo. Nekdanjega predsednika so v operaciji, ki je sprožila burne odzive v Caracasu, prijele ameriške posebne enote. Medtem ko Rusija poziva k suverenosti Venezuele, aretacija in sodni proces v Združenih državah Amerike nakazujeta na močan mednarodni vpliv na razplet političnega dogajanja v državi.

Ruski regulator Rospotrebnadzor je začasno ustavil uvoz celotne linije oz. osmih vrst suhih otroških mlečnih formul podjetja Nestle v Rusijo. Razlog za prepoved je sum prisotnosti toksina cereulida v surovinah.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so podpisale izjavo o nameri o razvoju večnacionalnih sil kot varnostno jamstvo za Ukrajino po prekinitvi ognja. Steve Whitkopf je potrdil, da je dogovor o varnostnih jamstvih skoraj zaključen. Dogovor se nanaša na napotitev vojakov v Ukrajino po prekinitvi ognja, vendar Rusija zavrača prisotnost tujih sil.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno podprlo Delcy Rodriguez, ki je prevzela položaj začasne predsednice Venezuele. Odločitev Moskve sledi dogodkom, v katerih so ameriške sile pridržale predsednika Nicolasa Madura, kar je v regiji sprožilo precejšnjo politično negotovost. Ruska stran je v svoji izjavi poudarila zavezanost suverenosti Venezuele in stabilnosti v državi ter izrazila zadovoljstvo nad prenosom oblasti na Rodriguezovo. Rusija je v uradnem sporočilu ostro obsodila tuje vmešavanje in poudarila svojo odločenost pri podpori zavezniških držav proti, kot so se izrazili, kolonialnim grožnjam. Poteza Kremlja potrjuje globoko politično in diplomatsko povezavo med državama, hkrati pa Rusija uporablja situacijo za krepitev svoje vloge kot protiutež vplivu Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. Stanje v Venezueli ostaja napeto, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov po odstavitvi Madura.

Litva je izrazila pripravljenost, da v okviru varnostnih jamstev v Ukrajino napoti do 150 vojakov skupaj z oborožitvijo in bojno tehniko. Svetovalka litovskega predsednika Asta Skaisgirytė je 6. januarja v izjavi za radijsko postajo Žinių radijas pojasnila, da bi se premestitev kontingenta lahko izvedla po vzpostavitvi ustreznih pogojev v regiji. Odločitev predstavlja del širših prizadevanj baltske države za krepitev obrambnih zmogljivosti Kijeva sredi trajajočega konflikta. Napovedana vojaška pomoč vključuje tako živo silo kot težko opremo, kar poudarja litovsko zavezo k aktivni podpori ukrajinski suverenosti. Skaisgirytėjeva je izpostavila, da je operacija tesno povezana z varnostnimi sporazumi, ki jih Litva sklepa z Ukrajino. Čeprav natančen časovni okvir napotitve še ni določen, gre za pomemben korak v stopnjevanju neposredne vojaške asistence s strani članice zveze Nato.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Ruske oblasti so v torek uradno pozdravile imenovanje Delcy Rodriguez na položaj začasne predsednice Venezuele. Moskva je ta korak označila za ključno dejanje pri zagotavljanju miru in stabilnosti v državi. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem ostro obsodilo zunanje pritiske, ki jih je opisalo kot očitne neokolonialne grožnje in tujo oboroženo agresijo, uperjeno proti suverenosti Venezuele. Rusija s to potezo utrjuje svojo podporo zavezniškemu režimu v Caracasu, medtem ko se država spopada z notranjepolitičnimi pretresi in mednarodno izolacijo s strani zahodnih držav. Podpora Moskve Rodriguezovi pooseblja širše geopolitično nasprotovanje vmešavanju tujih sil v notranje zadeve latinskoameriških držav, kar Rusija redno izpostavlja v svojih diplomatskih sporočilih. Odločitev Moskve, da podpre novo začasno voditeljico, prihaja v času povečanih napetosti med Rusijo in zahodnim blokom glede vplivnih območij v Južni Ameriki.

Ameriški obrambni koncern Lockheed Martin in ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike sta v torek, 6. januarja 2026, objavila sklenitev okvirnega sporazuma o znatnem povečanju proizvodnih zmogljivosti za prestrezne rakete sistema zračne obrambe patriot. Načrt predvideva, da se bo letna proizvodnja najnovejše različice raket PAC-3 MSE v prihodnjih sedmih letih povečala s trenutnih 600 na 2000 enot. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa odraža novo strategijo Pentagona za pospešeno oboroževanje in obnovo ameriških zalog. Namestnik obrambnega ministra za nabavo Michael Duffy je poudaril, da dogovor predstavlja temeljno spremembo v pristopu k proizvodnji streliva, ki temelji na večletnih pogodbah s ključnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci. Cilj sporazuma je zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po teh obrambnih sistemih, ki jih poleg vojske Združenih držav Amerike uporablja še 17 drugih držav, vključno z Ukrajino. Čeprav končna vrednost posla še ni bila javno razkrita, so delnice podjetja Lockheed Martin po objavi zrasle za tri odstotke, analitiki pa napovedujejo, da bi projekt lahko prinesel več kot milijardo dolarjev dobička.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Indija je od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvozila surovo nafto v vrednosti približno 144 milijard evrov, so v svojem poročilu zapisali raziskovalci Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Evropski think-tank poudarja, da je Indija postala ena ključnih uvoznic ruske energije, kar je Kremlju omogočilo ohranitev znatnih prihodkov kljub sankcijam zahodnih držav. Poročilo ocenjuje kumulativni zaslužek Kremlja iz naslova svetovne prodaje nafte, pri čemer indijski trg predstavlja ključen steber ruske gospodarske odpornosti v času vojaškega konflikta. Kitajska in Indija sta namreč prevzeli vlogo glavnih odjemalk, ki sta nadomestili izpad prodaje na evropskih trgih, kamor Rusija zaradi embarga in sankcij ne more več neovirano izvažati svojih energentov.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. Po navedbah Moskve ta korak zagotavlja enotnost karibske države v času, ki ga v Rusiji opisujejo kot obdobje očitnih neokolonialnih groženj in tuje oborožene agresije. Odločitev bolivarske vlade naj bi po mnenju ruskih uradnikov utrdila državno strukturo in preprečila destabilizacijo po nedavnem napadu, ki so ga izvedle sile Združenih držav Amerike. Ruska stran je v uradni izjavi poudarila, da prevzem funkcije Rodriguezove dokazuje odločnost vlade v Caracasu pri ohranjanju suverenosti. Do zamenjave na vrhu države prihaja v izjemno napetih mednarodnih okoliščinah, ko se Venezuela sooča z močnim pritiskom Washingtona. Rusija, ki velja za ključno zaveznico bolivarskega režima, je s tem ponovno potrdila svojo geopolitično podporo Caracasu in obsodila tuje vmešavanje v notranje zadeve države.

Ukrajinska opozicijska stranka Evropska solidarnost je predsednika države Volodimirja Zelenskega obtožila kršitve ustave zaradi nedavnih kadrovskih sprememb v vrhu Varnostne službe Ukrajine (SBU). Po navedbah poslancev omenjene stranke v vrhovni radi je Zelenski s tem, ko je za vršilca dolžnosti vodje SBU imenoval Jevgena Hmaro namesto Vasilija Maljuka, presegel svoja pooblastila in zaobšel ustavno določene postopke. Frakcija stranke v parlamentu trdi, da takšne premestitve in imenovanja na čelo obveščevalne službe brez ustreznega upoštevanja zakonodajnega okvira spodkopavajo pravno državo. Obtožbe so se pojavile neposredno po objavi dekretov o zamenjavi vodstva, kar kaže na zaostrovanje notranjepolitičnih napetosti v Ukrajini med trajajočim vojnim stanjem. Predstavniki stranke so svoje stališče objavili preko komunikacijskega kanala Telegram, kjer so poudarili, da mora tudi v izrednih razmerah veljati spoštovanje vrhovnega zakona države.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

V noči s 5. na 6. januar so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na Center za nadarjene otroke in ustvarjalno mladino, ki se nahaja na Arabatski sipini v regiji Herson. O incidentu je prvi poročal guverner regije Vladimir Saldo, ki je prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da je bil objekt tarča obsežnega napada. Po navedbah ruskih oblasti v regiji so ukrajinske formacije izstrelile več projektilov na izobraževalno ustanovo, kar naj bi bil del širše ofenzive na tem območju. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih spopadov vzdolž frontne črte v južni Ukrajini. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode v prvih poročilih niso bile podane, so ruski viri dogodek označili za nameren napad na civilno infrastrukturo. Ukrajinska stran se na navedbe o napadu na otroški center še ni uradno odzvala, običajno pa tovrstne operacije utemeljujejo z uničevanjem logističnih vozlišč ali oporišč ruske vojske. Dogodek dodatno zaostruje humanitarne razmere v okupiranem delu regije, kjer civilni objekti pogosto postanejo prizorišče vojaških dejavnosti.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Belgijski minister za obrambo Theo Francken je predstavil poročilo o poteku kampanje za prostovoljno enoletno služenje vojaškega roka. Po uradnih podatkih se je na poziv odzvalo 1566 kandidatov, med katerimi ženske predstavljajo 19-odstotni delež. Francken, ki je v preteklosti sprožil diplomatske napetosti z ostrimi izjavami glede ruske prestolnice, je rezultate označil za del tekočih prizadevanj za krepitev nacionalnih obrambnih sil. Poročilo prihaja v času, ko evropske države intenzivno preučujejo modele vojaškega usposabljanja zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Kljub ambicioznim načrtom so številke po mnenju nekaterih analitikov skromne, vendar minister poudarja pomembnost vključevanja prostovoljcev v obrambne strukture.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je podpisal odlok, s katerim je odobril razdelitev več kot enega milijona beloruskih rubljev iz posebnega predsedniškega sklada za podporo nadarjeni mladini. Sredstva bodo namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov učencev in študentov, ki so se izkazali na področju izobraževanja in znanosti. Odločitev temelji na predlogu sveta specialnega sklada, ki bdi nad razvojem mladih talentov v državi. Finančna sredstva bodo razdeljena v obliki štipendij, nagrad in drugih spodbud za tiste posameznike, ki dosegajo vrhunske rezultate na tekmovanjih in raziskovalnih projektih. Gre za del širše državne strategije ohranjanja intelektualnega potenciala in spodbujanja akademske odličnosti v Belorusiji. Sklad se redno polni iz državnega proračuna in je namenjen izključno mladim, ki s svojimi dosežki prispevajo k ugledu države.

V vasi Vinkovo v okrožju Mukačevo na zahodu Ukrajine se je v petek, 5. januarja, zgodila tragična nesreča, v kateri je izgubila življenje osemletna deklica. Po prvotnih ugotovitvah lokalnih preiskovalcev je na otroka, ki se je igral v bližini doma, padlo drevo. Drevo je v tistem trenutku podiral družinski znanec, ki je opravljal dela v neposredni bližini stanovanjske hiše. Ukrajinski preiskovalni organi so nemudoma pričeli z ugotavljanjem vseh okoliščín dogodka, da bi opredelili morebitno kazensko odgovornost osebe, ki je izvajala sečnjo. Deklica je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče, kljub poskusom pomoči. Tragedija je pretresla lokalno skupnost, policija pa primer obravnava kot nesrečo s smrtnim izidom zaradi nepravilnega ravnanja pri nevarnih opravilih.

V prestolnici Ruske federacije so meteorologi za konec tedna napovedali izredne vremenske razmere, ki so jih poimenovali "snežni armagedon". Vodilni strokovnjak vremenskega centra Fobos, Evgenij Tiškovec, je v torek, 6. januarja 2026, opozoril, da se bo regija z intenzivnimi padavinami srečala v petek, 9. januarja. Po napovedih strokovnjakov bi lahko v enem samem dnevu zapadlo do 30 odstotkov mesečne norme snežnih padavin. Napovedane vremenske nevšečnosti bodo po besedah Tiškovca povzročile znatne težave v prometu in pri oskrbi mesta, saj pričakujejo snežne zamete in zmanjšano vidljivost. Moskovske oblasti in prebivalci so bili pozvani k previdnosti, saj bi lahko ekstremne količine snega ohromile ključno infrastrukturo v prestolnici. Meteorologi razmere podrobno spremljajo, saj se hladna fronta premika proti osrednji Rusiji.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Rusko ministrstvo za industrijo in trgovino je v začetku januarja 2026 napovedalo uvedbo novih ukrepov za zmanjšanje proizvodnih stroškov in končne prodajne cene potniških letal domače izdelave SJ-100 in MS-21. Minister Anton Alihanov je v izjavi za javnost poudaril, da so v postopek optimizacije stroškov vključili alternativne dobavitelje in nove metode upravljanja, ki predvidevajo fiksiranje direktivnih cen ter zmanjšanje delovne intenzivnosti proizvodnje. Ti ukrepi so ključni del strategije nadomeščanja uvoza, ki jo Rusija pospešeno izvaja po uvedbi mednarodnih sankcij. Serijska proizvodnja obeh modelov letal se že izvaja v letalskih tovarnah v Komsomolsku in Irkutsku. Alihanov je pojasnil, da bodo nova letala predana letalskim prevoznikom takoj po zaključku vseh potrebnih certifikacijskih testov in pridobitvi ustreznih dovoljenj ruske agencije za letalstvo Rosaviacija. Ruska državna korporacija Rostec je v ta namen že razvila in vpeljala informacijski sistem za podporo letalskim motorjem, kar naj bi dodatno povečalo učinkovitost vzdrževanja domače flote.

Ruske oblasti so sprejele odločitev, da prve tri izstrelitve ključnih modulov načrtovane Ruske orbitalne postaje (ROS) prestavijo s kozmodroma Vostočni na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je 6. januarja 2026 potrdil, da bodo z Bajkonurja v vesolje poslali znanstveno-energetski modul, univerzalni vozliščni modul ter prehodni modul. Ta logistična sprememba predstavlja pomemben zasuk v načrtovanju ruske neodvisne prisotnosti v nizkozemeljski orbiti. Polegrad navedenih modulov bodo z Bajkonurja po novem izstreljevali tudi transportne vesoljske ladje s človeško posadko, imenovane Sojuz ROS. Čeprav so ruske oblasti v preteklih letih močno promovirale kozmodrom Vostočni kot prihodnje glavno središče za civilne in znanstvene misije, odločitev o vrnitvi na Bajkonur nakazuje na pragmatično uporabo že obstoječe in preizkušene infrastrukture za kritične faze novega projekta. Rusija želi z novo postajo ROS nadomestiti svojo udeležbo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki se ji počasi izteka življenjska doba.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je zanikal govorice o finančni odvisnosti svojega podjetja od ruskih investitorjev. Preko svojega kanala je izjavil, da je Telegram popolnoma neodvisen in da podjetje v celoti nadzira svoje obveznice.

Borzni posrednik Branislav Jorgić je podal novo oceno vrednosti srbske energetske družbe Naftna industrija Srbije (NIS), pri čemer je poudaril, da trenutna borzna cena, ki znaša približno milijardo evrov, ne odraža dejanske tržne vrednosti podjetja. Po njegovem mnenju bi morali kot merilo upoštevati knjigovodsko vrednost, ki znaša 3,2 milijarde evrov. To pomeni, da je ruski lastniški delež v podjetju vreden približno 1,5 milijarde evrov. Jorgić pojasnjuje, da nizka borzna vrednost ne odraža realnega stanja premoženja in potenciala družbe. Razlika med tržno kapitalizacijo na borzi in knjigovodsko vrednostjo je posledica različnih dejavnikov na srbskem kapitalskem trgu. Analiza je pomembna predvsem v luči morebitnih lastniških sprememb in geopolitičnih pritiskov na energetski sektor v regiji, kjer ima ruski kapital še vedno pomembno vlogo.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Generalno tožilstvo Kazahstana je sprožilo predkazenski postopek zaradi spletnih objav nekaterih državljanov, ki so podprli ukrajinske napade z droni na infrastrukturo Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK). Preiskava se je začela na pobudo poslanca spodnjega doma parlamenta Aidosa Sarima, ki je organe pregona pozval k ukrepanju proti posameznikom, ki prek družbenih omrežij širijo podporo napadom na ključno energetsko infrastrukturo države. Generalni tožilec Berik Asilov je v odgovoru na poslansko vprašanje potrdil, da primer obravnavajo v skladu s členom kazenskega zakonika o spodbujanju narodnega razdora. Naftovod KTK predstavlja glavno izvozno pot za kazahstansko nafto do svetovnih trgov, zato so kakršne koli grožnje ali poškodbe objektov v pristanišču Novorosijsk strateškega pomena za gospodarstvo te srednjeazijske države. Oblasti v Astani so z uvedbo postopka pokazale ničelno toleranco do javnega podpiranja vojaških operacij, ki bi lahko ogrozile stabilnost energetske oskrbe ali nacionalno varnost. Kazahstanska vlada se v konfliktu med Rusijo in Ukrajino uradno drži nevtralne drže, vendar ostro preganja retoriko, ki bi lahko povzročila notranje napetosti ali poslabšala odnose s sosednjimi silami.

Enaindvajsetletna Moskovčanka po imenu Anastasija je po obiskovanju vadbe striptiza v enem izmed lokalnih studiev odkrila okužbo z mehkužci (molluscum contagiosum) na svojem intimnem predelu. Kot so v torek, 6. januarja, poročali ruski mediji, je mlada ženska težavo opazila po seriji treningov, zaradi česar je morala poiskati zdravniško pomoč. Zdravniki so okužbo, ki se prenaša s stikom s kožo ali kontaminiranimi površinami, odstranili z laserskim posegom. Primer je vzbudil pozornost javnosti zaradi nenavadnega vira okužbe v športnem okolju. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na pomen higiene v prostorih za vadbo, kjer prihaja do tesnega stika kože z rekviziti, kot so plesni drogovi in talne podloge. Okužba s kontagioznim mehkužcem je sicer virusno obolenje kože, ki se pogosto pojavlja v prostorih z visoko stopnjo vlage in neposrednim fizičnim stikom.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Več kot 400 turistov, ki so bili zaradi prekinitve letalskih povezav ujeti na jemenskem otoku Sokotra, se je v sredo začelo vračati domov. Po navedbah lokalnih uradnikov so organizirali povratne lete z letalsko družbo Yemenia Airways, ki potnike prevaža preko jemenskega mesta Aden do Džide v Savdski Arabiji. Celoten postopek evakuacije vključuje 416 tujih državljanov, med katerimi je tudi približno 60 ruskih državljanov. Potniki so se na otoku znašli v negotovem položaju po tem, ko so bile redne povezave motene, kar je povzročilo logistične težave pri njihovem odhodu. Cena letalske vozovnice za povratni let znaša približno 700 ameriških dolarjev. Kljub zapletom so jemenske oblasti zagotovile, da bo vsem omogočen varen prehod preko kopenskega dela Jemna, ki ga še vedno pretresajo notranji konflikti, do varnejših mednarodnih vozlišč v sosednji Savdski Arabiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil še tri visoke uslužbence ukrajinske nacionalne varnostne službe (SBU). Ta poteza predstavlja nadaljevanje obsežnih kadrovskih sprememb znotraj obveščevalnih struktur države, ki potekajo v času povečanih varnostnih izzivov in prizadevanj za notranjo reorganizacijo obrambnega sistema. Najnovejše odstavitev sledijo ponedeljkovi razrešitvi načelnika iste agencije Vasila Maljuka. Čeprav uradni razlogi za nenadno menjavo vodstva v javnih izjavah niso bili podrobno pojasnjeni, poteza kaže na predsednikovo nezadovoljstvo z delovanjem ključnih obveščevalnih organov ali na potrebo po hitri konsolidaciji nadzora nad varnostnim aparatom države. SBU ima sicer osrednjo vlogo pri odkrivanju ruskih kolaborantov in preprečevanju sabotaž na ukrajinskem ozemlju.

Priljubljena ruska pevka Sati Kazanova je prek družbenega omrežja Telegram sporočila, da je uradno prejela meniški status pandita. Kazanova je pojasnila, da je postala del izbrane skupine devetih ljudi pod vodstvom svojega duhovnega mentorja, ki so jim bile podeljene posebne pooblastila in odgovornosti v okviru njegove duhovne misije. Pevka bo svojo novo vlogo opravljala kot tako imenovana menih v svetu, kar pomeni, da bo kljub verskim dolžnostim še naprej delovala v civilni družbi. Umetnica je poudarila, da ta korak zanjo predstavlja globoko osebno zavezo in nadaljevanje njene dolgoletne duhovne poti. Skupina devetih izbrancev bo imela ključno vlogo pri širjenju naukov njihovega učitelja, pri čemer bodo združevali meniška načela z vsakodnevnim življenjem in delom. Kazanova, ki je v preteklosti že večkrat javno govorila o svojem zanimanju za jogo in meditacijo, s tem dejanjem formalizira svojo pripadnost duhovni skupnosti.

Nemška vlada je ostro obsodila izjave podpredsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je nemškega kanclerja Friedricha Merza označil za neonacista in namignil na možnost njegove ugrabitve. Medvedjev je v intervjuju za rusko tiskovno agencijo TASS odgovarjal na vprašanja o ameriškem posredovanju v Venezueli in morebitnih podobnih operacijah v drugih državah, pri čemer je grožnje naperil neposredno proti voditelju Nemčije. Nemške oblasti so takšno retoriko označile za nesprejemljivo in jo zavrnile kot del kremljevske propagandne strategije. Analitiki in tiskovni predstavniki v Berlinu poudarjajo, da gre pri tovrstnih izjavah za cenen politični teater, namenjen predvsem notranji ruski javnosti. Kljub temu nemška diplomacija dogodek obravnava z vso resnostjo, saj gre za neposreden napad na integriteto najvišjih državnih predstavnikov. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Berlinom in Moskvo, ki so se drastično poslabšali po začetku ruske agresije na Ukrajino. Friedrich Merz se na osebne žalitve in grožnje ni neposredno odzval, vladni predstavniki pa so poudarili, da takšne provokacije ne bodo vplivale na nemško zunanjo politiko.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil v noči na 6. januar 2024 po seriji eksplozij poškodovan pomemben energetski objekt. Informacijo o škodi na kritični infrastrukturi je potrdil načelnik regionalne vojaške uprave Oleg Sinegubov, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so mestne oblasti zabeležile napad na energetsko omrežje. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih prekinitvah v oskrbi z električno energijo za zdaj ostajajo neznane, prav tako pa uradni viri še niso podali natančnih informacij o vrsti uporabljenega orožja. Dogodek se je odvil v kontekstu povečane napetosti v regiji, saj so v mestu Harkov v isti noči dvakrat razglasili zračno nevarnost. Poleg energetske infrastrukture so bili po nekaterih poročilih tarča napadov tudi proizvodni obrati podjetja Naftogaz Ukrajine. Eksplozije so odjeknile tudi v drugih delih države, med drugim v kijevski regiji in mestu Sumi, kar kaže na širšo operacijo usmerjeno proti ukrajinskemu energetskemu sektorju.

Moldavski poslovnež Veaceslav Platon je sodišče v Kišinjevu uradno zaprosil za status priče v sodnem postopku glede obsežne bančne prevare, v katero je vpleten nekdanji voditelj Demokratske stranke Vladimir Plahotniuc. Platon, ki se trenutno nahaja v tujini, je v svoji vlogi izrazil pripravljenost za pričanje prek videokonference. Njegova zahteva sledi nedavnim obravnavam, na katerih so druge priče obrambe omenjale njegovo vlogo v spornih finančnih poslih. Sodni proces se osredotoča na tako imenovano »krajo stoletja«, pri kateri je iz moldavskega bančnega sistema izginila približno milijarda ameriških dolarjev. Platon trdi, da lahko s svojimi izjavami razjasni okoliščine primera in vlogo Plahotniuca, ki ostaja na begu. Sodišče v Kišinjevu bo o dopustnosti njegovega pričanja in uporabi videopovezave odločalo v nadaljevanju postopka, medtem ko tožilstvo še naprej zbira dokaze o sistemski korupciji v državi.

Po eksploziji plina v stanovanjskem bloku v Tveru, v kateri je umrl en človek, dva pa sta bila ranjena, so sprožili kazensko preiskavo. Preiskovalci domnevajo, da je bil vzrok eksplozije uhajanje gospodinjskega plina.

Ruska državna vesoljska korporacija Roskozmos je objavila fotografijo meglice NGC 2264, ki se nahaja v ozvezdju Samoroga. Astronomski objekt je zaradi svoje specifične oblike in razporeditve zvezd, ki spominjajo na okrašeno praznično drevo, dobil neuradno ime meglice Božična jelka. Gre za izrazito območje nastajanja zvezd, kjer oblaki plina in prahu ustvarjajo vizualni učinek, ki močno spominja na obrise smreke. Objava je bila usklajena s prazničnim obdobjem, korporacija pa je posnetek delila prek svojih uradnih komunikacijskih kanalov, vključno z omrežjem Telegram. Fotografija prikazuje kompleksnost zvezdnih kopic v globokem vesolju in poudarja naravne formacije, ki v človeški kulturi vzbujajo prepoznavne simbole.

Ruska državna korporacija Rosteh je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavila, da tanki kljub hitremu razvoju in množični uporabi brezpilotnih letalnikov ohranjajo svojo ključno vlogo na bojišču. Po njihovih navedbah izkušnje iz spopadov v Ukrajini potrjujejo, da tanki ostajajo primarna udarna sila za prebijanje sovražnikovih obrambnih linij. Brezpilotna letala sicer spreminjajo dinamiko vojskovanja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti ognjene moči in oklepa, ki ga nudijo sodobni bojni stroji. V Rostehu so dodatno pojasnili, da ruske enote na terenu že izvajajo tesno koordinacijo med tankovskimi posadkami in operaterji brezpilotnih letalnikov. Ta sinergija omogoča boljši nadzor nad prostorom in natančnejše usmerjanje ognja, kar po mnenju korporacije le še utrjuje položaj tankov v sodobni vojaški doktrini. Razvoj novih tehnologij tako ne vodi v zaton oklepnih enot, temveč v njihovo prilagoditev novim razmeram na fronti.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Izvršni odbor Beloruske nogometne zveze (ABFF) je na zasedanju 6. januarja uradno potrdil Viktorja Hančarenko za novega selektorja moške članske nogometne reprezentance. Oseminštiridesetletni strokovnjak, ki je v svoji karieri vodil več priznanih klubov, vključno z moskovskim CSKA, je na tem položaju zamenjal španskega trenerja Carlosa Alosa. Odločitev o imenovanju je bila sprejeta soglasno, saj zveza po seriji neprepričljivih rezultatov v mednarodnih tekmovanjih išče nov zagon za ekipo. Hančarenka velja za enega najuspešnejših beloruskih trenerjev v zadnjem obdobju. Njegova glavna naloga bo priprava reprezentance na prihajajoče kvalifikacijske cikle in izboljšanje položaja Belorusije na svetovni jakostni lestvici FIFA. Javnost od novega stratega pričakuje predvsem večjo taktično disciplino in vključevanje mladih talentov v izbrano vrsto, medtem ko se beloruski nogomet še naprej sooča z omejitvami pri organizaciji domačih tekem na lastnih tleh zaradi mednarodnih sankcij.

Ruska zračna obramba je v zadnjih 24 urah uničila 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa, prestregla pa je tudi dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS. Poleg tega so med 20. in 23. uro po moskovskem času sestrelili 23 ukrajinskih dronov nad regijami Rusije, Črnim in Azovskim morjem, pri čemer jih je bilo 11 uničenih med 16. in 20. uro nad Krimom, Črnim in Azovskim morjem.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Ruske oblasti so v okviru novega vladnega načrta napovedale razvoj različnih oblik zaposlovanja na domu, začasnega dela in prilagodljivih delovnih pogojev za državljane starejših generacij. Načrt, ki ga je potrdila vlada v Moskvi, predvideva vzpostavitev pogojev za lažje vključevanje upokojencev na trg dela, s poudarkom na delu na daljavo in uporabi sodobnih tehnologij. Izvajanje ukrepov bo potekalo predvsem na regionalni ravni, kjer bodo morale lokalne oblasti zagnati specifične tematske projekte in dogodke za spodbujanje tovrstnega zaposlovanja. Poleg prilagoditve delovnih mest vlada predvideva tudi organizacijo programov poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bodo upokojencem omogočili pridobitev potrebnih digitalnih in drugih veščin za opravljanje dela v sodobnem okolju.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Dmitrij Medvedjev je v božičnem voščilu, objavljenem na družbenem omrežju X, pozval "ruski svet", naj se ne igra z Rusijo. Objavil je tudi tematsko voščilnico.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve (MVD) je v uradnem poročilu opozorilo na naraščajoče število primerov goljufij, pri katerih storilci zlorabljajo varnostne postopke bank za blokiranje računov žrtev. Po navedbah ministrstva se proces začne s pridobitvijo osebnih podatkov posameznika, nato pa se goljufi v njegovem imenu obrnejo na banko s trditvijo, da je bila kartica izgubljena ali da so bile opažene sumljive transakcije. To sproži takojšnjo začasno blokado dostopa do sredstev s strani banke. Ko je kartica blokirana, storilci stopijo v stik z dejanskim lastnikom računa in nanj izvajajo močan psihološki pritisk. Žrtev prepričujejo, da so vsi njeni računi trajno ogroženi in da je deblokada možna le ob plačilu določenega zneska ali z oddajo dodatnih občutljivih podatkov za domnevno »zaščito« sredstev. Policija ob tem poudarja, da je ključni element te sheme ustvarjanje lažnega vtisa, da je pobudnik omejitev banka, medtem ko v resnici postopek sprožijo kriminalci, ki se izdajajo za stranko. Državljanom svetujejo, naj ob sumu na takšno dejavnost nemudoma sami kontaktirajo svojo banko prek uradnih kanalov ali se obrnejo na policijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih tednih ponovno vzpostavil dialog z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Kanadski premier Mark Carney je podprl imenovanje nekdanje ministrice za promet in notranjo trgovino Chrystie Freeland na položaj svetovalke za vprašanja gospodarskega razvoja v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Carney je poudaril, da ima Freelandova edinstvene kvalifikacije za tovrstno delo, njeno novo vlogo pa je označil za dodaten dokaz neomajne podpore Kanade Ukrajini v njenem prizadevanju za obnovo in razvoj. Freelandova je ob nastopu nove funkcije sporočila, da zapušča položaj posebne predstavnice kanadskega premierja za obnovo Ukrajine. Njena selitev v svetovalno ekipo v Kijevu pomeni tesnejše neposredno sodelovanje med kanadsko politično elito in ukrajinsko administracijo, kar naj bi pospešilo izvajanje gospodarskih reform in strateško načrtovanje povojne rekonstrukcije države.

Administracija za ceste v Moldaviji je sporočila, da so cestne službe vso noč intenzivno posredovale na državnih prometnicah zaradi neugodnih zimskih razmer, ki sta jih povzročila poledica in gosta megla. Po podatkih pristojnih organov je promet po državi kljub zimskim razmeram potekal tekoče, saj so ekipe neprestano čistile vozišča in nanašale sredstva proti zmrzovanju. Intervencije so bile potrebne na več deset različnih trasah po vsej državi. Za zagotavljanje varnosti na cestah so porabili več kot 1600 ton tehnične soli in 195 ton drugega protizdrsnega materiala. V operacijah je sodelovalo večje število specializiranih vozil in delavcev, ki so s posipanjem preprečevali nastanek nevarnih ledenih površin. Kljub uspešnemu delu cestnih služb so oblasti voznike pozvale k previdnosti in prilagoditvi hitrosti glede na razmere, saj megla v kombinaciji z nizkimi temperaturami še vedno predstavlja tveganje za prometne nesreče.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Ruske oblasti so 6. januarja zjutraj uvedle začasne omejitve prometa na pomembnem odseku zvezne avtoceste M-5 Ural v Čeljabinski oblasti. Ukrep, ki so ga sprejeli zaradi izrazito neugodnih vremenskih razmer in sneženja, velja na odseku med 1548. in 1799. kilometrom, natančneje od Čebarkula do meje z regijo. Omejitev se nanaša predvsem na potniške avtobuse, minibuse in težka tovorna vozila, ki jim je vožnja na omenjeni relaciji začasno prepovedana. Lokalna prometna policija in uprava za ceste sta sporočili, da je prometna pot ohromljena, zato so voznike pozvali k previdnosti oziroma naj se potovanju na tem območju izognejo. Vremenske razmere v tej regiji na južnem Uralu pogosto povzročajo zastoje in nevarne pogoje za vožnjo, kar zahteva hitro ukrepanje pristojnih služb za zagotavljanje varnosti udeležencev v prometu. Trajanje omejitve je odvisno od izboljšanja razmer in čiščenja vozišča.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinsko ljudstvo sta letošnja prejemnika mednarodne nagrade Four Freedoms (Štiri svoboščine), ki jo podeljuje fundacija Roosevelt. Predsednik fundacije in komisar nizozemskega kralja v provinci Zeeland, Hugo de Jonge, je poudaril, da gre za priznanje neizmernemu pogumu in neutrudnemu odporu ukrajinskega naroda, ki se že več let spopada z rusko agresijo. Po besedah podeljevalcev boj Ukrajincev ne predstavlja le obrambe njihove lastne suverenosti, temveč boj za temeljne svoboščine celotne mednarodne skupnosti. Slovesna podelitev priznanj bo potekala 16. aprila v nizozemskem mestu Middelburg. De Jonge je izrazil upanje, da se bo predsednik Zelenski dogodka udeležil osebno, čeprav uradne potrditve obiska še ni. Odlikovanje Four Freedoms se podeljuje posameznikom in ustanovam, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k uresničevanju štirih načel svobode, ki jih je leta 1941 v zgodovinskem govoru opredelil ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda pred pomanjkanjem in svoboda pred strahom.

Ruska zvezna agencija za rabo podzemnih virov (Rosnedra) je sporočila, da Ruska federacija obnavlja svoje zaloge plemenitih kovin s tempom, ki presega njihovo letno porabo in pridobivanje. Vodja agencije Oleg Kazanov je v izjavi za javnost poudaril, da sta v ospredju predvsem zlato in srebro, pri katerih je država dosegla ključno prednost pri reprodukciji surovin glede na izkopane količine. Takšen trend kaže na močno usmerjenost države v dolgoročno zagotavljanje strateških rezerv plemenitih kovin, kar je v trenutnih geopolitičnih razmerah ključnega pomena za stabilnost nacionalnega gospodarstva. Poročilo agencije Rosnedra, ki ga je povzela tiskovna agencija RIA Novosti, potrjuje, da Rusija kljub mednarodnim sankcijam in omejitvam na svetovnih trgih nadaljuje z intenzivnim vlaganjem v geološke raziskave in širjenje surovinske baze.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da je Francija pripravljena napotiti več tisoč vojakov v Ukrajino po morebitnem podpisu sporazuma o prekinitvi ognja. Ukrajina, Velika Britanija in Francija so podpisale deklaracijo o nameri razmestitve mednarodnih sil v Ukrajini po koncu vojne. Macron je tudi ocenil, da bo ukrajinska vojska po koncu konflikta štela 800.000 vojakov.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je preklicala začasne omejitve letenja na več regionalnih letališčih, vključno s Kazanom, Samaro, Volgogradom, Penzo in Ufo. Uradni tiskovni predstavnik agencije Artem Korenjako je sporočil, da so bili ukrepi uvedeni izključno zaradi zagotavljanja varnosti poletov, podrobnosti o naravi grožnje pa niso bile javno razkrite. V času trajanja omejitev je bilo več potniških letal preusmerjenih na rezervna letališča, kar je povzročilo zamude v zračnem prometu. Kljub sprostitvi prometa na večini lokacij so določene omejitve še vedno ostale v veljavi na letališču v Iževsku, kjer so ukrepe uvedli naknadno. Ruske oblasti se v zadnjem obdobju pogosto soočajo z varnostnimi izzivi v zračnem prostoru, ki so posledica dejavnosti brezpilotnih letalnikov in potrebe po zaščiti civilne infrastrukture. Operativne službe na letališčih zdaj delujejo po ustaljenem urniku, potnikom pa svetujejo spremljanje informacij o posameznih letih.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči na 6. januar 2026 preprečile napad ukrajinskih brezpilotnih letal na pet okrožij v Rostovski oblasti. Po navedbah guvernerja regije Jurija Sljusarja so droni delovali nad mestom Kamensk ter v okrožjih Čertkovo, Tarasov, Bokov in Šolohov. Ruska stran je poročala, da so bila vsa vpletena letala bodisi uničena bodisi elektronsko onemogočena, kar je preprečilo večjo škodo na tleh. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih napadov na rusko ozemlje, s katerimi Kijev cilja na logistična in energetska vozlišča v bližini meje. Gre za že drugi večji incident v tej regiji v zadnjih dneh, kar kaže na povečano intenzivnost zračnih operacij na obmejnih območjih. Lokalni organi so potrdili, da so enote Ministrstva za obrambo Ruske federacije uspešno nevtralizirale grožnjo, medtem ko o morebitnih žrtvah ali poškodbah kritične infrastrukture v uradnih izjavah niso poročali.

Guverner Hersonske oblasti Vladimir Saldo je napovedal postavitev spominskega obeležja v naselju Horli v spomin na osebe, ki so izgubile življenje v napadu ukrajinskih oboroženih sil. Saldo je dogodek označil za teroristično dejanje, vendar neodvisnih potrditev o naravi napada ali natančnem številu žrtev trenutno ni na voljo. Spomenik bo po besedah lokalnih oblasti stal v samem naselju, ki se nahaja na obali Črnega morja. Gradnja memoriala je del širših prizadevanj proruske administracije za obeleževanje dogodkov med trajajočimi spopadi v regiji. Kot poročajo ruski viri, vključno z agencijo RIA Novosti, bo projekt financiran s strani regionalnih oblasti. Gre za nadaljevanje politike vzpostavljanja simbolnih obeležij na območjih pod ruskim nadzorom, s katerimi oblasti krepijo svoj narativ o naravi vojne v Ukrajini.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Namestnik predsednika odbora ruske državne dume za gradbeništvo in stanovanjsko-komunalne storitve Aleksander Aksenenko je v torek, 6. januarja, sporočil, da morajo ruski državljani stroške za komunalne storitve za mesec december poravnati najpozneje do 12. januarja 2026. Odločitev o podaljšanju roka je bila sprejeta, ker 10. januar, ki je običajni skrajni rok za plačilo, sovpada s soboto. Aksenenko je ob tem zagotovil, da se v primeru plačila do novega roka ne bodo obračunavale zamudne obresti ali kazni. Poleg kratkoročne prilagoditve roka za decembrske račune je Aksenenko napovedal tudi trajnejšo spremembo v letu 2026. Skrajni rok za plačilo mesečnih komunalnih obveznosti se bo v prihodnje sistemsko premaknil z 10. na 15. dan v mesecu. Ta ukrep naj bi državljanom omogočil večjo prilagodljivost pri upravljanju gospodinjskih financ in usklajevanje plačil s prilivi osebnih dohodkov.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Zlati investicijski kovanec Jurij Zmagovalec z nominalno vrednostjo 50 rubljev je v letu 2025 ponovno postal najbolje prodajani investicijski kovanec v Rusiji. Po podatkih državne kovnice Goznak je omenjeni kovanec predstavljal kar 68 odstotkov celotne prodaje vseh investicijskih kovancev v državi. Rezultati potrjujejo prevladujoč položaj tega numizmatičnega artikla na ruskem trgu plemenitih kovin. Kot poroča tiskovna agencija RIA Novosti, kovanec ohranja svojo priljubljenost med vlagatelji zaradi likvidnosti in prepoznavnosti. Podatki Goznaka kažejo na stabilno povpraševanje po fizičnem zlatu v Ruski federaciji, pri čemer se večina investitorjev odloča za preverjene nacionalne simbole. Leto 2025 pri tem ni bilo izjema, saj je kovanec s podobo svetega Jurija močno presegel prodajne rezultate vseh drugih konkurenčnih produktov v svoji kategoriji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Kapetan hokejskega moštva Washington Capitals Aleksander Ovečkin je na tekmi rednega dela lige NHL proti ekipi Anaheim Ducks dosegel dva zadetka in svojemu moštvu pomagal do zmage s 7:4. Ruski napadalec je s tem dosežkom prekinil niz štirih tekem brez doseženega zadetka in hkrati postavil več zgodovinskih mejnikov v severnoameriški hokejski ligi. Ovečkin je zabeležil svojo 140. zmagovito zadetko v rednih delih sezon, s čimer je še dodatno izboljšal svoj absolutni rekord, ob upoštevanju končnic pa se je s 151 zmagovitimi goli na prvem mestu večne lestvice izenačil z legendarnim češkim hokejistom Jaromirjem Jagrom. Poleg tega je ruski zvezdnik postal nov rekorder po številu domačih tekem, na katerih je dosegel vsaj en zadetek; s 349 takšnimi tekmami je na večni lestvici prehitel slovitega Gordieja Howa. Ovečkin je na srečanju dosegel tudi svoj 69. zadetek v prazno mrežo, kar je še ena kategorija, v kateri prepričljivo vodi v zgodovini lige. V svoji bogati karieri je vključno s končnicami dosegel že 914 zadetkov, kar pomeni, da ga do absolutnega strelskega rekorda Wayna Gretzkyja loči le še 25 golov. V letošnji sezoni je na 43 tekmah zbral 17 zadetkov in 19 podaj.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

V Ruski federaciji so 9. januarja začele veljati spremembe zakonika o upravnih prekrških, ki omogočajo kaznovanje voznikov zaradi nepravilne zatemnitve avtomobilskih stekel na vseh vozilih. Nova zakonodaja vključuje tudi vozila, ki so v državo uvožena začasno, kar odpravlja dosedanje pravne vrzeli. Po besedah Jevgenija Mašarova, člana ruske javne zbornice, so te vrzeli predhodno izkoriščali predvsem lastniki vozil, registriranih v državah zunaj Evrazijske ekonomske unije (EAEU). Ukrep je usmerjen v izenačitev pravil za vse udeležence v prometu, ne glede na državo registracije vozila. Ruski organi pregona bodo odslej dosledno preverjali prepustnost svetlobe skozi vetrobranska in stranska stekla, pri čemer morajo vsi vozniki ob vstopu v državo ali vožnji po njej upoštevati predpisane tehnične standarde. Globe so del širših prizadevanj za povečanje varnosti v cestnem prometu in poenotenje nadzora nad tehnično brezhibnostjo motornih vozil na ruskih cestah.

Članica odbora državne dume za delo, socialno politiko in vprašanja veteranov Jekaterina Stenjakina je potrdila, da bodo državljani Rusije v letu 2026 imeli sedem skrajšanih delovnih tednov. Po njenih navedbah proizvodni koledar za omenjeno leto ne predvideva nobene šestdnevne delovne tedne, kar predstavlja premik k bolj uravnoteženemu razporedu dela in počitka. Odločitev sledi predhodnim napovedim o prilagoditvi delovnega časa zaradi državnih praznikov. Stenjakina je v izjavi za tiskovno agencijo TASS pojasnila, da so takšne prilagoditve načrtovane z namenom optimizacije delovnih procesov in zagotavljanja ustreznih pogojev za socialno blaginjo prebivalstva. Ukrep bo neposredno vplival na vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, ki sledijo uradnemu državnemu koledarju praznikov in dela prostih dni.

Glavna strokovnjakinja ruskega Ministrstva za zdravje za reproduktivno zdravje žensk, Natalia Dolgušina, je razkrila, da je povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka v Rusiji 26 let. Novico so objavili 6. januarja.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Ruski astronomi iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave (IKI) Ruske akademije znanosti so napovedali izjemen astronomski dogodek, ki se bo odvil v torek, 6. januarja 2025. Po njihovih navedbah se bosta planeta Venera in Mars na nebu vizualno približala Soncu do te mere, da bodo vsa tri nebesna telesa videti skoraj kot ena sama svetla točka. Ta redek pojav astronomi v javnosti primerjajo s t. i. betlehemsko zvezdo, ki ima močno simbolno vrednost v času božičnih praznikov. Nebesni spektakel bo viden v večernih urah, ko bosta planeta zaradi perspektive z Zemlje dosegla navidezno konjunkcijo v neposredni bližini Sonca. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za vizualno poravnavo, ki je z astronomskega vidika zanimiva predvsem zaradi svoje svetilnosti in redkosti. Pojav bo mogoče opazovati ob jasnem vremenu, znanstveniki pa svetujejo ljubiteljem astronomije, naj ne zamudijo tega nenavadnega nebesnega dogodka, ki sovpada z ruskim praznovanjem božiča po julijanskem koledarju.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

V hudi prometni nesreči, ki se je v ponedeljek, 5. decembra, zgodila na cesti med mestoma Perm in Berezniki v ruskem okraju Dobrjanka, so umrle tri osebe. Po podatkih tiskovne službe regionalnega preiskovalnega komiteja Ruske federacije sta v čelnem trčenju udeleženi dve osebni vozili. Med smrtnimi žrtvami sta dva odrasla in petletna deklica, ki so zaradi hudih poškodb umrli na kraju dogodka. Poleg smrtnih žrtev je bilo v nesreči poškodovanih še pet oseb, ki so jih reševalne službe prepeljale v bolnišnico. Med ranjenimi so trije otroci, ki so utrpeli različne stopnje poškodb. Ruske oblasti so že sprožile kazenski postopek, v okviru katerega preiskujejo okoliščine in vzroke za nastanek te tragične nesreče na regionalni avtocesti.