APDEJT.si

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevku sedmih članov družine Vratnica zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, saj so upravni organi z dolgotrajnim in neučinkovitim postopanjem povzročili večletno negotovost in škodo. Poleg tega je Vrhovno sodišče oblikovalo Upravni odbor za izboljšanje sodne prakse z namenom razvoja enotnega in digitalno podprtega sistema sodne prakse.

Palestinski napadalci so na Zahodnem bregu z nožem ubili enega Izraelca, tri pa ranili. Napadalce so ustrelile izraelske sile. Varnostni svet ZN je potrdil Trumpov mirovni načrt za Gazo, ki predvideva ustanovitev mednarodnih stabilizacijskih sil.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Donald Trump je s slovesnim sprejemom v Beli hiši gostil savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom so potekali pogovori o obrambnih poslih, naložbah v umetno inteligenco in energetskih sporazumih. Trump naj bi princu ponudil tudi prodajo letal F-15.

Hrvaška državljanska iniciativa je obsodila sramotno obnašanje hrvaških navijačev v Podgorici, ki so po njihovem mnenju pokazali nedostojnost do športne predstave. Zaščitnik človekovih pravic je poudaril, da bi morali športni dogodki spodbujati toleranco in povezovati ljudi, ne pa ogrožati vrednot. Stranka URA je prav tako ostro obsodila fašistično skandiranje hrvaških navijačev, saj takšni izpadi ne sodijo v šport.

Nemška nevladna organizacija je v Parizu vložila tožbo proti francoskemu naftnemu velikanu TotalEnergies zaradi suma »sodelovanja pri vojnih zločinih« v Mozambiku. Podjetje naj bi podpiralo vojaško enoto, ki je obtožena mučenja, izginotja in usmrtitev civilistov v povezavi s TotalEnergiesovim plinskim projektom, ki ga nameravajo ponovno zagnati.

Ministri za evropske zadeve so ta teden potrdili nova pravila, ki bodo olajšala začasno ukinitev vizumske liberalizacije za državljane držav, ki niso članice EU, v določenih okoliščinah. EU je odobrila strožja pravila za ukinitev vizumov, ki bloku omogočajo lažjo zaustavitev potovanj brez vizumov za države, ki niso članice EU, zaradi kršitev človekovih pravic, varnostnih tveganj ali napetih političnih odnosov.

Andre McKechnie, zapornik v Avstraliji, izpodbija prepoved uživanja Vegemita v zaporih države Viktorija. V tožbi trdi, da mu s tem kršijo pravico do uživanja te polarizirajoče paštete na osnovi kvasa, ki je pomemben del avstralske kulture.

Združeni narodi so izrazili, da je obsodba nekdanje bangladeške premierke Šejk Hasine zaradi zločinov proti človečnosti 'pomemben trenutek' za žrtve, vendar obžalujejo izrečeno smrtno kazen. Tiskovni predstavnik ZN je poudaril, da Združeni narodi nasprotujejo uporabi smrtne kazni v vseh okoliščinah.

Izraelska nevladna organizacija za človekove pravice je objavila, da je od začetka vojne v Gazi oktobra 2023 umrlo najmanj 98 Palestincev v izraelskih priporih. Organizacija poroča o mučenju, zanemarjanju zdravstvene oskrbe in poziva k mednarodni preiskavi. Ugotovili so, da je najmanj 46 ljudi umrlo v zaporih, 52 pa v vojaškem priporu.

Kamboški sindikati so ostro obsodili posilstvo kamboške delavke s strani tajskih vojakov. Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva je dejal, da Tajska izkrivlja resnico glede posilstva Kmerke s strani tajskih vojakov. V provinci Svay Rieng poteka operacija za prijetje petih pobeglih zapornikov in njihovih pomagačev.

Kolumbijska varuhinja človekovih pravic Iris Marín je pozvala predsednika Gustava Petroja, naj prekine zračne napade na uporniške skupine. Razkrila je, da je bilo v vojaških napadih oktobra in novembra ubitih najmanj pet najstnikov. Med žrtvami je tudi dekle, ki je umrlo v napadu na uporniško skupino FARC-EMC v provinci Arauca, ter štirje najstniki, ki jih je skupina prisilno rekrutirala in so bili ubiti v napadu v začetku oktobra.

V Venezueli je sodišče obsodilo zdravnico Marggie Orozco na 30 let zapora zaradi 'izdaje domovine, spodbujanja sovraštva in zarote', ker je v zvočnem sporočilu WhatsApp kritizirala vlado Nicolása Madura. Organizacije za človekove pravice so poročale, da je bila zdravnica obsojena na najvišjo možno kazen.

Po podatkih izraelske skupine za človekove pravice je od oktobra 2023 v izraelskih zaporih umrlo najmanj 98 Palestincev. Številka bi lahko bila še višja, saj pogrešajo veliko ljudi, pridržanih v Gazi.

Evropska poslanka Irena Joveva je v Beogradu prejela nagrado Svetilnik, ki jo je posvetila vsem, ki razumejo, da so študentski in državljanski protesti v Srbiji del univerzalnega boja za pravičnost. Ob prejemu nagrade na Beograjski varnostni konferenci je Joveva izrazila težavo ob sprejemanju dejstva, da pravice ni, ne le v Srbiji, ampak tudi po svetu.

Aktivist za človekove pravice Vadim Pogorlețchi je bil izpuščen iz zapora, potrdil je direktor programa Promo-LEX, Vadim Vieru. Pogorlețchi je bil aretiran avgusta 2022 in nezakonito pridržan več kot tri leta v zaporih v Pridnestrski regiji.

Novi načrti britanske vlade za zaostritev azilnega sistema so naleteli na oster odpor znotraj lastne stranke, medtem ko so politični tekmeci izrazili podporo, kar kaže na razdeljenost glede vprašanja priseljevanja. Notranja ministrica Shabana Mahmood se sooča s kritikami zaradi predlaganih reform, ki naj bi Združeno kraljestvo naredile manj privlačno za iskalce azila in olajšale njihovo odstranitev. Med predlaganimi spremembami je deportacija družin, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene, in ponovna presoja statusa beguncev po 30 mesecih bivanja. Mahmoodova je razkrila, da je tarča rasističnih napadov zaradi svojih pakistanskih korenin, medtem ko zagovarja strožje ukrepe.

Družina Mohameda Saada, 28-letnega egipčanskega ribiča, je leto dni iskala informacije o njegovi usodi, potem ko se ni vrnil z ribolova blizu Sharm el-Sheikha. Kasneje so izvedeli, da so ga v Savdski Arabiji usmrtili zaradi tihotapljenja drog, kar družina zanika in trdi, da je bil le ribič. Njegova usoda je del širše slike množičnih usmrtitev v Savdski Arabiji.

Tri posebne poročevalke Združenih narodov so poslale uradno pismo vladi Črne gore, v katerem izražajo resno zaskrbljenost zaradi medijskih napadov visokih državnih uradnikov vladajoče Demokratske stranke Črne gore na odvetnika Veselina Radulovića in izvršno direktorico Akcije za človekove pravice (HRA), Teo Gorjanc Prelević. Poročevalke menijo, da so napadi neposreden odziv na njuno legitimno strokovno delo in uveljavljanje pravice do svobode izražanja.

Tožilci na Mednarodnem kazenskem sodišču so zahtevali dosmrtno zaporno kazen za voditelja milice Janjaweed, ki je bil obsojen zaradi grozodejstev v Darfurju pred več kot 20 leti. Obsojen je bil, da je igral pomembno vlogo v kampanji grozodejstev, vključno z množičnimi usmrtitvami.

V rudarski nesreči v Demokratični republiki Kongo je umrlo najmanj 32 ljudi, po nekaterih poročilih celo 80. Do nesreče je prišlo, ko se je zrušil most na območju rudnika bakra in kobalta Kalando v provinci Lualaba. Oblasti nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih v poplavljenih rovih. Iniciativa za zaščito človekovih pravic poziva k neodvisni preiskavi vloge vojske v smrti rudarjev.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

TD Bank se je poravnala v sporu s Sharifom Mohammedom Bhamjijem, pripadnikom ljudstva Heiltsuk, ki je trdil, da je bil rasno profiliran, ko je poskušal odpreti bančni račun v poslovalnici v Surreyju v Britanski Kolumbiji. Bhamji upa, da bo njegov primer služil kot zgled drugim.

Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Milanska prokuratūra je sprožila preiskavo proti italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini v 90. letih potovali v Sarajevo in sodelovali v tako imenovanih "človeških safarijih". Za plačilo med 91.000 in 115.000 dolarjev naj bi streljali na civiliste med obleganjem mesta. Preiskava se osredotoča na obtožbe o umorih z oteževalnimi okoliščinami, kot sta krutost in nizkotni motivi, saj naj bi bogati tujci streljali na prebivalce Sarajeva iz zabave.

Italijansko državno tožilstvo je sprožilo preiskavo glede trditev, da so Italijani potovali na vikend 'snajperske safarije' v Sarajevo.

Izrael je Ministrstvu za zdravje v Gazi predal trupla 15 Palestincev, kar je del dogovora o prekinitvi ognja. Hamas je pred tem izročil truplo izraelskega talca. Medtem pa je vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi zahtevala že več kot 69.000 palestinskih življenj. Članek opisuje tudi usodo palestinske družine, ki je živela mirno življenje v Gazi, dokler je ni prizadela vojna.

Rashida Tlaib in 20 drugih članov ameriškega Kongresa je predložilo resolucijo, ki priznava "genocid nad palestinskim ljudstvom v Gazi", kar ZDA dosledno zavračajo. Hkrati potekajo razprave o potrebi po reformah v odboru, ki zastopa Palestince v Izraelu, saj se pripravljajo na izvolitev novega predsednika. Svetniki v Portlandu pa so se zavezali, da bodo preiskali finančne povezave mesta z Izraelom in njegovo vojsko, ker menijo, da ameriški Kongres ne ukrepa dovolj.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.

Izraelska vlada se je po večkratnih zamudah strinjala, da bo sprožila preiskavo o vladnih spodrsljajih, ki so privedli do napada pod vodstvom Hamasa 7. oktobra 2023.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je objavila poročilo, ki opisuje, kako so bili venezuelski migranti, ki so jih ZDA poslale v strogo varovani zapor Cecot v Salvadorju, podvrženi mučenju, spolnemu nasilju in drugim zlorabam. Migrante so v zaporu zadrževali štiri mesece. V poročilu je omenjen prenos 252 Venezuelcev v zapor Cecot marca in v začetku aprila.

Izrael je bil pozvan, da Komisiji Združenih narodov proti mučenju pojasni obtožbe o mučenju in nečloveškem ravnanju s palestinskimi zaporniki, zlasti po 7. oktobru 2023. Poročila ZN, izraelskih, palestinskih in mednarodnih nevladnih organizacij kažejo na stopnjevanje mučenja po začetku vojne v Gazi. Medtem je ameriški diplomat Marco Rubio izrazil optimizem glede sprejetja resolucije Varnostnega sveta ZN o mednarodnih stabilizacijskih silah v Gazi.

Svet ZN za človekove pravice je v Ženevi odprl izredno zasedanje o razmerah v al-Faširju v Sudanu, kjer je prišlo do množičnih pobojev, ki jih je zagrešila paramilitarna skupina. Razpravljali so o resoluciji, ki poziva k preiskavi teh zločinov in identifikaciji storilcev. Predlagana je ustanovitev misije ZN za ugotavljanje dejstev.

Po spornih volitvah v Kamerunu 12. oktobra 2025 so oblasti odgovorile z množičnimi aretacijami protestnikov in uporabo smrtonosne sile, poroča Human Rights Watch. Ustavni svet je 27. oktobra razglasil zmago aktualnega predsednika Paula Biye z 53,66 odstotka glasov. Notranji minister Paul Atanga Nji je sporočil, da je bilo aretiranih 800 ljudi in ubitih 16 med spopadi z varnostnimi silami.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.

Mednarodni nevladni organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International sta ostro obsodili poslabšanje državljanskih svoboščin in pravne države v Tuniziji. Opozorili sta na porast aretacij in pregonov aktivistov ter kritikov vlade, kar po njunem mnenju predstavlja napad na temeljne pravice in svoboščine.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan je napovedala uradno preiskavo dogodkov in smrti, ki so se zgodile med protesti po volitvah prejšnji mesec. Oblasti so bile obtožene nasilnega zatiranja protestov, ki so izbruhnili po razglasitvi njene zmage z 98 % glasov. Predsednica je napovedala tudi izpustitev nekaterih aretiranih mladih. Opozicija trdi, da je bilo ubitih na stotine ljudi, vendar uradno število žrtev ni znano.

Na Zahodnem bregu je bila zažgana mošeja, kar se je zgodilo sredi porasta nasilja izraelskih naseljencev. Incident je še dodatno zaostril napetosti v regiji.

Iniciativa Pobunjeni univerzitet in Forum Univerze umetnosti v Beogradu sta opozorila predstavništva Evropske unije (EU) in Francije v Srbiji, da je življenje Dijane Hrka odvisno od osebe, ki je večkrat pokazala pomanjkanje empatije. Zahtevata, da prispevata k obnovitvi ustavne ureditve v državi in vplivata na predsednika Aleksandra Vučića, da razpiše izredne volitve.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Tanzanijska predsednica Samia Hassan je napovedala uradno preiskavo o ubojih, ki so se zgodila med protesti ob volitvah prejšnji mesec. Oblikovala je preiskovalno komisijo, ki bo preiskala dogodke med volilnim tednom, po obtožbah, da je njena vlada povzročila nemire.

Štirje izvoljeni člani sveta Regulatornega telesa za elektronske medije (REM), Rodoljub Šabić, Ira Prodanov Krajišnik, Mileva Malešić in Dubravka Valić Nedeljković, so napovedali odstop s svojih funkcij. Razlog za odstop je, kot so dejali, politični pritisk in dejstvo, da jih je vladajoča večina postavila pred izvršeno dejstvo. Srbska skupščina je v torek izvolila osem od devetih članov REM.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Britansko-egipčanskemu pisatelju in aktivistu za človekove pravice Alau Abdu el-Fatahu, ki je bil septembra izpuščen iz zapora, so egiptovski organi preprečili polet v Veliko Britanijo. El-Fataha je predsednik Abdel Fatah el-Sisi pomilostil 22. septembra in ga izpustil iz zapora Wadi, vendar njegov status, vključno s pravico do potovanja med Veliko Britanijo in Egiptom, ostaja nejasen.

Afriška unija je zavrnila obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da v severni Nigeriji poteka genocid nad kristjani. Komisija Afriške unije je Trumpa pozvala, naj premisli o svojih izjavah, v katerih je trdil, da je bilo v Nigeriji ubitih »zelo veliko število« kristjanov. Predsednica komisije je poudarila, da v severni Nigeriji ne prihaja do genocida.

Kitajska vlada je zaradi domnevnega separatizma napovedala globalno aretacijo poslanca DPP沈伯洋, kar pa so številne države in Interpol zavrnile. Medtem je poslanec国民党團書記長羅智強 kritiziral沈伯洋 zaradi njegovega odnosa do kitajskih soprog, pri čemer naj bi si沈伯洋 sam kriv za sankcije. Ustanovitelj IPAC pa je izrazil javno podporo沈伯洋.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan je napovedala ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo preiskala uboje, do katerih je prišlo med protesti po volitvah prejšnji mesec. Opozicija trdi, da je bilo ubitih na stotine ljudi, vendar uradno število žrtev ni znano.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Kitajska je sprožila preiskavo proti poslancu tajvanskega parlamenta Shenu Bo-yangu in napovedala njegovo aretacijo. Strokovnjak Chen Fang-yu meni, da je cilj teh dejanj ustvariti skupnega sovražnika, mobilizirati določene skupine in spodbujati "vojno" držo, s čimer želi preizkusiti meje demokratičnih držav in njihovo sposobnost enotnega odziva.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, je na tretjem balkanskem forumu ustavnih sodišč v Antaliji poudarila, da si ni mogoče zamisliti uresničevanja človekovih pravic brez delovanja ustavnega sodišča. Ob tem je dodala, da je demokracija sicer nujen, a ne zadosten pogoj za vladavino prava, zato je potreben tudi zaščitni mehanizem.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je ostro kritiziral mednarodno skupnost zaradi neukrepanja ob nasilju v sudanskem mestu Al-Fašir. Prizori krvavih spopadov so vidni celo iz vesolja, prebivalci pa so prisiljeni jesti živalsko hrano, da bi preživeli.

Višje ljudsko sodišče v Pekingu je zavrnilo pritožbo nekdanjega namestnika vodje oddelka za komentarje pri partijskem časopisu Guangming Daily, Dong Yuyuja, glede obtožb o vohunjenju. S tem je potrdilo prvotno sodbo, ki mu je izrekla sedem let zaporne kazni. Družina Donga Yuyuja trdi, da gre za politično motivirano preganjanje.

Sodišče v provinci Sistan in Balučistan je odobrilo pogojni izpust Moulavija Fathi Mohameda Nagšbandija, potem ko je predsednik sodišča in svet za strategijo province pregledal primer in ugotovil, da izpolnjuje zakonske pogoje za izpust. Odločitev je bila sprejeta s privolitvijo iranskega pravosodnega sistema.

Južnoafriške oblasti so se soočile s hudimi kritikami, ker so približno 12 ur zadrževale več kot 150 Palestincev na letalu. Med potniki je bila tudi nosečnica v devetem mesecu. Do zadržanja je prišlo zaradi težav s potovalnimi dokumenti.