V več mestih po Združenih državah Amerike so potekali obsežni protesti, ki jih je sprožil smrtni incident v Minneapolisu, kjer je uslužbenec zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ustreli 37-letno žensko. Po poročanju ameriških medijev so se protesti razširili po celotni državi, pri čemer so se solidarnostni shodi zvrstili v več zveznih državah. V Minneapolisu so se demonstracijam pridružili tudi številni dijaki, ki so nasprotovali navzočnosti in metodam imigracijskih organov. Dogodek je znova spodbudil razpravo o ameriški politiki priseljevanja in uporabi sile s strani zveznih agencij. Lokalne oblasti v Minneapolisu so pod velikim pritiskom javnosti, naj zagotovijo popolno in transparentno preiskavo incidenta. Medtem ko se zvezna vlada v Washingtonu še ni odzvala s konkretnimi spremembami politike, se napetosti med zagovorniki pravic migrantov in varnostnimi organi stopnjujejo. Demonstranti zahtevajo pravico za ubit žensko in omejitev pooblastil agencije ICE, ki jo mnogi kritizirajo zaradi domnevno pretirane uporabe nasilja. Dogajanje v Minneapolisu odseva širše nezadovoljstvo s sistemskimi vprašanji varnosti in človekovih pravic v Združenih državah, ki so v zadnjih letih že večkrat privedla do množičnih nemirov po vsej državi.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil možnost srečanja z Rezo Pahlavijem, sinom zadnjega iranskega šaha in vidnim predstavnikom opozicije v izgnanstvu. Trump je v nedavnem intervjuju dejal, da srečanje v tem trenutku ne bi bilo primerno, čeprav je Pahlavija označil za prijetno osebo. Ta poteza je sprožila številna ugibanja o prihodnji ameriški strategiji do Teherana, saj so nekateri analitiki prepričani, da si Trump pušča odprta vrata za morebitna pogajanja z zdajšnjo iransko elito po zgledu njegovega pristopa do Venezuele. Izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi je pred tem na ameriškega predsednika naslovil nujen poziv k posredovanju, medtem ko so se v Iranu stopnjevali protesti proti islamskemu režimu. Pahlavi je Trumpa pozval k pomoči pri zaščiti protestnikov, zlasti zaradi poročil o nasilnem zatiranju in popolni blokadi spleta v državi. K mednarodnemu posredovanju sta pozvali tudi aktivistka Masih Alinejad in širša iranska diaspora, ki v Trumpu vidi ključnega zaveznika pri doseganju demokratičnih sprememb. Iranske oblasti so se na dogajanje odzvale z ostrimi obtožbami. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je ameriško administracijo neposredno obtožil, da stoji za organizacijo in spodbujanjem množičnih nemirov v državi. Kljub Trumpovi zavrnitvi srečanja s Pahlavijem pa so ZDA ponovno zagrozile s povračilnimi ukrepi, če bo režim v Teheranu uporabil smrtonosno silo proti lastnim državljanom, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

V Iranu se že drugi zaporedni dan v največjih mestih v državi nadaljujejo množični protesti, ki so prerasli v val nezadovoljstva po celotni državi. Po navedbah nevladne organizacije za človekove pravice je bilo v spopadih z varnostnimi organi ubitih že več kot 50 protestnikov. Protesti, ki so zajeli tudi milijonski metropoli Teheran in Mašhad, so se razširili kljub strogim omejitvam dostopa do spleta, ki jih je uvedla vlada. Zaradi popolne blokade spletnih komunikacij po vsej državi je pretok informacij o dejanskem obsegu nasilja in številu žrtev otežen, vendar poročila s terena kažejo na stopnjevanje napetosti. Protestniki se spopadajo s policijskimi enotami v večjih urbanih središčih, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje in ukrepe iranskega režima za zatrtje nemirov. Varnostne razmere v državi ostajajo kritične, saj se napovedujejo novi protestni shodi. Iranske oblasti s silovito uporabo moči poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor, medtem ko se število žrtev med civilisti po nepotrjenih podatkih še naprej povečuje. Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost države v zadnjem obdobju.

Vrhovni voditelj Irana ajatola Ali Hamenej je napovedal oster obračun s protestniki, ki jih je označil za vandale in privržence ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je v odzivu na zaostrovanje razmer v državi, kjer je po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami umrlo že do 200 ljudi, Iran posvaril, da se država nahaja v velikih težavah. Ameriški predsednik je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaške napade, če bo teheranski režim nadaljeval z uboji civilistov, vendar je hkrati izključil možnost napotitve kopenskih enot. Evropski voditelji so pozno v petek pozvali uradni Teheran, naj državljanom omogoči pravico do mirnih demonstracij brez povračilnih ukrepov. Medtem ko se protesti širijo tudi v prestolnico Teheran, so iranske oblasti v prizadevanjih za nadzor nad informacijami v državi popolnoma onemogočile dostop do spleta. Poročila navajajo, da je Hamenej vodenje represije predal Iranski revolucionarni gardi, saj obstajajo resni sumi o morebitnih prestopih rednih policijskih in vojaških enot na stran demonstrantov. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se dodatno stopnjevale po Trumpovih izjavah, da bi iransko vodstvo lahko zapustilo državo zaradi nevarnosti strmoglavljenja islamske republike. Hamenej je te trditve zavrnil in Trumpa obtožil vmešavanja, češ da bi moral predsednik ZDA reševati notranje težave lastne države. Razmere v Iranu ostajajo izjemno nestabilne, saj se režim spopada z najresnejšo grožnjo svoji oblasti v zadnjih desetletjih, ki so jo sprožile visoke cene osnovnih dobrin in splošno nezadovoljstvo prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem poslal ostro opozorilo glede odziva na stopnjujoče se protivladne proteste, ki so zajeli to državo. Ob naraščanju števila smrtnih žrtev in poročilih o popolni blokadi spleta je Trump poudaril, naj se režim izogne uporabi strelnega orožja proti demonstrantom, saj bi v nasprotnem primeru sledil povračilni ukrep Združenih držav Amerike. Napetosti so se zaostrile, ko je Teheran z namenom zajezitve informacij o dogajanju na ulicah onemogočil dostop do svetovnega spleta. Analitiki ocenjujejo, da so iranske verske oblasti v izjemno ranljivem položaju, nekateri pa trenutne razmere označujejo za grožnjo obstoju režima brez primerjave v novejši zgodovini. Situacija v Iranu se dodatno zapleta zaradi zunanjepolitičnih vzporednic, saj so nekateri opazovalci Trumpove poteze v Venezueli povezali s pričakovanji glede morebitne pomoči iranskim protestnikom. Kljub Trumpovi ponudbi za pomoč ostaja vprašanje, kako bo Washington ukrepal v primeru nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Iranske oblasti se spopadajo z vse večjim pritiskom, saj so protesti prerasli prvotne gospodarske razloge in se usmerili neposredno proti teokratski ureditvi. Trumpova administracija dogajanje pozorno spremlja, medtem ko republikanski krogi v kongresu izražajo določene pomisleke glede predsednikove širše zunanjepolitične strategije in morebitnih posledic nafte ter politične stabilnosti v regiji.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je pozval k izvedbi hitre in neodvisne preiskave smrti, ki so se v zadnjih trinajstih dneh zgodile med protivladnimi protesti v Iranu. Po podatkih ZN je bilo v državi od začetka nemirov ubitih najmanj 51 protestnikov, med njimi devet otrok, več sto ljudi pa je bilo ranjenih. Türk je izrazil globoko zaskrbljenost nad informacijami o nasilju, ki ga nad civilisti izvajajo državne varnostne sile. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in nemški politik Friedrich Meretz so v skupni izjavi ostro obsodili uboje protestnikov in nasilje iranskih varnostnih organov. Evropski voditelji so Teheran pozvali k takojšnji zadržanosti in spoštovanju pravice do mirnega zbiranja. Njihov odziv prihaja po stopnjevanju represije, ko so oblasti za razbijanje shodov uporabile tudi solzivec in fizično silo. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti, ki so se v Iranu stopnjevale že v začetku januarja, ko so varnostne sile nasilno posredovale na osrednjem bazarju v Teheranu. Medtem ko mednarodna skupnost zahteva odgovornost za kršitve človekovih pravic, iranske oblasti vztrajajo pri uporabi sile za zatrtje nemirov, kar vodi v vse večjo politično izolacijo režima na svetovnem odru.

Po aretaciji zaradi kršitve prepovedi verskega obreda v Tilburgu so spornega pridigarja Toma de Wala izpustili. Začasni župan Onno Hoes je predhodno prepovedal srečanje, ker ni bilo ustreznega dovoljenja za prireditev. De Wal je aretacijo označil za nesprejemljivo.

Grške oblasti so na obali otoka Samos odkrile truplo sedemletne deklice iz Sudana, ki je bila pogrešana od božiča. Otrok je v morje padel med nevarno plovbo čolna z migranti, ki so poskušali prečkati Egejsko morje. Truplo so našli na plaži po večdnevnem iskanju, ki so ga ovirale neugodne vremenske razmere in nevaren teren ob obali. Lokalna obalna straža in policija sta nemudoma sprožili preiskavo o okoliščinah tragičnega dogodka, ki je ponovno opozoril na nevarnosti migracijskih poti v tem delu Sredozemlja. Po prvotnih informacijah je bila deklica del večje skupine ljudi, ki so se v upanju na azil v Evropski uniji odpravili s turške obale proti bližnjim grškim otokom. Ta dogodek predstavlja zadnjo v nizu tragedij na morju, kjer prenatrpani in tehnično neustrezni čolni pogosto podležejo valovom. Grške oblasti so poudarile, da nadaljujejo s prizadevanji za nadzor meja, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na nujnost vzpostavitve varnejših poti za begunce in iskalce azila.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o številnih smrtnih žrtvah in množičnih aretacijah med protivladnimi protesti v Iranu. V petek je uradno pozval iranske oblasti k izvedbi neodvisne in transparentne preiskave vseh incidentov, povezanih z uporabo sile s strani varnostnih služb. Odziv Združenih narodov prihaja v času, ko se nemiri v državi stopnjujejo, mednarodna skupnost pa opozarja na nesprejemljivo uporabo smrtonosne sile proti civilistom. Nemiri, ki so se razširili po celotni državi, so povzročili oster odziv iranskih varnostnih sil, vključno z Revolucionarno gardo. Po navedbah mednarodnih organizacij so iranske oblasti uporabile strelno orožje za zatiranje demonstracij, kar je privedlo do večjega števila ubitih in ranjenih. Združeni narodi poudarjajo, da je nujno zagotoviti odgovornost za kršitve človekovih pravic, saj se pritiski na protestnike v skoraj 30 mestih po državi še naprej krepijo. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje cikla nasilja, ki se je začelo v začetku januarja, ko so varnostne sile prvič množično uporabile silo proti udeležencem protivladnih zborovanj. Stopnjevanje represije je povzročilo mednarodno osamitev Irana, medtem ko svetovni voditelji zahtevajo takojšnjo ustavitev nasilja in spoštovanje pravice do mirnega zbiranja. Visoki komisar je ob tem opozoril, da molk iranskih institucij glede števila žrtev le še povečuje nezaupanje javnosti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petek v televizijskem nagovoru ostro obsodil vsesplošne protivladne proteste in jih pripisal vmešavanju tujih sil ter terorističnim dejanjem. Hamenej je pozval k narodni enotnosti in napovedal oster odziv varnostnih sil, hkrati pa poudaril, da se teokratski režim pred pritiski protestnikov ne bo umaknil. Iran se trenutno spopada z enimi največjih demonstracij v zadnjih dveh tednih, ki so resno zamajale stabilnost države. Oblasti so v odgovor na nemire uvedle stroge ukrepe, vključno z obsežnimi blokadami dostopa do svetovnega spleta in stopnjevanjem prisotnosti varnostnih sil na ulicah. Uradni Teheran proteste sistematično prikazuje kot zaroto zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in njihovih zaveznikov, s čimer poskuša upravičiti napovedano nasilno zatrtje demonstracij. Kljub grožnjam vrhovnega voditelja se protestno gibanje, ki zahteva korenite politične spremembe, ne umirja. Dogajanje predstavlja največji izziv za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so se protesti razširili po celotni državi. Hamenejeve izjave signalizirajo konec morebitnega obdobja tolerance in napovedujejo prehod v fazo brutalnega vzpostavljanja reda. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o blokadah informacij in morebitnih žrtvah med civilisti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v uradnem nagovoru zatrdil, da se režim v Teheranu ne bo umaknil pred pritiski protivladnih protestov, ki so državo zajeli v največjem obsegu v zadnjem desetletju. Hamenejeve izjave prihajajo v času stopnjevanja napetosti, ko se oblasti na vsesplošen upor odzivajo s silo, medtem ko protestniki zahtevajo korenite politične spremembe. Nemiri, ki so se sprva začeli kot upor proti gospodarski krizi, so prerasli v odkrito nasprotovanje teokratski ureditvi islamske republike. Režim je v odziv na destabilizacijo varnostnih razmer uvedel stroge ukrepe, vključno z omejevanjem komunikacij, da bi preprečil nadaljnjo mobilizacijo civilne družbe. Kljub mednarodnim kritikam iransko vodstvo vztraja pri represivni politiki in ne kaže pripravljenosti na dialog z demonstranti. Dogajanje v Iranu predstavlja resno grožnjo stabilnosti na Bližnjem vzhodu, saj stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in civilisti povečuje tveganje za širši regionalni konflikt. Svetovna javnost z zaskrbljenostjo spremlja usodo protestnikov, medtem ko ajatola Hamenej s svojo nepopustljivo držo utrjuje položaj konzervativnih sil znotraj državnega aparata.

Nigrska vojaška hunta je 26. decembra sprejela odlok o splošni mobilizaciji, ki oblastem podeljuje široka pooblastila za spopadanje z varnostnimi grožnjami, hkrati pa resno ogroža človekove pravice v državi. Novi pravni okvir vladi omogoča vpoklic državljanov, zaseg premoženja, prisilno prijavo domnevno sovražnih dejavnosti in omejevanje komunikacij, ki bi po mnenju oblasti lahko škodovale nacionalnim mobilizacijskim prizadevanjem. Svetovne organizacije opozarjajo, da so ukrepi namenjeni predvsem zatiranju notranje opozicije in utrjevanju oblasti po lanskem vojaškem udaru. Odlok vsebuje sporne določbe, ki državljane zavezujejo k prijavi tujcev iz sovražnih držav, pri čemer termini niso natančno definirani, kar omogoča arbitrarno uporabo zakona proti kritikom režima. Oblasti so ukrep utemeljile s potrebo po ohranitvi ozemeljske celovitosti in državne suverenosti pred notranjimi in zunanjimi grožnjami, vendar analitiki poudarjajo, da se s tem dodatno zožuje državljanski prostor. Ukrepi neposredno omejujejo svobodo gibanja in izražanja, ki sta bili v Nigru že pred tem pod močnim pritiskom. Zaskrbljenost mednarodne skupnosti narašča, saj se zdi, da vojaška oblast uporablja varnostno krizo kot izgovor za popoln nadzor nad prebivalstvom. Od državnega udara julija 2023 se je stanje na področju človekovih pravic v državi vztrajno slabšalo, novi odlok pa predstavlja vrhunec prizadevanj hunte za utišanje kakršnega koli mirnega nasprotovanja ali neodvisnega poročanja o stanju v državi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v zadnjem nagovoru neposredno obtožil administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa za organizacijo in spodbujanje množičnih protivladnih protestov, ki so zajeli Iran. Hamenej je zatrdil, da ima Trump na rokah kri zaradi podpore napadom na državo, ter mu svetoval, naj se namesto vmešavanja v iranske zadeve raje posveti notranjim težavam Združenih držav Amerike. Kljub stopnjevanju napetosti in poročilom, da naj bi si vrhovni voditelj v primeru padca režima pripravljal zatočišče v Rusiji, je slednji poudaril, da se teokratska oblast ne bo umaknila pod pritiskom protestnikov. Istočasno se je na ameriškega predsednika obrnil izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je Trumpa pozval k nujnemu posredovanju v podporo protestnikom. Pahlavi je opozoril, da brez mednarodne pomoči, zlasti v luči popolne blokade spleta v državi, trenutna revolucija morda ne bo uspela. Po njegovem mnenju bi morala Bela hiša dejavno podpreti prizadevanja za zamenjavo islamskega režima, medtem ko Trumpov tabor ostaja previden pri neposrednem povezovanju z opozicijskimi voditelji v tujini. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer zavrnil neposredno srečanje s Pahlavijem, kar je v diplomatskih krogih sprožilo ugibanja o morebitni uporabi venezuelskega modela reševanja krize. Trumpove izjave, da srečanje v tem trenutku ne bi bilo primerno in da želi videti, kdo bo izstopil kot vodja na terenu, nakazujejo na možnost pogajanj znotraj iranske elite. Medtem ko se protesti v Teheranu in drugih mestih krepijo, iranska diaspora po svetu z mešanico upanja in strahu spremlja dogajanje, ki predstavlja doslej največji izziv za obstoj islamske republike.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo ZDA ukrepala glede Grenlandije, ne glede na voljo tamkajšnjih prebivalcev, saj ne želi, da bi jo prevzeli Rusija ali Kitajska. Opozoril je tudi, da se kitajske in ruske vojaške ladje pojavljajo v bližini Grenlandije. Trump je dodal, da ZDA ne želi videti kitajske ali ruske sile v Venezueli, vendar je odprt za prodajo nafte.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

V Iranu se krepijo najmnožičnejši protesti v zadnjih dveh tednih, uperjeni proti klerikalnemu vodstvu države, pri čemer je število potrjenih smrtnih žrtev naraslo na najmanj 45 oseb. Demonstracije so prerasle v vsesplošen kaos, v katerem so protestniki zažigali vladna poslopja, oblasti pa so se na stopnjevanje nemirov odzvale s silovitim zatiranjem in popolno prekinitvijo dostopa do svetovnega spleta. Nasilje se je v zadnjih dneh močno stopnjevalo, saj so varnostne sile uporabile ostrejše metode za razganjanje množic. Po poročilih s terena so razmere v državi izjemno napete, saj se protesti kljub represiji širijo v vedno več mest. Prekinitev spletnih povezav je onemogočila pretok informacij in otežila organizacijo nadaljnjih shodov, hkrati pa mednarodni javnosti onemogoča natančen vpogled v dogajanje. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so se začeli v začetku leta zaradi nezadovoljstva z gospodarsko politiko. Sedanji protesti so presegli prvotne zahteve po ekonomskih reformah in se preobrazili v neposreden izziv teokratski ureditvi Irana. Režim vztraja pri represivnem pristopu, kar še dodatno podpihuje gnev civilnega prebivalstva.

Sodišče na Tajvanu je razsodilo v korist ženske, ki se je s škarjami ubranila poskusa posilstva s strani svojega zunajzakonskega partnerja. Moški, identificiran kot Yang, je po neuspešnem prigovarjanju k spolnemu odnosu fizično napadel žrtvijo, ji raztrgal spodnje perilo in jo poškodoval po obrazu. Žrtev se je napadu uprla tako, da je napadalca ugriznila v prst in ga ranila s škarjami, kar je privedlo do njegove ustavitve. Medtem ko je bil Yang zaradi poskusa posilstva na prvi stopnji obsojen na dve leti zaporne kazni, se je žrtev sprva soočila z obtožnico zaradi povzročitve telesnih poškodb. Tožilstvo je sprva trdilo, da je bila uporaba škarij nesorazmerna, saj naj bi se napad v tistem trenutku že končal, vendar je sodnik takšno argumentacijo zavrnil. Sodišče je v sodbi poudarilo, da je dejanje predstavljalo nujno obrambo, saj je obstajala neposredna nevarnost ponovnega napada. Sodnik je izpostavil, da žrtev v stanju visokega stresa in strahu ni mogla objektivno oceniti, ali se je agresija popolnoma končala, zato je bila njena reakcija upravičena in zakonsko dopustna oblika samoobrambe.

V Teheranu in drugih večjih iranskih mestih so izbruhnili množični protivladni protesti, ki po mnenju opazovalcev predstavljajo največji izkaz nasprotovanja klerikalnemu režimu v zadnjem obdobju. Demonstranti so preplavili ulice prestolnice in številnih manjših krajev, kjer so se spopadali z varnostnimi silami. Britanske oblasti so se na dogajanje odzvale s pozivom k prehodu na pravično in demokratično vlado, medtem ko napetosti v državi še naprej naraščajo. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej kljub stopnjevanju nemirov ostaja neomajen in se ne odziva na zahteve protestnikov. Režim je v poskusu zadušitve gibanja in omejevanja širjenja posnetkov nasilja z ulica uvedel popolno blokado spleta v državi. Kljub temu se uporniško razpoloženje širi po celotni državi, videoposnetki, ki so prišli v javnost, pa kažejo na izjemno razsežnost ljudskega nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva začelo zaradi poglabljanja gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti domače valute rial, se je zdaj prelevilo v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi. Protesti so zajeli že več kot 100 mest po vsej državi, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje represije s strani iranskih varnostnih organov.

Nekdanji uslužbenec avstralskega parlamenta Bruce Lehrmann je na najvišje sodišče v državi vložil zadnjo pritožbo, s katero želi razveljaviti ugotovitev civilnega sodišča, da je posilil Brittany Higgins. Njegova pravna ekipa trdi, da je bila sodba okužena s procesno nepravilnostjo, saj naj bi sodnik prve stopnje izvajal lastne raziskave zunaj predloženih dokazov. Lehrmann v pritožbi izpostavlja, da je bila ugotovitev o spolnem napadu na močno vinjeno sodelavko v prostorih parlamenta leta 2019 pravno sporna in nepravična. Primer, ki je sprožil obsežne razprave o varnosti žensk v avstralski politiki, se tako nadaljuje na najvišji sodni ravni. Lehrmann vztrajno zanika vse obtožbe o spolnem odnosu, medtem ko njegovi zagovorniki poskušajo izpodbiti verodostojnost prejšnjih ugotovitev na podlagi procesnih napak. Odločitev vrhovnega sodišča bo ključna za končni razplet dolgoletne pravne bitke, ki je močno zaznamovala avstralsko javno življenje in politično krajino.

Iranske oblasti so v četrtek in petek s skoraj popolno blokado spletnih in telefonskih povezav poskušale zadušiti najobsežnejše protivladne proteste v zadnjih desetletjih. Demonstracije, ki v državi neprekinjeno potekajo že trinajst dni, so v četrtek zvečer dosegle vrhunec z rekordno udeležbo tisočev ljudi po vsej državi, kar predstavlja doslej največji izziv za teokratski režim islamske republike. Prekinitev komunikacijskih poti je bila izvedena z namenom preprečevanja organizacije novih zborovanj in omejevanja širjenja posnetkov nasilja v tujino. Kljub drastičnim ukrepom represivnega aparata se val ljudskega nezadovoljstva, ki se je sprva začel zaradi gospodarskih težav, hitro širi in zahteva sistemske politične spremembe. Analitiki poudarjajo, da gre za eno najbolj kritičnih obdobij za stabilnost iranske vlade v zadnjih letih. Režim se na stopnjevanje pritiska odziva s kombinacijo informacijske blokade in fizične sile, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in omejevanje svobode govora.

V Teheranu in drugih večjih iranskih mestih, vključno z Mašhadom, so v četrtek zvečer potekale množične protivladne demonstracije, ki veljajo za največji prikaz moči nasprotnikov klerikalnega režima v zadnjih letih. Po navedbah prič in videoposnetkih s družbenih omrežij so protestniki zasedli glavne prometnice v prestolnici in drugod, pri čemer so shodi tokrat minili presenetljivo mirno. Varnostne sile kljub prisotnosti niso posredovale oziroma razganjale množic, kar predstavlja odmik od prejšnjih nasilnih zatiranj tovrstnih shodov. Najnovejši val nezadovoljstva je neposredno povezan z dolgotrajno gospodarsko krizo in naraščajočim uporom proti teokratski ureditvi države, ki se je stopnjeval od začetka leta. Čeprav so se protesti sprva osredotočali na strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute rial, so se hitro prelevili v splošne zahteve po političnih spremembah in večjih osebnih svoboščinah. Dogajanje v Iranu pozorno spremlja tudi mednarodna skupnost, saj stabilnost v tej regiji neposredno vpliva na energetske trge in geopolitično ravnovesje na Bližnjem vzhodu. Odločitev varnostnih organov, da tokrat ne uporabijo sile, bi lahko nakazovala na spremembo strategije režima ali pa na izjemen obseg protestov, ki ga z običajnimi sredstvi ni bilo mogoče obvladati brez večjega prelivanja krvi.

Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

Pripadniki ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) so v Minneapolisu preprečili zdravniku, da bi nudil nujno medicinsko pomoč žrtvi streljanja. Na objavljenem videoposnetku je slišati zdravnika, ki agente prosi za dovoljenje, da bi ranjeni osebi preveril utrip, vendar so ga ti grobo zavrnili. Eden izmed agentov je na njegovo izjavo, da je zdravnik, odgovoril z besedami, da mu je za to vseeno. Incident se je zgodil v neposredni bližini kraja streljanja, kjer so bili prisotni zvezni agenti. Kljub jasnim navodilom o nujnosti medicinske pomoči v kritičnih situacijah so agenti ohranili blokado in zdravniku niso dovolili dostopa do žrtve. Dogodek je sprožil val kritik v javnosti glede postopkov zveznih uslužbencev in njihovega spoštovanja osnovnih človekovih pravic do zdravstvene oskrbe. Ameriška javnost in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo pojasnila zveznih organov o tem, zakaj je bila strokovna pomoč na kraju dogodka onemogočena. Gre za nov primer v nizu incidentov, ki sprožajo vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE pri delu na terenu, zlasti v situacijah, kjer so ogrožena človeška življenja.

V iranski prestolnici Teheran in drugih delih države so v četrtek zvečer izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je spodbudil poziv izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija k vsesplošnemu uporu. Oblasti so se na demonstracije odzvale z nemudno omejitvijo dostopa do spleta in prekinitvijo telefonskih povezav, kar je ustaljena metoda režima za preprečevanje organizacije shodov in širjenja informacij o dogajanju na ulicah. Napetosti v državi so se stopnjevale, ko so se protestniki odzvali na radijski in spletni nagovor sina zadnjega iranskega šaha, ki iz Združenih držav Amerike poziva h končanju teokratske vladavine. Teheran je na dogajanje odgovoril z ostrimi grožnjami, vključno z možnostjo izrekanja smrtnih kazni za udeležence nemirov, ki jih oblast označuje za tuji poskus destabilizacije države. Najnovejši val protestov je neposredno povezan s poglabljanjem gospodarske krize in nezadovoljstvom nad versko oblastjo, ki se je stopnjevalo v začetku leta. Pahlavi se je s svojim pozivom postavil v središče gibanja, kar predstavlja premik v dinamiki iranske opozicije, saj se simbolika nekdanje monarhije združuje s sodobnimi zahtevami po demokratičnih spremembah.

V večjih iranskih mestih, vključno s prestolnico Teheran, so v četrtek zvečer izbruhnili množični protivladni protesti, ki so se razširili po pozivu izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija k vsesplošnim demonstracijam. Protestniki so vzklikali slogane s svojih domov in se zbirali na ulicah, kar predstavlja novo zaostritev nemirov, ki so državo zajeli predvsem zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročanju prič so oblasti nemudoma odgovorile z blokado dostopa do spleta in prekinitvijo telefonskih povezav, da bi preprečile širjenje informacij in organizacijo shodov. Gibanje, ki se je sprva začelo zaradi nezadovoljstva nad življenjskimi stroški, se je hitro preobrazilo v širši politični upor proti teokratskemu režimu. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat uporabile popolno zatemnitev komunikacijskih kanalov kot sredstvo za zatiranje opozicijskih glasov, tokratni protesti pa so po obsegu med največjimi po letu 2023. Poročila o nasilju na ulicah se stopnjujejo, medtem ko se napetost med varnostnimi silami in civilnim prebivalstvom povečuje. Izgnani princ Reza Pahlavi se je s tem dejanjem ponovno uveljavil kot osrednja figura opozicije skoraj pet desetletij po islamski revoluciji leta 1979. Njegov vpliv na trenutno dogajanje kaže na globoko razhajanje med režimom v Teheranu in državljani, ki kljub represivnim ukrepom vztrajajo pri zahtevah po političnih in ekonomskih spremembah.

Vrhovno sodišče v Beogradu je v postopku za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je pritožbeno sodišče nezakonito oprostilo obtožence za umor novinarja Slavka Ćuruvije. Sodišče je delno ugodilo zahtevi tožilstva za organizirani kriminal in v sodbi izpostavilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka v korist obtoženih. Po mnenju vrhovnih sodnikov so bili določeni ključni dokazi in pričevanja napačno ocenjeni, zaključki pritožbenega sodišča pa so bili označeni za nejasne in protislovne. Fundacija Slavko Ćuruvija je odločitev vrhovnega sodišča pozdravila, vendar hkrati opozorila na katastrofalen poraz pravosodnega sistema. Odločitev sicer ugotavlja kršitev zakona, vendar zaradi procesnih omejitev ne spreminja pravnomočne oprostilne sodbe, kar pomeni, da odgovorni za umor novinarja iz leta 1999 ostajajo nekaznovani. Fundacija in predsednik Komisije za raziskovanje umorov novinarjev Veran Matić zahtevata odgovornost tistih, ki so prispevali k takšnemu pravnemu izidu. Primer Slavka Ćuruvije velja za enega najpomembnejših simbolov boja za svobodo medijev v regiji. Čeprav je vrhovno sodišče potrdilo, da je bila oprostilna sodba z 2. februarja 2024 sprejeta ob kršenju zakonodaje, pravna država po mnenju civilne družbe in družine umorjenega še vedno ni izpolnila svoje dolžnosti pri iskanju in kaznovanju nalogodajalcev ter izvajalcev umora. Institucije pozivajo k razjasnitvi vseh okoliščin, ki so vodile do procesnih napak.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je v najnovejšem poročilu opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, s čimer ogrožajo svobodo izražanja in mirnega zbiranja. Po navedbah nevladne organizacije trenutna laburistična vlada pod vodstvom Keira Starmerja ni odpravila restriktivne zakonodaje svojih konservativnih predhodnikov, temveč jo je s sprejetjem novih ukrepov še dodatno zaostrila. Poročilo poudarja, da kriminalizacija mirnih protestov spodkopava demokratično odgovornost in lahko dolgoročno poškoduje temelje demokracije v državi. Zakonodajne spremembe, zlasti zakon o policiji, kriminalu, sodstvu in sodiščih iz leta 2022 ter zakon o javnem redu iz leta 2023, policiji omogočajo izvajanje preventivnih aretacij in določanje strogih pogojev za protestnike. Kritiki opozarjajo, da se za nenasilne dejavnosti civilne neposlušnosti, ki so bile v preteklosti kaznovane zgolj z denarnimi kaznimi, zdaj vse pogosteje izrekajo zaporne kazni. Poleg tega je več kot 45 organizacij civilne družbe obsodilo nove dopolnitve zakona o kriminalu in policiji, ki policiji podeljujejo še širša pooblastila brez ustreznega parlamentarnega nadzora. Posebno skrb vzbuja dejstvo, da Združeno kraljestvo s temi ukrepi morda krši svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic. Direktorica HRW za Združeno kraljestvo Yasmine Ahmed je situacijo opisala kot "opozorilni zvonec", saj vlada s svojimi ukrepi dejansko utišala dogajanje na ulicah. Poročilo prihaja v času, ko se država sooča z očitki o zlorabi protiteroristične zakonodaje za pregon aktivističnih skupin, kar dodatno zaostruje odnose med oblastjo in civilno družbo.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Finančni senat pravosodnega bazena (PJF) v Senegalu je v ponedeljek odobril pogojno izpustitev za Mabintou Diaby in njenega sina Mouhameda Diagneja, ki bosta do nadaljnjega pod nadzorom z elektronsko zapestnico. Odločitev sodišča je razveljavila prejšnji sklep preiskovalnega sodnika z začetka decembra, ki je njuno prošnjo za izpustitev zavrnil. Izpustitev sledi pritožbi njunih pravnih zastopnikov na višjo stopnjo. Mabintou Diaby, soproga znanega senegalskega novinarja Madiambala Diagneja, in njun sin sta bila pridržana v okviru preiskave, ki je pritegnila veliko pozornost lokalne javnosti. Čeprav so podrobnosti obtožb v tem poročilu omejene, postopek vodi specializirani finančni oddelek, kar nakazuje na sume finančnih nepravilnosti ali gospodarskega kriminala. Novica o njuni izpustitvi predstavlja pomemben preobrat v sodnem procesu, ki se nadaljuje, medtem ko obtoženca ostajata pod strogim nadzorom sodnih organov.

Iranske oblasti so se na protivladne proteste, ki po državi potekajo že trinajst dni, odzvale s silovitim in smrtonosnim zatiranjem, v katerem je bilo po podatkih nevladnih organizacij ubitih najmanj 45 ljudi. Organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch poročata o nezakoniti uporabi sile in strelnega orožja s strani varnostnih sil, vključno z islamsko revolucijsko gardo, kar je privedlo do več sto ranjenih in več kot 2.000 poljubnih aretacij. Protesti, ki so se pričeli 28. decembra 2025, so se iz prvotnega nezadovoljstva zaradi gospodarske krize hitro sprevrgli v širši upor proti državnemu vrhu. Nasilje se je stopnjevalo tudi v okolici Teherana, kjer je bil po poročanju iranskih medijev ubit policist, kar še dodatno zaostruje napetosti med režimom in protestniki. Mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo, da število žrtev vztrajno narašča, saj varnostne sile brez zadržkov streljajo na množice. Kljub represiji se demonstracije nadaljujejo v številnih mestih, kar predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost iranske teokratske ureditve v zadnjih mesecih. Dogajanje je neposredno povezano z dolgotrajno finančno nestabilnostjo in drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute rial, kar je prebivalstvo pahnilo v hudo revščino. Trenutni val nasilja sledi vzorcu iz preteklih let, ko je režim za ohranitev oblasti uporabil vsa razpoložljiva sredstva, vključno z informacijsko blokado in sistemskim kršenjem človekovih pravic. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere, medtem ko nevladne organizacije pozivajo k takojšnji ustavitvi prelivanja krvi in izpustitvi vseh neupravičeno zaprtih oseb.

Sodišče Bosne in Hercegovine je uradno potrdilo obtožnico proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu poveljniku Armade BiH, ki ga bremenijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu ter ranjencem in bolnikom. Kazniva dejanja naj bi bila storjena leta 1993 na območju občine Žepče med bošnjaško-hrvaškim sporom. Šestić je obtožen kršitev mednarodnega humanitarnega prava v času oboroženih spopadov v osrednji Bosni. Obtožnica se osredotoča na dejanja zoper hrvaške civile in ujetnike, kar predstavlja nadaljevanje prizadevanj tožilstva za procesuiranje odgovornih za grozodejstva v srednji Bosni. Ta primer je del širšega vala pravosodnih postopkov v regiji, ki so namenjeni razjasnitvi dogodkov iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zagotavljanju pravice za žrtve na vseh straneh konflikta.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se prvotno začeli zaradi globoke gospodarske krize in drastičnega padca vrednosti riala, razširili v vsesplošen upor proti teokratskemu režimu, ki je zajel že več kot 100 mest. Po navedbah aktivistov in organizacij za človekove pravice je v nasilju umrlo najmanj 48 ljudi, več kot 2200 pa jih je bilo pridržanih. Iranske oblasti so se na nemire odzvale s popolno blokado spleta in prekinitvijo telefonskih povezav, s čimer so državo praktično odrezale od zunanjega sveta, medtem ko napovedujejo uporabo še strožjih ukrepov za zadušitev upora. Vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v televizijskem nagovoru protestnike označil za vandale in tuji plačance, ki naj bi delovali po navodilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila, ter Trumpu svetoval, naj se raje posveti težavam v lastni državi. Iranske pravosodne oblasti so ob tem zagrozile z odločnimi kaznimi za udeležence nemirov, pri čemer nekaterim grozi celo smrtna kazen. Nadzor nad zatiranjem protestov naj bi prevzela elitna Revolucionarna garda, saj režim domnevno dvomi v zvestobo rednih policijskih enot. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostrimi opozorili in Iranu zagrozil s silovitim vojaškim udarom, če bodo oblasti nadaljevale z ubijanjem civilistov. Trump je izrazil podporo svobodi iranskega ljudstva in namignil, da bi se iranski režim lahko zrušil, podobno kot se je to nedavno zgodilo v Venezueli. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se tako stopnjujejo, medtem ko napovedni trgi verjetnost padca iranskega vrha ocenjujejo na več kot 50 odstotkov.

Mednarodna nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je v svojem zadnjem poročilu opozorila, da so britanske oblasti v zadnjih letih močno omejile pravico do mirnih protestov. Po navedbah organizacije Združeno kraljestvo izvaja represivne ukrepe proti demonstrantom, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi države na področju človekovih pravic. Poročilo izpostavlja, da so se ukrepi proti aktivistom stopnjevali pod prejšnjo konservativno vlado, vendar sedanja laburistična administracija sporne zakonodaje še ni preklicala. HRW poudarja, da se v državi ustvarja okolje, v katerem se mirno izražanje nestrinjanja obravnava kot kaznivo dejanje. Razširitev pooblastil policije in uvedba strožjih omejitev za javna zbiranja po mnenju strokovnjakov spodkopavata temelje demokracije. Organizacija poziva britansko vlado k takojšnji reviziji zakonodaje, ki bi zagotovila svobodo zbiranja v skladu s svetovnimi standardi. Kritike so usmerjene predvsem v sistematično uporabo represivnih sredstev, ki naj bi utišala aktivizem in omejila javni diskurz o ključnih družbenih vprašanjih. Kljub spremembi oblasti v Londonu se zdi, da se trend omejevanja državljanskih svoboščin nadaljuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Iranske varnostne sile so v četrtek s solzivcem in ostrim strelivom poskušale razgnati protestnike, ki so se po državi zbrali zaradi globoke gospodarske krize in nezadovoljstva s klerikalno oblastjo. Po dvanajstih dneh neprekinjenih demonstracij so skupine za človekove pravice poročale o naraščajočem številu smrtnih žrtev in tisočih pridržanih, medtem ko opozicija v izgnanstvu poziva k splošnim stavkam in še obsežnejšim shodom. Protesti so se sprva začeli kot odziv na strmoglavi padec vrednosti nacionalne valute rial, vendar so hitro prerasli v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi države pod vodstvom ajatole Alija Hameneja. Napetosti v državi so se dodatno zaostrile zaradi posledic dolgoletnih sankcij in nedavnih spopadov z Izraelom, kar je še dodatno oslabilo iransko gospodarstvo. Po navedbah aktivistov so se demonstracije razširile v več kot 100 mest, režim pa se na upor odziva z represivnimi ukrepi, ki vključujejo tudi onemogočanje dostopa do spleta, da bi preprečili organizacijo novih shodov. Kljub nasilju varnostnih sil protestniki vztrajajo na ulicah, kar predstavlja enega največjih izzivov za iranske oblasti v zadnjih letih. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni nemiri neposredna posledica dolgotrajnega kopičenja nezadovoljstva, ki se je ponovno razplamtelo po neuspešnih poskusih stabilizacije trga. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi stopnjevanje nasilja v Iranu lahko vodilo do širše regionalne nestabilnosti, zlasti po tem, ko so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v politične pozive k zamenjavi oblasti.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

Iranske varnostne sile so v začetku januarja 2026 s silo odgovorile na vsesplošne proteste, ki so se po državi razširili zaradi gospodarskega zloma in padca vrednosti nacionalne valute. Po poročilih nevladnih organizacij Amnesty International in Human Rights Watch je bilo med 31. decembrom 2025 in 3. januarjem 2026 ubitih najmanj 28 ljudi, vključno z otroki, v 13 mestih po državi. Varnostne sile, vključno z Revolucionarno gardo (IRGC) in policijo (FARAJA), so proti demonstrantom uporabile strelno orožje, gumijaste naboje, vodne topove in solzivec. Demonstracije, ki so se sprva začele zaradi visokih cen hrane in inflacije, so hitro prerasle v odkrito politično nasprotovanje vladajočemu režimu. Protestniki v večjih mestih, kot so Teheran, Tabriz in Isfahan, vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozivajo k padcu diktature. Trgovci v mestnih bazarjih so v znak protesta zaprli svoje prodajalne, medtem ko so se na ulicah vrstili napadi na simbole režima, vključno z zažiganjem policijskih motornih koles in uradov guvernerjev. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni nemiri najbolj resna grožnja islamski republiki v zadnjih letih, saj se režim spopada s popolno izgubo zaupanja javnosti. Kljub napovedim pravosodnih organov o strožjem pregonu in uporabi brutalnih metod za zadušitev upora, se protesti po državi nadaljujejo. Mednarodna skupnost, vključno z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pozorno spremlja dogajanje, opozicija pa se vse bolj združuje okoli izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija.

V Iranu so se protesti, ki jih je sprva sprožilo nezadovoljstvo nad katastrofalnim gospodarskim stanjem in visoko inflacijo, razširili v vsesplošen upor proti teokratski oblasti v državi. Aktivisti poročajo, da so demonstracije zajele že 111 mest po vsej državi, kar predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih. Po zadnjih podatkih je v nasilju, povezanem z demonstracijami, življenje izgubilo najmanj 38 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Iranska vlada je na širjenje nemirov odgovorila z zaostritvijo ukrepov in grožnjami z dodatnim pregonom protestnikov. Oblasti so čez noč uvedle popolno blokado spletnih povezav po vsej državi, da bi preprečile organizacijo shodov in pretok informacij v tujino. Kljub temu se intenzivnost protestov ne zmanjšuje, saj prebivalci vztrajajo pri zahtevah po korenitih političnih spremembah, saj je vrednost nacionalne valute rial močno upadla, življenjski stroški pa postali nevzdržni. Na dogajanje se je odzval tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je zagrozil z ostrimi povračilnimi ukrepi, če bi iranske oblasti začele pobijati protestnike. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko povzročilo dolgotrajno nestabilnost v regiji Bližnjega vzhoda. Situacija ostaja napeta, saj režim ne kaže pripravljenosti na dialog, protestniki pa ne odstopajo od svojih zahtev.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Avstralska policija je v zvezni državi Queensland vložila obtožnico proti 50-letnemu uslužbencu skupine za varovanje (Protective Services Group). Po obsežni preiskavi so moškega obtožili več deset kaznivih dejanj, povezanih s sovražnim govorom in dejanji iz sovraštva. Preiskava se je osredotočila na dejavnosti uslužbenca, ki naj bi sistematično kršil zakonodajo na področju varovanja človekovih pravic in preprečevanja diskriminacije. Uradni viri so potrdili, da so obtožbe rezultat dolgotrajnega zbiranja dokazov znotraj policijskih vrst. Identitete osumljenca zaradi varstva postopka še niso razkrili, vendar so poudarili, da gre za resne kršitve dolžnosti javnega uslužbenca. Primer je sprožil burne odzive v avstralski javnosti, saj gre za enega največjih primerov domnevnih kaznivih dejanj iz sovraštva znotraj varnostnih organov v zadnjem obdobju. Institucije poudarjajo ničelno toleranco do kakršne koli oblike nestrpnosti v svojih vrstah.

Iranska atletska zveza se je zavila v molk glede usode dveh reprezentantov, ki sta bila pridržana v Južni Koreji. Po navedbah dostopnih poročil sta bila športnika po dolgotrajnem in enem najbolj kontroverznih pravnih postopkov v zgodovini iranskega športa oproščena vseh obtožb. Kljub oprostilni sodbi se reprezentanta nista vrnila v Iran, o njunem trenutnem bivališču ali načrtih za vrnitev pa ni uradnih informacij. Fizična odsotnost športnikov in odsotnost pojasnil s strani nacionalne zveze sta v iranski javnosti sprožili val ugibanj in kritik. Zveza, ki je bila že v preteklosti deležna očitkov zaradi vloge pri nastanku tega primera, zdaj zavrača odgovore na vprašanja o tem, kdaj in če sploh se bosta atleti vrnila v domovino. Primer velja za enega najtemnejših v iranskem športu, saj vključuje zapletena diplomatska in pravna vprašanja med Teheranom in Seulom.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je v svojem zadnjem poročilu opozorila na kritične razmere na okupiranih palestinskih ozemljih. Po podatkih medijskega observatorija OIC je Izrael v obdobju med 30. decembrom in 5. januarjem na Zahodnem bregu porušil 101 palestinsko hišo, kar organizacija interpretira kot del načrtnega prisilnega izseljevanja prebivalstva. Poročilo navaja, da je bilo v enem tednu ubitih najmanj 124 ljudi, skupno število dokumentiranih kršitev pa je doseglo 1049. Napadi izraelskih sil so se poleg Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema nadaljevali tudi na območju Gaze. OIC poudarja, da uničevanje stanovanjskih objektov in civilne infrastrukture povzroča humanitarno katastrofo. Organizacija je dejanja izraelske vojske označila za vojne zločine in pozvala mednarodno skupnost k ukrepanju proti tistemu, kar opisujejo kot genocidno politiko v palestinskih enklavah. Dokumentacija o dogodkih naj bi služila kot dodatni dokaz o sistematičnem pregonu Palestincev z njihovih domov.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Nizozemska je uradno prekinila sodelovanje v vojaški operaciji proti trgovini z narkotiki na Karibih, ki jo pod vodstvom Združenih držav Amerike izvaja operacija "Južno kopje". Kot je pojasnil nizozemski obrambni minister Ruben Brekelmans, se je država za ta korak odločila zaradi nestrinjanja z metodami ameriške strani, ki vključujejo vojaške napade na plovila, za katera se sumi, da prevažajo droge. Nizozemska bo svoje dejavnosti proti tihotapljenju drog še naprej izvajala neodvisno znotraj svojih teritorialnih voda, ne bo pa več zagotavljala helikopterjev, objektov ali druge logistične podpore za ameriško operacijo v mednarodnih vodah. Brekelmans je poudaril, da Nizozemska zagovarja pristop, ki temelji na prijetju in sodnem pregonu osumljencev, namesto neposrednega streljanja na plovila. Operacija "Južno kopje", ki se je začela septembra, je po poročanju tujih medijev v več kot 20 napadih zahtevala že več kot 100 življenj. Odločitev Haaga prihaja v času povečanih napetosti zaradi ameriške uporabe sile proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je sprožilo številne mednarodne kritike glede kršenja suverenosti in mednarodnega prava. Nizozemska sicer na Karibih nadzoruje šest otokov in je bila dolga leta ključna partnerica ZDA pri nadzoru in zasegu prepovedanih substanc v regiji.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Vrhovno sodišče Indije je v primeru obsežne zarote v povezavi z nasilnimi neredi v Delhiju leta 2020 sprejelo odločitev o prošnjah za izpustitev na prostost ob plačilu varščine. Senat pod vodstvom sodnikov Aravinda Kumarja in N. V. Anjarie je zavrnil prošnji za varščino za aktivista Umarja Khalida in Sharjeela Imama, ki ostajata v priporu pod obtožbami po strogi protiteroristični zakonodaji. Oba sta bila označena za osrednja akterja pri organizaciji protestov, ki so prerasli v nasilje. Po drugi strani je sodišče ugodilo prošnjam petih drugih obtožencev, med katerimi so Gulfisha Fatima, Meeran Haider, Shifa-ur-Rehman, Shadab Ahmed in Mohd Saleem Khan. Ti so dobili možnost izpustitve na prostost pod strogo določenimi pogoji. Odločitev predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem sodnem postopku, ki preiskuje ozadje spopadov, ki so zahtevali več deset smrtnih žrtev in povzročili ogromno gmotno škodo v indijski prestolnici. Tožilstvo vztraja, da so bili nemiri del širše načrtovane zarote za destabilizacijo države.

V Južni Koreji je več odmevnih sodnih procesov razkrilo pretresljive podrobnosti o spolnem nasilju in procesnih pomanjkljivostih v pravosodju. Skupina storilcev, ki so leta 2018 kot mladoletniki v javnem stranišču skupinsko posilili vrstnico in dejanje v živo prenašali prek spleta, se je pritožila na izrečene zaporne kazni v trajanju od dveh do petih let. Prvostopenjsko sodišče je njihova dejanja označilo za sadistična in bizarna, saj so žrtvi grozili z objavo posnetkov, če bi primer prijavila. Hkrati je južnokorejsko javnost razburila odločitev višjega sodišča, ki je oprostilo 68-letnega obsojenega spolnega prestopnika. Slednji je kršil prepoved nočnega izhoda in se izogibal preizkusom alkoholiziranosti, vendar ga sodišče zaradi bizarne napake v prvotnem sodnem zapisu ni moglo kaznovati. V dokumentu je namreč manjkalo natančno določilo o trajanju teh omejitev, kar je povzročilo procesno ničnost in njegovo izpustitev na prostost. Poleg teh primerov je sodišče v Daeguju obsodilo 60-letnika na pogojno kazen zaradi groženj sosedu z električnim orodjem, kar dodatno osvetljuje problematiko nasilja v lokalnih skupnostih.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Pariško upravno sodišče je odredilo, da mora biti medicinska sestra ponovno zaposlena v roku enega meseca. AP-HP bo preučil sankcijo.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

V Ugandi se pripravljajo na predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo potekale 15. januarja, vendar Urad Združenih narodov za človekove pravice opozarja na razširjeno represijo in ustrahovanje opozicije. Glavni izzivalec dolgoletnega predsednika Yowerija Musevenija je priljubljeni glasbenik in politik Bobi Wine, ki v svojem programu obljublja korenite spremembe na področju upravljanja z naravnimi viri. Bobi Wine je v pogovoru za medije napovedal, da bo v primeru izvolitve revidiral vse pogodbe z mednarodnimi naftnimi podjetji. Po njegovih besedah so številni obstoječi dogovori za državo, ki si prizadeva postati pomembna proizvajalka nafte, neugodni, zato namerava spremeniti vse člene, ki ne koristijo neposredno prebivalcem Ugande. Njegove napovedi so sprožile dodatno napetost v že tako zaostrenem političnem ozračju pred volilnim dnem. Mednarodna skupnost izraža globoko zaskrbljenost nad poročili o kršitvah človekovih pravic in omejevanju svobode govora. Poročilo Združenih narodov izpostavlja, da volilni proces spremljajo nasilni posegi varnostnih sil proti podpornikom opozicije, kar postavlja pod vprašaj legitimnost in poštenost prihajajočih volitev v tej vzhodnoafriški državi.

Vrhovno sodišče Indije je 5. januarja objavilo sodbo glede prošenj za varščino Umarja Khalida, Sharjeela Imama in drugih, obtoženih zarote v zvezi z izgredi v Delhiju leta 2020. Zadeva vključuje obtožbe po UAPA.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Indijske oblasti so po odločitvi vrhovnega sodišča iz zapora Tihar v New Delhiju izpustile aktivistko Gulfisho Fatimo in štiri druge obtožence, ki so bili zaprti zaradi domnevne zarote v povezavi z nemiri v severovzhodnem delu prestolnice leta 2020. Izpustitev je sledila po tem, ko je sodišče potrdilo, da so vsi obtoženci izpolnili pogoje za varščino v višini 200.000 rupij in predložili potrebna jamstva. Policija je pred izpustitvijo opravila temeljit pregled dokumentacije in poroštev. Med izpuščenimi je tudi Shahdab Ahmed, medtem ko peta oseba, ki ji je bila prav tako odobrena varščina, še ni opravila vseh formalnosti pred sodiščem. Postopki so se zavlekli zaradi strogih preverjanj, ki jih je izvajala lokalna policija, vendar je sodišče ugotovilo, da so bili vsi zakonski pogoji za prostost izpolnjeni. Kljub izpustitvi te skupine vrhovno sodišče v ponedeljek ni ugodilo prošnjam za izpustitev vidnejših aktivistov Umara Khalida in Sharjeela Imama. Primer temelji na obtožbah o širši zaroti, ki naj bi sprožila nasilne proteste pred štirimi leti. Odločitev vrhovnega sodišča o podelitvi varščine po dolgotrajnem priporu brez sojenja predstavlja pomemben pravni preobrat v obravnavi obtožencev po strogem protiterorističnem zakonu. Aktivisti so v priporu preživeli več let, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o človekovih pravicah v Indiji.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo je uradno sporočilo, da po posredovanju ministra dr. Simaija in usklajevanju z ustreznimi institucijami noben študent Univerze v Birjandu ni več v pridržanju. Mohammad Ali Dadgostarnia, pomočnik ministra za medije in direktor odnosov z javnostmi, je potrdil, da so bili vsi študenti, ki so bili predhodno zaprti, izpuščeni na prostost. Poudaril je nujnost ohranjanja dostojanstva izobraževalnih ustanov in spoštovanja uradnih protokolov pri obravnavi študentskih vprašanj. Ob tem je ministrstvo izdalo stroga navodila vodstvom univerz glede ravnanja v prihodnje. Rektorji univerz so prejeli opomin, da se morajo spopadati s težavami znotraj zakonskih okvirov in se izogibati samovoljnim ali subjektivnim ukrepom proti študentom. Ministrstvo poudarja, da poljubno uveljavljanje discipline ali samovoljno posredovanje organov pregona ne more biti rešitev za univerzitetne izzive. Namesto tega se od vodstev pričakuje uporaba institucionalnih zmogljivosti za mirno reševanje sporov.