Vladimir Grošić, nekdanji direktor psihiatrične bolnišnice Sveti Ivan v Zagrebu, ki so ga organi pregona aretirali konec prejšnjega leta v obsežni protikorupcijski akciji urada Uskok, se je v sredo vrnil na delovno mesto v isti ustanovi. Vodstvo bolnišnice je potrdilo, da Grošić v zavodu ponovno dela kot psihiater na oddelku, vendar nima več nobene upravljalske oziroma vodstvene funkcije. Njegova vrnitev na delovno mesto je v javnosti in strokovnih krogih sprožila vprašanja o primernosti zaposlovanja oseb v kazenskih postopkih v javnih zdravstvenih ustanovah. Grošić je bil s položaja direktorja razrešen takoj po aretaciji, ko so preiskovalci sumili na nepravilnosti pri vodenju javnih naročil in domnevno prejemanje podkupnin. Čeprav kazenski postopek zoper njega še ni pravnomočno zaključen, mu po hrvaški delovnopravni zakonodaji brez pravnomočne obsodbe ali specifične prepovedi opravljanja poklica ni mogoče preprečiti opravljanja zdravniškega dela. Ustanova poudarja, da so pri zaposlitvi upoštevali vse veljavne predpise, kljub temu pa primer ostaja pod drobnogledom javnosti. Dogodek odpiral širšo razpravo o korupciji v hrvaškem zdravstvenem sistemu in vplivu takšnih primerov na zaupanje bolnikov. Medtem ko se preiskava nadaljuje, v bolnišnici zagotavljajo, da vrnitev nekdanjega direktorja na strokovno mesto ne vpliva na vodenje zavoda ali izvajanje protikorupcijskih ukrepov, ki so jih uvedli po lanskih dogodkih.

Indonezijska komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v svoji prvi letošnji večji operaciji v Severni Džakarti pridržala osem oseb, vključno z uslužbenci generalnega direktorata za davke pri ministrstvu za finance. Preiskovalci so med izvedbo operacije zasegli večje količine gotovine v domači in tuji valuti, ki po navedbah KPK znašajo več sto milijonov rupij. Aretacije so povezane s sumom prejemanja podkupnin v zameno za nezakonito zmanjšanje davčnih obveznosti določenih subjektov. Operacija predstavlja prvi pomembnejši primer boja proti korupciji v javni upravi v letu 2026. Med pridržanimi so visoki uradniki davčne uprave v Severni Džakarti, ki so trenutno na intenzivnem zaslišanju na sedežu komisije. Preiskovalci preiskujejo obseg korupcijske mreže in preverjajo, ali so bili v shemo vključeni tudi drugi uslužbenci ministrstva za finance. Odzval se je tudi minister za finance Purbaya Yudhi Sadewa, ki je potrdil seznanjenost z dogodkom. Ministrstvo je napovedalo, da bo pridržanim uslužbencem zagotovilo pravno pomoč, hkrati pa je poudarilo svojo zavezanost k sodelovanju s protikorupcijsko komisijo pri čiščenju nepravilnosti v davčnem sistemu.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

Sodišče v čilskem mestu Rancagua je nekdanjega župana Juana Ramóna Godoya Muñoza obsodilo na 16-letno zaporno kazen zaradi vrste korupcijskih kaznivih dejanj, ki jih je storil med opravljanjem svoje funkcije. Godoy Muñoz, nekdanji član Socialistične stranke, je bil spoznan za krivega hudega podkupovanja, davčnih utaj, poneverbe javnih sredstev, goljufij zoper državni proračun in pranja denarja. Ob zaporni kazni mu je sodišče naložilo še plačilo globe v višini 400 milijonov čilskih pesov. Obsodba sledi dolgotrajnemu pravnemu postopku, med katerim je bil nekdanji župan že leto in pol v preventivnem priporu v lokalnem zaporu. Tožilstvo regije O'Higgins je med procesom predstavilo obsežne dokaze o sistematičnih zlorabah položaja in finančnih nepravilnostih. Razsodba predstavlja eno najstrožjih kazni za korupcijo na lokalni ravni v novejši zgodovini države, s čimer so sodne oblasti poslale jasno sporočilo o ničelni toleranci do zlorabe javnih pooblastil. Sodni senat je v celoti sledil navedbam tožilstva glede teže storjenih dejanj, ki so resno oškodovala mestno blagajno in zaupanje javnosti v lokalne institucije. Obsodba je bila izrečena na ustnem sojenju, kjer so bili podrobno razkriti mehanizmi, s katerimi je Godoy Muñoz prikrival nezakonite finančne tokove. Po pravnomočnosti sodbe bo nekdanji politik nadaljeval s prestajanjem kazni v istem zapornem objektu, kjer se je nahajal doslej.

Posebna volilna komisija (JEE) v Limi je uradno sprejela pritožbo predsedniškega kandidata stranke Perú Primero, Maria Vizcarre, in primer predala Nacionalni volilni poroti (JNE). Vizcarra se bori proti odločitvi o izključitvi iz predsedniške tekme, ki je bila izdana zaradi njegove predhodne obsodbe zaradi korupcije. Kot brat nekdanjega predsednika Martína Vizcarre kandidat vztraja, da dosmrtna prepoved opravljanja javnih funkcij ne obstaja, in si prizadeva za razveljavitev prvotne odločitve. Postopek se zdaj seli na najvišjo volilno instanco v Peruju, ki bo v drugi in zadnji stopnji podala dokončno razsodbo o njegovi kandidaturi. Vizcarra je osebno obiskal sedež volilnega organa z dokumentacijo, s katero želi dokazati upravičenost svojega sodelovanja na prihajajočih volitvah. Njegova ekipa poudarja, da so pravne ovire, ki jih navaja JEE, neutemeljene in da bi morali volivci imeti možnost odločanja o njegovem programu. Primer vzbuja precejšnjo pozornost v perujski javnosti, saj ponovno odpira vprašanja o integriteti političnih kandidatov in vplivu preteklih korupcijskih afer na trenutno politično stabilnost. Odločitev JNE bo ključna za politično prihodnost stranke Perú Primero, saj bi potrditev izključitve pomenila konec Vizcarrovih predsedniških ambicij za ta volilni cikel.

Vrhovno tožilstvo v Tajvanu je 5. januarja 2026 uradno vložilo pritožbo na odločitev višjega sodišča, ki je županjo mesta Hsinchu, Gao Hongan, oprostilo obtožb korupcije. Gao Hongan je bila na prvi stopnji obsojena na sedem let in štiri mesece zapora zaradi domnevne goljufije s sredstvi za plače in nadure svojih asistentov v času, ko je služila kot poslanka v parlamentu med letoma 2020 in 2022. Višje sodišče je decembra lani to sodbo razveljavilo in jo spoznalo za krivo le ponarejanja uradnih listin, za kar ji je prisodilo šest mesecev zaporne kazni z možnostjo plačila denarne kazni. Tožilstvo vztraja, da je Gao zavestno preslepila javne uslužbence in si protipravno pridobila približno 110.000 tajvanskih dolarjev (okoli 3.100 evrov). Primer je povzročil precejšnje politične pretrese, saj je bila Gao po prvostopenjski obsodbi suspendirana s položaja županje, nato pa se je decembra 2025 nanj vrnila. Pritožba na tretjestopenjsko sodišče pomeni novo negotovost za njeno politično kariero in morebitno vnovično kandidaturo. V ločenem primeru je tožilstvo v Taipeju vložilo obtožnico proti Luju Yixiangu, lastniku gostinske verige Ming Xiang Yuan, in še 34 osebam zaradi suma pranja denarja. Obtoženi naj bi prek plačilnega sistema HERO PAY štiri leta prali denar za spletne igralnice na Kitajskem, Japonskem in v Indiji. Skupni znesek opranega denarja naj bi znašal kar 30,6 milijarde tajvanskih dolarjev. Tožilstvo za Luja predlaga kazen devetih let in šestih mesecev zapora.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je ugodilo pritožbi republiškega javnega tožilstva in razveljavilo oprostilno sodbo za nekdanjega predsednika vlade te entitete Aleksandra Džombića. Nekdanji visoki funkcionar je obtožen zlorabe uradnega položaja v povezavi z dodelitvijo spornega posojila Investicijsko-razvojne banke Republike Srbske (IRB RS) v višini 19,4 milijona konvertibilnih mark (približno 10 milijonov evrov) zasebnemu podjetju Energolinija iz Zvornika. Zadeva se vrača v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče v Banja Luki. Tožilstvo Džombiću očita, da je kljub nizki kreditni sposobnosti podjetja in predhodnim zavrnitvam strokovnih služb banke uporabil svoj politični vpliv za odobritev sredstev, ki niso bila nikoli vrnjena. Sodišče bo v ponovljenem postopku ponovno pretehtalo dokaze o njegovi vlogi pri podpisu sporne pogodbe in morebitnem oškodovanju javnih sredstev, kar predstavlja enega vidnejših primerov pregona korupcije na najvišji ravni v tej entiteti Bosne in Hercegovine.

Nigerijska komisija za policijske službe (PSC) je izdala uradno opozorilo glede poskusov izsiljevanja kandidatov, ki se potegujejo za zaposlitev v nigerijskih policijskih silah (NPF). Po navedbah vodje protokola in odnosov z javnostmi na sedežu PSC v Abuji, Tortyja Njokuja Kaluja, so prejeli več poročil o spletnih kavarnah in posameznih agentih, ki kandidatom za registracijo nezakonito zaračunavajo visoke zneske. Ti zneski naj bi dosegali 15.000 nigerijskih nairov (približno 9 evrov) ali več. Komisija je v izjavi za javnost poudarila, da je celoten postopek prijave za zaposlitev v policiji popolnoma brezplačen. Institucija je kandidate pozvala, naj ne nasedajo prevarantom in naj ne plačujejo nobenih pristojbin za storitve, ki bi morale biti dostopne brez stroškov. Ukrep je bil sprejet po tem, ko so se pojavile informacije o razširjenih zlorabah v spletnih centrih, kjer so nepošteni posamezniki izkoriščali nevednost iskalcev zaposlitve. S tem odločnim korakom želi PSC zaščititi integriteto zaposlovalnega postopka in zagotoviti, da revščina ali prevare ne bi preprečile usposobljenim posameznikom vstopa v varnostne sile. Organi pregona bodo pozorno spremljali dejavnosti spletnih kavarn in proti kršiteljem, ki izkoriščajo kandidate, ustrezno ukrepali.

V Atenah se je z zaslišanjem Marie Marangeli, nekdanje tajnice nekdanjega podpredsednika družbe Novartis Hellas Konstantinosa Frouzisa, nadaljevalo sojenje na drugi stopnji v odmevni zadevi Novartis. Marangelijeva, ki je v preteklosti pričala kot zaščitena pričevalka pod psevdonimom 'Aikaterini Kelesi', je pred sodiščem prvič javno potrdila, da je za svoje pričevanje o spornih praksah farmacevtskega giganta prejela finančno nagrado s strani ameriških pravosodnih organov. Sodišču je pojasnila, da so jo ameriške oblasti ocenile za verodostojno pričo, medtem ko se v Grčiji sooča s pravnim pregonom zaradi domnevno lažnega pričanja. Obtoženka je v svojem zagovoru poudarila, da se počuti krivično obravnavano s strani grškega pravosodja, ki jo je na prvi stopnji obsodilo na 33 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Vztrajala je pri svojih prvotnih navedbah o podkupovanju grških politikov, čeprav te obtožbe v preiskavah niso bile potrjene. Marangelijeva je izpostavila neskladje med mednarodnim priznanjem njenih informacij in domačo obsodbo, pri čemer je izrazila pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče sprejelo pravično odločitev in upoštevalo njeno vlogo pri razkritju neustreznih praks v farmacevtski industriji.

Opozicijske stranke v Zrenjaninu so ostro kritizirale mestno upravo pod vodstvom Srbske napredne stranke (SNS) zaradi afere, povezane s postavitvijo in naknadno odstranitvijo panoramskega kolesa v središču mesta. Po navedbah opozicije dogajanje predstavlja neposredno posledico dolgoletnega netransparentnega vodenja mesta in sklepanja poslov za zaprtimi vrati, kar je po njihovem mnenju značilno za delovanje vladajoče stranke. Predstavniki opozicije so v javni izjavi poudarili, da projekt postavitve panoramskega kolesa nima ustrezne pravne podlage oziroma so bili postopki izpeljani v nasprotju z javnim interesom. Zahtevajo polno politično in pravno odgovornost vseh vpletenih v projekt, ki je v lokalni javnosti sprožil precejšnje ogorčenje. Odstranitev kolesa kmalu po njegovi postavitvi je za kritike le še en dokaz neusklajenega in neodgovornega trošenja javnih sredstev ter pomanjkanja strateškega načrtovanja v srbski avtonomni pokrajini Vojvodini.

Sodni postopek proti suspendiranemu predsedniku Suda Bosne in Hercegovine Ranku Debevcu ter nekdanjemu direktorju Obveščevalno-varnostne agencije (Oba) Osmanu Mehmedagiću bo po novem potekal na Občinskem sodišču v Sarajevu. Odločitev o prenosu pristojnosti z državne na lokalno raven je sledila večkratnim postopkovnim zapletom in razpravam o tem, kateri organ je dejansko pristojen za obravnavo obtožb. Na zatožni klopi se bo poleg omenjenih visokih uradnikov znašel tudi tretjeobtoženi Milisav Pijuk. Iz sarajevskega občinskega sodišča so že potrdili, da so prevzeli zadevo v svojo pristojnost, vendar pa datum začetka glavne obravnave oziroma prvega naroka še ni določen. Obtožnica bremeni nekdanja vodilna moža pravosodja in obveščevalne službe zlorabe položaja, kar je v zadnjih mesecih močno zamajalo zaupanje javnosti v neodvisnost bosansko-hercegovskih državnih institucij. Prenos primera na nižjo stopnjo sodstva predstavlja pomemben procesni preobrat v enem izmed najbolj odmevnih korupcijskih primerov v regiji.

Romunsko visoko kasacijsko in sodno sodišče (ICCJ) je v ponedeljek, 5. januarja, z žrebom določilo člane štirih petčlanskih sodnih senatov, ki bodo delovali v letu 2026. Sestavljena sta bila dva senata za kazenske in dva za civilne zadeve, ki bodo obravnavali najzahtevnejše primere v državi, vključno z odmevnimi korupcijskimi procesi. Izbor je v pravosodnih krogih sprožil razprave, saj naj bi bila približno polovica izžrebanih sodnikov na vrhovno sodišče povišana šele pred kratkim. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so nekateri izmed imenovanih sodnikov v javnosti povezani s t. i. skupino Savonea. Ta skupina je bila v preteklosti deležna kritik zaradi kontroverznih odločitev v pomembnih sodnih postopkih. Ker bodo ti sodniki neposredno odločali o usodi političnih in gospodarskih elit, javnost in stroka pozorno spremljata postopke oblikovanja senatov, ki naj bi zagotavljali nepristranskost in vladavino prava v državi.

V prestolnici Filipinov, Manili, se je v petek zbrala ogromna množica večinoma bosonogih vernikov, ki so se udeležili vsakoletne procesije s stoletja starim kipom Jezusa Kristusa, znanega kot Črni Nazarečen. Dogodek, ki velja za enega največjih izrazov verske gorečnosti v državi, so nekateri udeleženci letos izkoristili za javno izražanje nezadovoljstva zaradi obsežnega korupcijskega škandala, v katerega so vpleteni vplivni zakonodajalci. Procesija se je začela po polnočni maši, ki se je je udeležilo več deset tisoč vernikov. Čeprav gre primarno za verski dogodek, kjer verniki iščejo duhovno tolažbo ali se zahvaljujejo za uslišane prošnje, je politično nezadovoljstvo preželo letošnje vzdušje. Filipinska katoliška cerkev in verniki so tradicionalno močan družbeni dejavnik, ki pogosto opozarja na moralna in etična vprašanja v državni politiki. Varnostne sile so bile v visoki pripravljenosti, saj procesija Črnega Nazarečana vsako leto predstavlja velik logistični in varnostni izziv zaradi nepreglednih množic, ki se želijo dotakniti kipa. Kljub napetostim zaradi političnih razkritij je dogodek potekal v skladu z verskimi običaji, vendar z jasno sporočilnostjo ljudstva, ki zahteva odgovornost od svojih voditeljev.

Komisija za boj proti korupciji (KPK) je razkrila, da je bil Yaqut Cholil Qoumas za osumljenca imenovan že 8. januarja 2026. V preiskavo korupcije pri dodeljevanju kvot za hadž v letih 2023 in 2024 je vpleten tudi Gus Alex, nekdanji posebni uslužbenec Yaquta, ki je prav tako osumljenec. Preiskava o premoženju nekdanjega ministra je v teku.

Okrožno sodišče v Qiaotouju je pravnomočno zavrnilo pritožbo tožilstva zoper odločitev o izpustitvi tajvanskega svetnika Cai Zheng-yija, znanega pod vzdevkom 'Rain Brush', na prostost. Cai, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi vpletenosti v škandal s prirejanjem izidov v poklicni bejzbolski ligi, je obtožen vodenja obsežne mednarodne operacije pranja denarja. Po navedbah tožilstva naj bi njegova mreža prek t. i. 'podzemnih pralnic' denarja prenakazala približno 225 milijard tajvanskih dolarjev (okoli 6,5 milijarde evrov). Sodišče je kljub teži obtožb in zahtevi tožilstva po desetletni zaporni kazni potrdilo izpustitev ob plačilu 30 milijonov tajvanskih dolarjev varščine. Tožilstvo se je na to odločitev pritožilo, vendar je sodišče pritožbo zavrnilo s pojasnilom, da tožilstvo v tej fazi postopka nima pravice do tovrstnega pravnega sredstva. Cai Zheng-yi ostaja na prostosti pod strogimi pogoji, medtem ko se proces zaradi obsežnih finančnih kriminalnih dejavnosti nadaljuje.

Nigerijska Komisija za gospodarski in finančni kriminal (EFCC) je javno pojasnila pravni status nekdanjega guvernerja zvezne države Kogi, Yahaye Belloja, ki je vpleten v sodni postopek zaradi domnevnih finančnih goljufij. Iz agencije so sporočili, da Bello ostaja nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana pred sodiščem v skladu z veljavno zakonodajo. Ta izjava prihaja v času intenzivnega spremljanja sodnega procesa, v katerem se nekdanji guverner spopada z obtožbami o korupciji in zlorabi javnih sredstev. Predstavniki EFCC so poudarili, da je njihova naloga preiskovanje in predložitev dokazov, končna odločitev o krivdi pa je izključno v pristojnosti sodstva. S tem so se odzvali na javne razprave in pritiske, ki so spremljali primer, ter potrdili svojo zavezanost spoštovanju pravnih postopkov in človekovih pravic obtoženca. Primer Belloja v Nigeriji velja za odmeven preizkus delovanja protikorupcijskih organov, vendar EFCC vztraja pri nevtralni drži do pravnomočnosti sodbe.

Višje sodišče na Tajvanu je včeraj odredilo osemmesečno podaljšanje ukrepa omejitve izstopa iz države in obveznega tehnološkega nadzora za predsednika dobrodelne fundacije CTBC Jeffreyja Kooja mlajšega. Koo, ki je vpleten v sodni postopek zaradi domnevne zlorabe zaupanja pri nakupu nepremičnine v bližini jezera Chengching, mora po novem sklepu do septembra 2024 vsak dan poročati o svoji lokaciji s selfijem prek namenske mobilne aplikacije. Sodišče je presodilo, da še vedno obstaja nevarnost pobega v tujino, zato so se odločili za strožji nadzor. Zadeva izvira iz spornega nakupa stavbe za banko CTBC, pri čemer naj bi Koo in njegovi sodelavci oškodovali institucijo za visoke zneske. Na prvi stopnji je bil Koo obsojen na sedem let in osem mesecev zapora, vendar se je na sodbo pritožil. Poleg Kooja so bili podaljšani ukrepi tudi za druga soobtoženca, Zhanga Mingtiana in Lin Xiangxija, kar kaže na sistematičen pristop pravosodja pri obravnavi finančnega kriminala visokega profila. Tehnološki nadzor, ki vključuje uporabo pametnega telefona za potrditev prisotnosti na domu, predstavlja sodoben način preprečevanja bega obtožencev. Obramba je sicer predlagala milejše ukrepe, vendar je višje sodišče v celoti pritrdilo argumentom tožilstva o resnosti kaznivih dejanj in visokem znesku povzročene škode, kar opravičuje nadaljnje omejevanje osebne svobode do pravnomočnosti sodbe.

Seneška narodna skupščina je začela razdeljevati prvo serijo luksuznih terenskih vozil Toyota Land Cruiser Prado, namenjenih poslancem 15. zakonodajnega obdobja. Skupno je bilo dostavljenih 76 vozil, kar je sprožilo ostre odzive v javnosti in med opozicijskimi politiki glede visokih stroškov in pomanjkanja transparentnosti pri izvedbi javnega naročila. Poslanec Thierno Alassane Sall je javno pozval predsednika parlamenta k pojasnilu o nabavni ceni, identiteti dobavitelja in postopkih, ki so privedli do tega nakupa, saj so informacije o poslu ostale prikrite pred javnostjo. Razdelitev vozil je bila vnaprej določena: največji delež, 56 vozil, je prejela vladajoča stranka Pastef, preostala vozila pa so bila dodeljena poslancem s posebnimi potrebami, parlamentarni skupini Takku Wallu, neodvisnim poslancem ter predsedniku skupščine. Polemika se je poglobila zaradi dejstva, da so bila vozila opažena na parkirišču v Batrainu, medtem ko vlada molči o finančnih podrobnostih posla. Kritiki opozarjajo, da takšna poraba proračunskih sredstev v času gospodarskih izzivov spodkopava zaupanje v državne institucije in odpira vprašanja o korupcijskih tveganjih pri javnih naročilih.

Yen Ta-chun, sin nekdanjega podžupana mesta Tainan Yen Chun-zuja, je bil po odločitvi sodišča izpuščen iz pripora ob plačilu varščine v višini treh milijonov tajvanskih dolarjev. Obtoženec je domnevno izrabljal očetov politični vpliv za privabljanje investitorjev, pri čemer je šest oseb ogoljufal za skupno 119,98 milijona tajvanskih dolarjev. Žrtvam je obljubljal visoke donose prek naložb v zastavljalnice in projekte, povezane z mestno upravo Tainana, vendar je sredstva porabil za zasebne namene. Sodišče v Tainanu je Yen Ta-chunu naložilo osemmesečno omejitev prebivanja in prepoved zapustitve države. Obtoženec je na sodišču zaprosil za izustitev z argumentom, da želi aktivno reševati nastale dolgove do oškodovancev. Nekateri izmed njih so se s predlogom strinjali v upanju na povračilo izgubljenih sredstev. Primer je v tajvanski javnosti sprožil razpravo o zlorabi vpliva tako imenovanih 'političnih potomcev'.

Vrhovno sodišče v New Delhiju je v okviru primera domnevne korupcije pri oddaji pogodb za restavracije indijskih železnic (IRCTC) pozvalo Centralni preiskovalni urad (CBI), naj poda odgovor na pritožbo nekdanjega ministra Laluja Prasada Yadava. Yadav se je na sodišče obrnil s prošnjo za razveljavitev sklepa o uvedbi formalne obtožnice, ki je bila oktobra lani vložena proti njemu, njegovi družini in enajstim drugim obtožencem. Sodnica Swarana Kanta Sharma je ob tem zavrnila predlog za začasno ustavitev sojenja, saj je poudarila, da sodišče takšne odločitve ne more sprejeti brez predhodnega vpogleda v pojasnila preiskovalne agencije. Primer se nanaša na nepravilnosti pri upravljanju dveh hotelov indijskih železnic, ki naj bi bila v času Yadavovega ministrskega mandata predana v upravljanje zasebnemu podjetju v zameno za zemljišča.

Podpredsednica Stranke svobode in pravde (SSP) Marinika Tepić je sporočila, da je srbsko sodišče za 4. februar razpisalo glavno obravnavo v postopku proti aktualnemu ministru za kulturo Nikoli Selakoviću. Kazenski postopek je povezan s kontroverzno odločitvijo o odvzemu statusa kulturnega spomenika kompleksu nekdanjega generalštaba v Beogradu, kar je sprožilo ostre odzive srbske opozicije in civilne družbe. Po besedah Tepić se bo Selaković moral zagovarjati zaradi svoje vloge pri spornih pravnih postopkih, ki omogočajo rušenje oziroma preoblikovanje zgodovinsko pomembnega objekta v središču srbske prestolnice. Poleg Selakovića so v postopek vključene tudi druge osebe, ki so sodelovale pri sprejemanju odločitve o spremembi statusa nepremičnine. Opozicija trdi, da gre pri tem za nezakonito ravnanje v korist zasebnih investitorjev, kar v srbski javnosti že dlje časa povzroča nemire in proteste.

Nekdanja svetnica okrožja Changhua iz vrst vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP), Jiangxiong Yifeng, je bila s strani tajvanskega sodišča poslana v pripor zaradi suma zlorabe javnih sredstev. Tožilstvo v okrožju Changhua jo sumi, da je v času svojega mandata s pomočjo slamnatih oseb neupravičeno prejemala proračunska sredstva, namenjena za plačilo svetniških pomočnikov. Kljub temu da je 74-letna političarka med zaslišanjem vse obtožbe zanikala, je sodišče 24. decembra ugodilo zahtevi tožilstva po priporu zaradi nevarnosti uničenja dokazov in vplivanja na priče. Preiskava se nadaljuje, pri čemer podrobnosti primera ostajajo zaupne, vendar pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen pripor resno ogrozil njene politične načrte. Če Jiangxiong Yifeng ne bo izpuščena do 12. januarja, ne bo mogla pravočasno vložiti kandidature za prihajajoče lokalne volitve. Ta pravosodni postopek že povzroča nemir v lokalnih političnih krogih, saj bi njena odsotnost na volilnih lističih lahko bistveno spremenila razmerje moči v severnem delu okrožja Changhua, kjer stranka DPP poskuša utrditi svoj vpliv pred odločilnim volilnim letom 2026.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nicolása Madura so v New Yorku, z nogami v okovih, privedli pred sodišče. Izjavil je, da je nedolžen. Sojenje vodi 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pridržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. ZDA grozijo tudi drugim državam, od Kolumbije do Grenlandije.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Sojenje nekdanjemu predsedniku Yoon Suk-yeolu zaradi obtožb o notranji vstaji se bo nadaljevalo, z izrekom sodbe pričakovano februarja. Sojenje vključuje osem kazenskih postopkov, pri čemer bo prva sodba v zvezi z oviranjem aretacije uradnika visokega ranga izrečena 16. januarja. Medtem je kandidatko za ministrico Lee Hye-hoon obremenila obtožba o lažni prijavi za stanovanje v Seulu, kar je sprožilo pozive k umiku njene kandidature in preiskavi.

Zvezni tožilci so vložili obtožnico proti nekdanji poslanki zvezne države Georgia Karen Bennett, ki ji očitajo goljufivo pridobitev sredstev za brezposelnost v času pandemije bolezni covid-19. Bennettova naj bi po navedbah Ministrstva za pravosodje ZDA neupravičeno prejela 13.940 ameriških dolarjev nadomestil, medtem ko je dejansko opravljala delo od doma. Obtožnica navaja, da je nekdanja demokratska poslanka podala lažne izjave o izgubi zaposlitve zaradi zdravstvene krize, čeprav je bila v tem obdobju še vedno zaposlena. Primer predstavlja del širših prizadevanj ameriških oblasti pri pregonu zlorab nujnih finančnih pomoči, ki so bile namenjene pomoči državljanom v stiski. V kolikor bo spoznana za krivo, se sooča s kazenskimi sankcijami zaradi goljufij in lažnega prikazovanja podatkov zveznim organom.

Predsednik srbske Državne revizijske institucije (DRI) Ivica Gavrilović je razkril, da so revizorji v okviru postopkov, izvedenih v letu 2025, ugotovili za približno 67 milijard dinarjev nepravilnosti pri javnih naročilih. Po njegovih navedbah izvajanje javnih naročil predstavlja največji vir nepravilnosti, s katerimi se revizijski organ srečuje pri svojem delu, kar potrjujejo tudi podatki iz preteklih let. Največje kršitve in nepravilno porabljen denar so revizorji zaznali v več velikih javnih podjetjih in mestnih sistemih. Med njimi po obsegu nepravilnosti izstopa podjetje Srbijagas, kjer so ugotovljene kršitve dosegle vrednost več deset milijard dinarjev. Razkritja predsednika DRI kažejo na sistemske težave pri upravljanju z javnimi sredstvi v ključnih srbskih energetskih in infrastrukturnih subjektih, kar odpira vprašanja o nadzoru nad porabo proračunskega denarja.

Na Cipru se je sprožil buren politični odziv po objavi videoposnetka na družbenih omrežjih, ki namiguje na vpletenost predsednika Nikosa Christodoulidesa v korupcijske posle oziroma prejemanje podkupnin za njegovo predvolilno kampanjo. Ciprske oblasti so objavo označile za zlonameren poskus diskreditacije vlade in države, pri čemer primer obravnavajo kot obliko hibridne dejavnosti proti republiki. Vlada trdi, da gre za načrtno širjenje neresnic, s katerimi želijo neznani akterji očrniti ugled najvišjih državnih predstavnikov. Kljub ostrim zavrnitvam vlade so opozicijski politični voditelji že zahtevali uradna pojasnila o vsebini posnetih pogovorov. Politično prizorišče na otoku so močno zatresla namigovanja o finančnih nepravilnostih, ki so se pojavila v občutljivem času za administracijo. Preiskovalni organi trenutno preverjajo izvor in verodostojnost posnetka, medtem ko vlada vztraja, da gre za poskus destabilizacije države s pomočjo digitalnih manipulacij. Incident je povzročil precejšnjo negotovost v ciprski javnosti, saj so obtožbe o podkupninah neposredno uperjene proti predsedniku države. Medtem ko uradna Nikozija poudarja, da gre za »blatenje« in »ciljni napad«, politični pritiski na predsednika Christodoulidesa naraščajo. Razvoj dogodkov bo odvisen od ugotovitev strokovnjakov za kibernetsko varnost in rezultatov preiskave o morebitni tuji vpletenosti v to, kar vlada opisuje kot hibridno grožnjo.

Moldavski poslovnež Veaceslav Platon je sodišče v Kišinjevu uradno zaprosil za status priče v sodnem postopku glede obsežne bančne prevare, v katero je vpleten nekdanji voditelj Demokratske stranke Vladimir Plahotniuc. Platon, ki se trenutno nahaja v tujini, je v svoji vlogi izrazil pripravljenost za pričanje prek videokonference. Njegova zahteva sledi nedavnim obravnavam, na katerih so druge priče obrambe omenjale njegovo vlogo v spornih finančnih poslih. Sodni proces se osredotoča na tako imenovano »krajo stoletja«, pri kateri je iz moldavskega bančnega sistema izginila približno milijarda ameriških dolarjev. Platon trdi, da lahko s svojimi izjavami razjasni okoliščine primera in vlogo Plahotniuca, ki ostaja na begu. Sodišče v Kišinjevu bo o dopustnosti njegovega pričanja in uporabi videopovezave odločalo v nadaljevanju postopka, medtem ko tožilstvo še naprej zbira dokaze o sistemski korupciji v državi.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Karl Jacobson, načelnik policije v ameriškem mestu New Haven, je v ponedeljek nenadno odstopil s položaja po razkritju obtožb o kraji denarja iz oddelčnega sklada. Župan Justin Elicker je sporočil, da je Jacobson priznal prilaščanje sredstev iz sklada, ki je sicer namenjen plačilu informatorjev za pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj. Nepravilnosti so odkrili trije njegovi namestniki, ki so se z njim soočili v ponedeljek zjutraj, nakar je načelnik priznal, da je denar uporabil v zasebne namene. Župan Elicker je dejanje označil za šokantno izdajo javnega zaupanja in poudaril, da nihče ni nad zakonom. Jacobson, ki je policijo v enem največjih mest v Connecticutu vodil več kot tri leta, se je za upokojitev odločil ravno v trenutku, ko ga je župan nameraval suspendirati. Preiskava o tem, kolikšen znesek je bil odtujen in kako dolgo je trajalo odtekanje denarja, še poteka. Do imenovanja novega vodje bo policijo kot vršilec dolžnosti vodil namestnik David Zannelli.

Največja hrvaška nogometna kluba, zagrebški Dinamo in splitski Hajduk, sta sprožila skupno pobudo za razrešitev Tomislava Svetine s položaja generalnega sekretarja Hrvaške nogometne zveze (HNS). Povod za oster odziv obeh klubov so objavljeni posnetki, ki Svetino prikazujejo v družbi Zdravka Mamića, nekdanjega prvega moža Dinama in ubežnika pred hrvaškim pravosodjem, v restavraciji v Hercegovini. Kluba sta pripravila ločeni, a vsebinsko usklajeni izjavi za javnost, v katerih zahtevata takojšnje ukrepanje vodstva zveze. Predsednik HNS Marijan Kustić naj bi po poročanju medijev že resno preučeval možnost razrešitve glavnega tajnika, saj je srečanje z bjeguncom v Bosni in Hercegovini povzročilo nov velik škandal v hrvaškem nogometu. Incident je prvi razkrila Slobodna Dalmacija, kar je sprožilo verižno reakcijo v športni javnosti. Dinamo in Hajduk, ki sta sicer velika tekmeca na igrišču, sta tokrat zavzela enotno stališče glede nujnosti kadrovskih sprememb v krovni nogometni organizaciji, saj menita, da takšna dejanja krnijo ugled celotnega športa.

Višje sodišče v Podgorici je 5. januarja 2026 sprva odpravilo pripor nekdanjemu uslužbencu Agencije za nacionalno varnost (ANB) Petru Lazoviću ter Nikši Peroviću in Radovanu Pantoviću. Odločitev je temeljila na zakonskem določilu, po katerem obtoženci ne smejo biti v priporu dlje kot tri leta, če v tem času ni bila izrečena pravnomočna sodba. Kljub temu so se vsi trije vrnili za zapahe le nekaj ur kasneje, saj je Specialno državno tožilstvo (SDT) vložilo nove predloge za pripor v drugih kazenskih zadevah, ki tečejo proti njim. Sodni senat je po zaslišanju obtožencev ugodil predlogu tožilstva in ponovno odredil pripor zaradi nevarnosti pobega, vplivanja na priče in ponovitve kaznivih dejanj. Petar Lazović se sooča z obsežnimi obtožbami, ki ga povezujejo z organiziranim kriminalom in t. i. kavaškim klanom. Zadnja obtožnica SDT ga poleg domnevnih vodij kriminalnih združb, kot sta Radoje Zvicer in Slobodan Kašćelan, bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zlorabo uradnega položaja. Primer Lazović velja za enega najpomembnejših procesov v Črni gori, saj razkriva domnevne povezave med varnostnimi strukturami in podzemljem. Čeprav so obrambni odvetniki opozarjali na procesne nepravilnosti in prekoračitev rokov, je sodišče ocenilo, da teža kaznivih dejanj v novih postopkih opravičuje nadaljnje omejevanje svobode.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Glavni davčni inšpektor na teritorialnem uradu Nacionalne agencije za prihodke (NAP) v Varni je bil po odločitvi treh sodnih instanc pravnomočno obsojen zaradi zahteve in prejema podkupnine v višini 5.000 bolgarskih levov. Sodišče mu je izreklo pogojno zaporno kazen, s čimer se je zaključil odmeven proces proti uradniku na enem najpomembnejših davčnih uradov v Bolgariji. Preiskava je razkrila, da je inšpektor denarna sredstva zahteval v zameno za nezakonito zmanjšanje davčnih obveznosti oziroma priredbo uradnih ugotovitev v korist gospodarskega subjekta. Čeprav so obrambni organi poskušali izpodbijati dokaze, so sodišča na vseh stopnjah potrdila, da je inšpektor zlorabil svoj uradni položaj in deloval v nasprotju z načeli javne uprave. Primer predstavlja del širših prizadevanj bolgarskih organov pregona za izboljšanje stanja na področju boja proti sistemski korupciji v državnih institucijah.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Nekdanji poslanec iz mesta Guédiawaye Seydina Fall, znan pod vzdevkom Boughazelli, je bil ponovno pridržan zaradi novih obtožb o goljufijah z nepremičninami. Kljub temu da je Fall že prestajal zaporno kazen zaradi podobnih kaznivih dejanj, so se zoper njega pojavile nove prijave oškodovancev, ki so mu vplačali predujme za najemniška stanovanja, a teh nikoli niso prejeli. Tožilstvo v Pikine-Guédiawayu je odredilo nov pripor, sojenje pa se bo predvidoma nadaljevalo to sredo. V ločenem, a odmevnem sodnem procesu v Senegalu sta bila Mabintou Diaby in Mouhamed Diagne, žena in sin znanega novinarja Madiambala Diagna, po treh mesecih pripora pogojno izpuščena na prostost. Finančni senat je ugodil pritožbi njune obrambe, vendar jima je odredil stroge omejitve, vključno s hišnim priporom pod elektronskim nadzorom. Obe osebi sta obtoženi hudih kaznivih dejanj, vključno z združevanjem v hudodelsko združbo in goljufijo, ter morata predati potna lista in ostati na voljo preiskovalnim organom. Kršitev teh pogojev bi pomenila takojšnjo vrnitev v pripor.

Državno tožilstvo v Surinamu je na podlagi poročila Centralne državne revizijske službe (CLAD) uvedlo poglobljeno preiskavo o domnevnih nepravilnostih na tamkajšnjem ministrstvu za notranje zadeve. Preiskovalci se osredotočajo na analizo denarnih tokov, postopkov javnih naročil in vlogo vpletenih strank v določenem časovnem obdobju. Po uradnih navedbah so pod drobnogledom predvsem trije ključni finančni tokovi, pri katerih obstaja sum netransparentnega upravljanja. Preiskava je bila sprožena po tem, ko so revizorji ugotovili odstopanja od predpisanih protokolov pri izvajanju razpisov in porabi proračunskih sredstev. Tožilstvo trenutno preverja dokumentacijo in zaslišuje odgovorne osebe, da bi ugotovilo morebitno kazensko odgovornost posameznikov znotraj ministrstva. Poročilo revizijske službe je služilo kot neposreden povod za sodni pregon, saj so bile v njem dokumentirane konkretne kršitve zakonodaje. Dogajanje v Surinamu odraža širša prizadevanja države za boj proti korupciji v javni upravi, ki jo zahtevajo tudi mednarodne finančne institucije. Čeprav podrobnosti o točnih zneskih še niso javno dostopne, preiskava povzroča precejšnje politično vznemirjenje, saj vključuje visoke uradnike ministrstva, ki so bili odgovorni za nadzor nad javnimi naročili.

Sodišče v Ilorinu je v četrtek znova preložilo obravnavo v primeru domnevne ponevere 5,78 milijarde nigerijskih nairov (približno 3,3 milijona evrov), v katero sta vpletena nekdanji guverner zvezne države Kwara Abdulfatah Ahmed in njegov nekdanji komisar za finance Ademola Banu. Čeprav sta bila oba obtoženca prisotna v sodni dvorani, se je postopek ustavil po pričevanju ključne priče tožilstva, Stanleyja Ujiliboja, kar je povzročilo nepričakovane zaplete v dvorani. Nigerijska komisija za gospodarski in finančni kriminal (EFCC) nekdanjima visokima uradnikoma očita zlorabo javnih sredstev med njunim mandatom, vendar se sodni proces sooča z nenehnimi procesnimi ovirami. Obramba in tožilstvo sta se zapletla v razprave o dokaznem gradivu, kar je prisililo predsedujočega sodnika k prekinitvi in določitvi novega datuma za nadaljevanje glavne obravnave. Sojenje je sedaj preloženo na 16. februar, ko naj bi sodišče nadaljevalo s poslušanjem prič in pregledovanjem finančne dokumentacije, ki naj bi dokazovala sistemsko korupcijo v nekdanjem vodstvu zvezne države. Primer ostaja pod drobnogledom nigerijske javnosti kot eden vidnejših primerov boja proti korupciji v državi.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru poudaril svojo neomajno zavezanost k izkoreninjenju vseh oblik korupcije, podkupovanja in sistemskih privilegijev v državi. Izjavil je, da je njegova prednostna naloga zapreti vse poti, ki omogočajo nezakonito bogatenje na račun državnih sredstev, ne glede na politično ceno takšnih ukrepov. Pezeškian je izpostavil, da se pri svojem delu ne obremenjuje z vprašanjem ponovne izvolitve v prihodnjem mandatu, temveč se želi osredotočiti na konkretne rezultate v boju proti korupciji. Predsednik je v svojem govoru pojasnil, da so reforme nujne za stabilizacijo države in pravičnejšo porazdelitev virov med prebivalstvo. V okviru načrtovanih ukrepov je omenil tudi spremembe pri dodeljevanju subvencij, ki so v preteklosti pogosto končale v rokah posameznikov s političnimi povezavami. Njegova administracija se namerava spopadati s tistimi deli sistema, ki omogočajo ranto, ter vzpostaviti preglednejši mehanizem delovanja državnih institucij.

Avstralsko sodišče je preklicalo zaseg luksuzne nepremičnine v Melbournu, ki je bila povezana z južnosudanskim ministrom za delo Jamesom Hothom Maijem. Družina nekdanjega borca za neodvisnost in sedanjega vladnega funkcionarja se je na sodišču uspešno uprla policijskemu zasegu hiše, ki so jo oblasti prvotno odvzele v okviru preiskave o izvoru premoženja. Gre za odmeven primer, kjer je policija poskušala dokazati, da so bila sredstva za nakup pridobljena na nezakonit način v Južnem Sudanu. Sodni postopek se je končal v prid Maijeve družine, ki je ponovno prevzela lastništvo nad objektom. Primer je v Avstraliji sprožil razprave o nadzoru nad premoženjem tujih politikov in vprašanjih korupcije, vendar sodišče na podlagi predloženih dokazov ni potrdilo pogojev za trajen zaseg. Minister Mai je vseskozi zavračal očitke o nepravilnostih, odločitev sodišča pa pomeni konec dolgotrajnega pravnega spora med avstralskimi organi pregona in visokim uradnikom afriške države.

Združenje prirediteljev iger na srečo Montenegrobet je javno obtožilo Ministrstvo za finance Črne gore, da pod vplivom nelegalnih lobističnih skupin pripravlja nezakonito zakonodajo na področju igralništva. Po navedbah združenja ministrstvo zavaja javnost s trditvami o enakopravni obravnavi vseh akterjev, medtem ko naj bi v ozadju sprejemalo rešitve po meri privilegiranih posameznikov in t. i. svetovalcev. Takšno delovanje po mnenju kritikov neposredno spodbuja razcvet nelegalnega trga, ki dosega vse večje razsežnosti. Sporne navedbe ministrstva, ki jih Montenegrobet označuje za protiustavne in nezakonite, naj bi služile zaščiti interesov ozkega kroga ljudi na račun državnega proračuna in urejenega trga. Združenje poudarja, da je realnost na terenu v popolnem nasprotju z uradnimi izjavami resorja, saj se zakonodajni okvir prilagaja vnaprej določenim interesnim skupinam, kar onemogoča pošteno konkurenco v sektorju iger na srečo.

Ali Khezrian, poslanec iranskega parlamenta iz Teherana, je razkril sporno namero družbe Persian Gulf Petrochemical Industries Company, ki je načrtovala nakup 2500 sončnih očal za svoje zaposlene. Po poročanju poslanca naj bi podjetje v državni lasti za ta namen namenilo približno 15 milijard iranskih tomanov (okoli 15 milijard iranskih rialov v prvotnem kontekstu), nakup pa bi se izvedel v trgovini, ki je v lasti legendarnega iranskega nogometaša Alija Daeija. Objava uradnega dokumenta je v iranski javnosti sprožila ostre kritike in vprašanja o gospodarnem ravnanju z državnimi sredstvi v času težkih gospodarskih razmer. Khezrian je v videoposnetku izpostavil, da takšni razsipni izdatki za luksuzne predmete niso le neprimerni, temveč kažejo na globlje težave znotraj uprave petrokemičnega giganta. Družba se za zdaj na obtožbe še ni odzvala, primer pa je postal predmet široke razprave o korupciji in nepotizmu v iranskem javnem sektorju.

Vrhovno sodišče v New Delhiju je v torek od osrednjega preiskovalnega urada (CBI) zahtevalo odgovor na pritožbo voditelja stranke RJD Tejashwija Prasada Yadava. Politik izpodbija odredbo o vložitvi obtožnice v domnevni korupcijski aferi, povezani z indijsko korporacijo za železniški promet in turizem (IRCTC). Sodnica Swarana Kanta Sharma je izdala uradno obvestilo preiskovalnemu uradu glede Yadavove peticije in vloge za zadržanje postopka. Sodišče je zadevo uvrstilo na seznam za nadaljnjo obravnavo, ki bo potekala 14. januarja. Istega dne bo sodišče obravnavalo tudi podobno pritožbo njegovega očeta, Laluja Prasada Yadava. Primer se nanaša na domnevne nepravilnosti pri podeljevanju pogodb za vzdrževanje hotelov v lasti indijskih železnic v času, ko je bil Lalu Prasad Yadav zvezni minister za železnice. Tejashwi Yadav, ki velja za vplivnega politika v zvezni državi Bihar, vse očitke o vpletenosti v pranje denarja in podkupovanje zavrača.

Iranske oblasti so v ponedeljek, 15. januarja 2024, napovedale sprostitev novih finančnih sredstev za subvencioniranje najranljivejših skupin prebivalstva. Ukrep se osredotoča na nosečnice in doječe matere, ki pripadajo prvim petim dohodkovnim razredom po državni klasifikaciji. Sredstva so bila naložena na namenske račune upravičenk v okviru širšega socialnega programa za izboljšanje prehranske varnosti in zdravja mater v državi. Ta poteza prihaja v času, ko se država trudi ublažiti vplive gospodarskih pritiskov na socialno najšibkejše sloje. Program subvencij je zasnovan tako, da neposredno naslavlja specifične potrebe mater, ki se spopadajo z naraščajočimi življenjskimi stroški. Po poročanju uradnih virov je bilo financiranje zagotovljeno takoj, kar omogoča takojšen dostop do sredstev za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in zdravstvene oskrbe.

Predsednik senegalske narodne skupščine El Malick Ndiaye je javno zagovarjal postopek nakupa luksuznih službenih vozil za poslance 15. zakonodajnega obdobja, ki je v senegalski javnosti sprožil buren odziv. Ndiaye je poudaril, da je bil celoten proces izpeljan v skladu z veljavnimi predpisi in pod nadzorom centralne direkcije za javna naročila (DCMP). Kljub zagotovilom o transparentnosti so opozicijski poslanci, med njimi izstopata Guy Marius Sagna in Thierno Alassane Sall, opozorili na pomanjkanje jasnih informacij o znamki in dejanski ceni vozil. Kritike so še posebej ostre zaradi težkega gospodarskega položaja v državi, ki jo pestita vztrajna inflacija in močan davčni pritisk na prebivalstvo. Medtem ko je prejšnja vlada pod vodstvom Mackyja Salla prednost dajala nadomestilom za prevoz namesto nakupu vozil, se trenutna sestava parlamenta sooča z obtožbami o razsipnosti in egoizmu. Poslanec Sagna je izpostavil, da parlamentarci sploh niso bili vključeni v posvetovanja o nabavi, kar po njegovem mnenju kaže na globoke pomanjkljivosti pri upravljanju javnih sredstev in odmikanje od obljub o političnih spremembah.

Kwesi Nyantakyi, nekdanji predsednik Ganske nogometne zveze (GFA), je v nedavnih izjavah opisal preiskovalni dokumentarec z naslovom Številka 12 kot dejanje izsiljevanja. Dokumentarec, ki ga je leta 2018 pripravil preiskovalni novinar Anas Aremeyaw Anas, je razkril razširjeno korupcijo, podkupovanje in nepravilnosti v ganskem nogometu, kar je vodilo do Nyantakyijevega odstopa in konca njegove poti v športni administraciji. Nyantakyi trdi, da novinar ni podal ustreznih dokazov za svoje obtožbe, obenem pa dodaja, da se zaradi dogodkov ne počuti oškodovanega in da je preteklost pustil za sabo. Kljub kritikam na račun metod dela novinarja Anasa je Nyantakyi poudaril, da ne goji osebnih zamer do avtorja preiskave. V svojih izjavah je prevzel polno odgovornost za dejanja, ki so privedla do njegovega odstopa, vendar vztraja pri trditvi, da je šlo za načrtno diskreditacijo. Nekdanji visoki funkcionar je poudaril, da se v življenju ne spopada z zagrenjenostjo zaradi škandala, ki je pretresel nogometni svet v Gani pred šestimi leti, ter da se osredotoča na prihodnost. Izpostavil je, da kljub resnim obtožbam o korupciji, ki jih je razkrila preiskava, poskuša na dogajanje gledati s distanco in brez osebnega sovraštva do vpletenih.

Vatroslav Lisičić je ostro kritiziral nepravilnosti v projektni dokumentaciji, ki so povzročile navidezen izginotje 1,4 kilometra cevovoda pri infrastrukturnih delih v občini Tivat. Po njegovih besedah ne gre za nenamerno tehnično napako, temveč za dejanje, ki neposredno žali prebivalce Tivta in Boke Kotorske. Lisičić poudarja, da je obdobje molka pod pretvezo tekočih del končano. Kritika se nanaša na pomanjkljiv nadzor in netransparentno vodenje javnih projektov v regiji, kjer so se v preteklosti že pojavljali podobni očitki o neučinkovitosti. Avtor izjav zahteva odgovornost pristojnih institucij in pojasnila glede manjkajočega dela infrastrukture, ki bi moral biti vključen v uradne načrte. Dogodek sproža širšo razpravo o korupciji in kakovosti izvajanja gradbenih projektov v Črni gori. Izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo javnosti nad ravnanjem z javnimi sredstvi in komunalno infrastrukturo, ki je ključnega pomena za turistični razvoj območja.

V starosti 81 let je po dolgotrajni bolezni v mestu Pune umrl Suresh Kalmadi, vidni indijski politik, nekdanji zvezni minister in dolgoletni poslanec stranke Indijski narodni kongres. Kalmadi je v svoji karieri zasedal ključne položaje v indijski politiki in športni diplomaciji, med drugim je opravljal funkcijo državnega ministra za železnice. Njegovo politično pot je močno zaznamovalo vodenje Indijskega olimpijskega komiteja, kjer je igral osrednjo vlogo pri organizaciji odmevnih mednarodnih dogodkov. Kljub uspehom v politiki in športni administraciji je Kalmadijevo zapuščino v zadnjem desetletju zasenčil velik korupcijski škandal, povezan z organizacijo iger Commonwealtha v New Delhiju leta 2010. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri podeljevanju pogodb in finančnih malverzacij je bil krajši čas celo v priporu, kar je močno načelo njegov politični ugled. Pogreb pokojnega politika bo po napovedih potekal v njegovem rodnem mestu Pune, kjer je skozi desetletja ohranjal močan vpliv na lokalno in nacionalno politiko.