V Združenih državah Amerike se po turbulentnem letu 2025 oblikujejo močna politična gibanja, ki si prizadevajo za korenite spremembe v zakonodajni oblasti. Civilna družba in politični aktivisti so po obdobju, ki so ga zaznamovali očitki o korupciji in razgradnji demokratičnih standardov, napovedali intenzivno kampanjo za ponovno pridobitev nadzora nad kongresom na prihajajočih volitvah leta 2026. Cilj teh prizadevanj je obnovitev politične spodobnosti in integritete v Washingtonu, ki naj bi bila v preteklem letu močno okrnjena. Aktivisti poudarjajo pomen državljanske vztrajnosti in mobilizacije skupnosti kot ključnih elementov pri spopadanju s trenutnimi političnimi izzivi. Avtorji pozivov k spremembam izpostavljajo, da je bilo leto 2025 preizkušnja za ameriško demokracijo, vendar pa naj bi prav aktivno državljanstvo preprečilo popoln obup in apatijo. Strategija za leto 2026 temelji na utrjevanju argumentov in širjenju podpore med volivci, ki si želijo odmika od politik preteklega leta, ki so jih mnogi opisali kot škodljive za družbeno kohezijo.

Leto 2026 naj bi prineslo kaotične volitve v ZDA, ki bi lahko destabilizirale državo. Pomembna odločitev vrhovnega sodišča bi lahko omejila gospodarsko agendo predsednika Trumpa. Zaradi Trumpove politike se je povečalo zanimanje za pravne nasvete, številni odvetniki pa delajo tudi za medije, na primer CNN.

Zohran Mamdani je na zgodovinski postaji podzemne železnice na Manhattnu uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. 34-letni demokrat, ki velja za prvega muslimana na tem položaju, je ob prisotnosti svoje soproge Rame Duwaji prisegel na koran pred generalno tožilko New Yorka Letitio James. Mamdani, ki zagovarja demokratično socialistična načela, je na funkciji nasledil predhodnike po zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece. Slovesnost na postaji podzemne železnice je simbolizirala njegovo usmerjenost k javnim storitvam in delavskemu razredu. Kot najmlajši župan v zgodovini mesta se bo moral spopadati s številnimi upravnimi izzivi in političnimi pritiski, saj njegovi predlogi, kot je ustanovitev državnih trgovin, že sprožajo ostre odzive med gospodarskimi elitami in republikansko opozicijo. Njegov mandat se začenja v obdobju napetih odnosov z zvezno oblastjo, kar napoveduje dinamično obdobje v vodenju največjega ameriškega mesta.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči na zgodovinski, zapuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall v Manhattnu uradno zaprisegel kot 112. župan mesta New York. 34-letni demokrat in socialist, sicer prvi musliman, prvi Južnoazijec in prvi v Afriki rojeni politik na tem položaju, je prisegel na Koranu pred generalno tožilko zvezne države New York Letitio James. Slovesnosti, ki je potekala v ožjem krogu, sta prisostvovala tudi njegova žena Rama Duwaji in starši. Mamdani je vodenje ameriške finančne prestolnice prevzel z obljubo o obsežnih socialnih reformah in boju proti krizi dostopnosti stanovanj. Kot najmlajši voditelj mesta v zadnjih generacijah je napovedal novo obdobje, ki se bo osredotočalo na interese delavskega razreda in raznolikost. Njegov prevzem funkcije pomeni začetek mandata, ki ga zaznamujejo ambiciozni socialni načrti, kljub preteklim napetostim z nekaterimi političnimi nasprotniki in vprašanjem financiranja mestnih služb.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi decembra 2025 napovedal, da bo zvišanje carin na uvoz pohištva in omaric odložil za eno leto. Ta odločitev prihaja v času, ko Republikanski nacionalni odbor (RNC) pripravlja pregled dosežkov njegovega prvega leta v drugem mandatu, v katerem izpostavljajo domnevne gospodarske uspehe in krepitev ameriškega gospodarstva. Odlog zvišanja carin predstavlja pomemben premik v trgovinski politiki, saj so bile prav carine eden izmed osrednjih stebrov njegove ekonomske agende od začetka leta 2025. Republikanski nacionalni odbor je ob tem objavil poročilo, v katerem predsednika hvalijo zaradi rasti na trgu dela in splošnega izboljšanja gospodarskih kazalnikov. Kljub temu se Trumpova administracija še naprej spopada z nekaterimi političnimi pritiski in pravnimi vprašanji, ki so zaznamovali leto. Odločitev o zamiku carin bi lahko interpretirali kot poskus ublažitve stroškov za ameriške potrošnike v prazničnem času in odziv na predhodne kritike glede vpliva trgovinskih vojn na domači trg. Trump je poudaril, da je njegova prioriteta zaščita ameriških delavcev, vendar želi hkrati zagotoviti stabilnost v sektorju stanovanjske opreme.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal konec napotitve pripadnikov Nacionalne garde v Chicagu, Los Angelesu in Portlandu. Predsednik je poudaril, da so bili zvezni ukrepi nujni za ohranitev reda v teh mestih, ki jih vodijo demokrati, hkrati pa je opozoril, da se bodo zvezne sile vrnile, če se bo stopnja kriminala ponovno povečala. Trump trdi, da bi bila omenjena mesta brez posredovanja zvezne vlade popolnoma uničena, vendar se je zdaj odločil za umik enot, ki so bile tam nameščene zaradi porasta nasilja in nemirov. Vzporedno z napovedjo umika vojaških sil je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt potrdila namero administracije, da odvzame ameriško državljanstvo posameznikom somalijskega porekla v Minnesoti, ki so bili obsojeni zaradi goljufij pri vodenju centrov za dnevno varstvo. Ministrstvo za domovinsko varnost in zunanje ministrstvo že preučujeta možnosti za uporabo denaturalizacije kot kazenskega ukrepa. Po besedah Leavittove administracija ne bo tolerirala zlorab priseljenskega sistema in kraje denarja davkoplačevalcev, pri čemer je poudarila, da se predsednik ne bo ustavil pred morebitnimi blokadami s strani liberalnih sodnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo izjavil, da so Združene države Amerike dosegle svetovni rekord v obsegu tujih investicij, kar je pripisal predvsem uvedbi carin in spodbudam za domačo proizvodnjo. V svojem novoletnem sporočilu je trdil, da investicije presegajo tiste na Kitajskem za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil uradnih dokazov ali podatkov. Trump je poudaril, da se tovarne in podjetja po vsej državi gradijo v obsegu, ki še ni bil zabeležen, kar naj bi bila neposredna posledica njegove strategije zaščite domačega trga. Kritiki opozarjajo, da so takšne trditve o rekordnih zneskih brez jasne metodologije vprašljive, medtem ko predsednik vztraja, da so carine glavni razlog za selitev proizvodnje v ZDA. Po njegovih besedah se podjetja izogibajo dajatvam tako, da izdelke proizvajajo neposredno na ameriških tleh, kjer carine ne veljajo. Ta retorika je del širšega prizadevanja njegove administracije za preoblikovanje globalnih trgovinskih tokov v korist ameriškega gospodarstva, kljub skrbem glede morebitnih povračilnih ukrepov drugih držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je vložil presenetljiv veto na dvostrankarski zakon o čisti vodi, kar je sprožilo ostre odzive znotraj njegove lastne stranke. Odločitev naj bi bila po mnenju kritikov maščevanje državi Colorado zaradi uveljavljanja lokalne zakonodaje in prizadevanj določenih politikov za razkritje dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Ta poteza se dogaja v času, ko se predsednik spoprijema z znatnim upadom priljubljenosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, pri čemer so cene električne energije v nekaterih delih Združenih držav Amerike poskočile za 25 odstotkov. Strokovnjaki in nekdanji republikanski uradniki opozarjajo, da Trumpova energetska politika, ki zavira projekte obnovljivih virov energije, neposredno škoduje ameriškim gospodinjstvom in povečuje politično tveganje pred vmesnimi volitvami leta 2026. Medtem ko se Republikanska stranka trudi omejiti politično škodo, so nedavne zmage demokratov v Virginiji, New Jerseyju in Miamiju pokazale, da volivci kaznujejo trenutno administracijo zaradi inflacijskih pritiskov. Trump je silvestrski večer izkoristil za ostre verbalne napade na demokrate prek družbenih omrežij, kjer jih je označil za »goljufe in tatove«, hkrati pa je napovedal ukinitev subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru programa Affordable Care Act. To bi lahko povzročilo dodatno povišanje stroškov za milijone Američanov. Hkrati se je v Minnesoti razkrilo, da so vodilni republikanci aktivno usmerjali desničarske vplivneže pri ustvarjanju vsebin o domnevnih goljufijah, kar kritiki vidijo kot poskus preusmerjanja pozornosti z neprijetnih vprašanj o predsednikovi preteklosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu ostro napadel demokratsko stranko, ki jo je obtožil sistemskega goljufanja, tatvin in namernega spodkopavanja integritete volilnega procesa. Trumpova retorika ostaja skladna z njegovimi prejšnjimi trditvami o nepravilnostih, kar še naprej poglablja politični razkol v državi. Sočasno s temi napadi pa se administracija sooča s kritikami zaradi svoje socialne in ekonomske politike, ki naj bi bila v nasprotju s predsednikovimi javnimi zavezami o podpori družinam. Analiza, ki jo je objavila Grace Segers v reviji The New Republic, razkriva, da so številni ukrepi Trumpove administracije, sprejeti v letu 2025, nesorazmerno koristili gospodinjstvom z višjimi prihodki, medtem ko so milijoni revnejših družin ostali v negotovem položaju. Kritiki opozarjajo na spremembe pri davčnih olajšavah za najbogatejše, krčenje sredstev za zdravstveno varstvo in drastične posege v program dodatne pomoči v prehrani (SNAP). Čeprav Trump in podpredsednik JD Vance v svojem nagovoru poudarjata pomen tradicionalnih družinskih vrednot in celo kritizirata nekatere demokratske politike zaradi odsotnosti bioloških otrok, dejanski zakonodajni učinki njunega delovanja po mnenju analitikov povečujejo socialno neenakost.

Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je sprejelo odločitev o zamrznitvi zveznih plačil za varstvo otrok vsem zveznim državam Združenih držav Amerike. Ukrep, ki ne zadeva le prvotno izpostavljene Minnesote, temveč celoten nacionalni nivo, bo veljal vse do trenutka, ko bodo zvezne države predložile ustrezna dokazila o namenski in legitimni porabi teh sredstev. Odločitev odraža strožji nadzor nad porabo proračunskega denarja, namenjenega socialnim programom. Po navedbah ministrstva je cilj te poteze zagotoviti, da se sredstva davkoplačevalcev dejansko uporabljajo za izboljšanje dostopnosti in kakovosti varstva otrok, namesto da bi se izgubljala v morebitnih nepravilnostih ali neučinkovitih administrativnih procesih. Zvezne države se bodo morale zdaj spopasti s pripravami podrobnih poročil in revizij, da bi ponovno pridobile dostop do ključnih financ, ki podpirajo delovanje vrtcev in drugih oblik otroškega varstva po vsej državi.

Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob zaključku leta 2025 spopada z naraščajočim nezadovoljstvom v lastnih vrstah in krizo identitete znotraj gibanja MAGA. Bela hiša je v sredo poskušala izpostaviti domnevne zunanjopolitične uspehe, vključno s trditvami o končanju osmih vojn in dogovoru o povečanju obrambnih izdatkov članic zveze NATO na pet odstotkov BDP, vendar so se na objavo kritično odzvali celo najzvestejši podporniki. Ti predsedniku očitajo, da prednostne naloge Amerike postavlja za tuje interese, predvsem v povezavi z Izraelom, in da administracija ne izpolnjuje obljub o politiki "Amerika prva". Istočasno se gibanje sooča z resnimi težavami pri ohranjanju baze med mladimi moškimi. Analize kažejo na upad vpliva tako imenovane skupnosti "incelov" in radikalnih vplivnežev, kot sta Nick Fuentes in Sólionath, ki so bili ključni za mobilizacijo določenega dela volilnega telesa. Njihova kontroverzna stališča in javni nastopi so postali politično breme, kar dodatno prispeva k osipanju podpore med mladimi belopoltimi moškimi, ki množično zapuščajo gibanje. Notranji razkoli in nejasna usmeritev administracije tako resno ogrožajo kohezijo republikanske baze pred prihajajočimi kongresnimi volitvami.

Južno poveljstvo ameriške vojske (US Southern Command) je v sredo sporočilo, da je izvedlo letalske napade na tri plovila v okviru operacije proti tihotapljenju mamil, pri čemer so umrli trije ljudje. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so ameriške sile ciljale plovila, ki so se v času napada domnevno nahajala v konvoju in medsebojno pretovarjala prepovedane substance. Incident se je odvil na znanih tihotapskih poteh, čeprav vojska natančne lokacije v Karibskem morju ali vzhodnem Tihem oceanu ni razkrila. Po navedbah vojaških virov so se posadke dveh plovil po prvem napadu rešile s skokom v morje, medtem ko so bili na prvem zadetem čolnu ubiti trije ljudje. Ameriška vojska je kasneje obvestila obalno stražo, da sproži iskanje morebitnih preživelih. Operacija se nadaljuje kljub naraščajočim kritikam ameriških zakonodajalcev in javnosti zaradi uporabe smrtonosne sile v tovrstnih misijah. Kritike so se okrepile predvsem po septembrskem incidentu, ko so ameriške sile napadle plovilo s preživelimi, kar je sprožilo vprašanja o zakonitosti in etičnosti tovrstnih posegov v mednarodnih vodah.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju stopnjevala pritiske na ključne neodvisne institucije, vključno z zvezno centralno banko (Federal Reserve), znanstvenimi organizacijami in agencijo za priseljevanje (ICE). Predsednik Trump je javno in vztrajno kritiziral guvernerja centralne banke Jeroma Powella, pri čemer so se pojavila nesoglasja glede stroškov prenove stavbe centralne banke in same neodvisnosti monetarne politike. Kljub dolgoletni tradiciji, po kateri so se predsedniki vzdržali vmešavanja v delo banke Fed, Trumpova administracija v letu 2026 napoveduje še intenzivnejše ukrepe, ki bi lahko spodkopali njeno avtonomijo. Istočasno se ameriški izobraževalni in znanstveni sektor spopadata z načrtovanimi znižanji povračil stroškov za raziskave. Čeprav so znanstveniki opozarjali na morebitno uničenje univerzitetne infrastrukture, so pravni izzivi za zdaj zamrznili izvajanje teh politik. Na področju priseljevanja pa se agencija ICE sooča z logističnim izzivom; kljub ogromnemu povečanju sredstev za zaposlovanje v okviru zakona "One Big Beautiful Bill Act", strokovnjaki opozarjajo, da bo financiranje za tisoče novih uslužbencev pošlo do oktobra 2029. Agencija je sprožila agresivno kampanjo zaposlovanja, usmerjeno v podpornike pravice do nošenja orožja in vojaške navdušence, kar v javnosti sproža dodatne polemike o politizaciji represivnih organov.

Republikanski nacionalni odbor (RNC) je v sredo objavil pregled prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, v katerem so izpostavili ključne dosežke administracije po vrnitvi v Belo hišo 20. januarja 2025. Poročilo navaja, da je Trump deloval z izjemno hitrostjo, da bi uresničil svoje predvolilne obljube in utrdil politične cilje stranke. Dokument se osredotoča na pet glavnih področij, ki jih RNC označuje za zgodovinske uspehe, čeprav je bilo leto 2025 zaznamovano tudi s preimenovanjem zveznih institucij in napetimi odnosi z nekaterimi guvernerji zveznih držav. Administracija poudarja, da je hitra implementacija politik odgovor na mandat, ki so mu ga podelili volivci na volitvah leta 2024, pri čemer so izpostavili vpliv na gospodarstvo in zunanjo politiko.

Grški kmetje so v okviru stopnjevanja svojih protestnih dejavnosti novoletno noč preživeli na cestnih blokadah v bližini Nikeje v Tesaliji. Namesto v domovih so kmetje s svojimi družinami in lokalnimi prebivalci organizirali praznovanje na prostem ob postavljenih traktorjih, kjer so ob glasbi in hrani opozarjali na svoje zahteve. Dogodek v bližini Larise je bil simboličen izraz vztrajnosti pri zahtevah po boljših delovnih pogojih in državni podpori, ki jih kmetje izpostavljajo že več tednov. Kljub prazničnemu vzdušju so protestniki poudarili, da njihove aktivnosti ostajajo resne, saj so ključne prometne povezave po državi še vedno delno ohromljene. Organizatorji so na praznovanje povabili vse državljane, s čimer so želeli pridobiti širšo javno podporo za svoje cilje. Odločitev, da novoletni večer preživijo na cesti, je neposredna posledica neuspešnih pogajanj z vlado in stopnjevanja napetosti, ki se je razvilo konec decembra.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila vsa zvezna sredstva za otroško varstvo zvezni državi Minnesota. Odločitev sledi obtožbam o obsežnih finančnih prevarah znotraj somalijsko-ameriške skupnosti, ki naj bi po navedbah zveznih oblasti zlorabljala sistem socialnih transferjev. Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je ukrep potrdilo v torek, ko so dokončno ustavili vsa nakazila državi. Do teh ukrepov prihaja v času, ko direktor FBI Kash Patel napoveduje povečano prisotnost preiskovalcev v Minnesoti, ki naj bi se spopadali z domnevnim izkoriščanjem milijonov dolarjev zveznih sredstev. Hkrati so oblasti sprožile obsežne revizije imigracijskih postopkov za ameriške državljane somalijskega porekla. Namen revizij je odkriti morebitne prevare v postopkih pridobivanja državljanstva, kar bi lahko služilo kot podlaga za denaturalizacijo oziroma odvzem državljanstva. Pomočnica sekretarja za domovinsko varnost Tricia McLaughlin je poudarila, da je pridobitev državljanstva na podlagi goljufije zakonska osnova za njegovo preklicanje. Čeprav so bili takšni postopki v preteklosti redki, se pod sedanjo upravo stopnjuje uveljavljanje imigracijske zakonodaje, vključno z deportacijami in preklici vizumov. Ti ukrepi so tesno povezani s predhodno napovedano ukinitvijo programa začasne zaščite (TPS) za Somalce, kar stopnjuje pritisk na to skupnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu ponovno sprožil val ostrih kritik na račun demokratske stranke, ki jo je obtožil goljufij in načrtnega spodkopavanja integritete volilnega sistema. Trumpova retorika se je še posebej zaostrila ob koncu leta, ko je svoje nasprotnike označil za "goljufe in tatove". Napadi niso bili omejeni le na nasprotni politični pol, temveč so bili uperjeni tudi proti članom njegove lastne Republikanske stranke, ki jih je označil za nelojalne. Posebno pozornost je vzbudil Trumpov odziv na primer Tine Peters, nekdanje uradnice iz Colorada, ki prestaja zaporno kazen zaradi kršitev, povezanih z volilno programsko opremo. Trump je Petersovo označil za žrtev sistema, medtem ko je guvernerju Colorada in lokalnemu tožilcu, ki je sicer republikanec, zaželel, da bi "trohnela v peklu". Ti napadi so del širšega vzorca, kjer Trump sistematično obračunava z vsemi, ki jih prepozna kot pripadnike gibanja "RINO" (republikanci le po imenu) ali kot ovire pri uveljavljanju njegovih trditev o volilnih nepravilnostih. Zaradi dejstva, da Petersova prestaja kazen na državni ravni, Trump nanjo nima neposrednega vpliva glede pomilostitve, kar še dodatno stopnjuje njegovo frustracijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v svoji poslanici ob prehodu v leto 2026 poudaril nujnost premagovanja kroničnih težav države in pozval k narodnemu soglasju. Premier se je osredotočil na prihajajoče izzive novega leta ter izpostavil pomen samozavesti in optimizma za prihodnost. Poseben del sporočila je namenil kmetijskemu sektorju, pri čemer je kmete znova pozval k dialogu. Ob tem je poudaril, da pogovori ne smejo potekati pod pritiskom cestnih zapor, ki hromijo družbo, saj so težave v primarnem sektorju ena od ključnih patologij, ki jih mora Grčija še rešiti. Micotakis se je v nagovoru zahvalil tudi vsem delavcem, ki so dolžnosti opravljali med prazniki, in povzel dosežke države v preteklem letu 2025. Po njegovih besedah leto 2026 prinaša številne priložnosti, a le pod pogojem, da se ohrani družbena povezanost in sposobnost za medsebojno razumevanje. Premier je izrazil prepričanje, da je Grčija na pravi poti, vendar zahteva proces modernizacije države stalno prizadevanje vseh deležnikov in opustitev starih, neučinkovitih praks.

Iransko zunanje ministrstvo je v torek uradno razglasilo kanadsko kraljevo mornarico (RCN) za teroristično organizacijo. Ta poteza Teherana velja za neposreden povračilni ukrep po tem, ko je Kanada preteklo leto na seznam terorističnih skupin uvrstila iransko revolucionarno gardo (IRGC). Diplomatski spor med državama se je s to odločitvijo močno zaostril, saj gre za redek primer, ko država uradno vojsko druge suverene države označi za teroristično entiteto. Analitiki ocenjujejo, da je iranska razglasitev predvsem politične narave in nima praktičnih pravnih učinkov zunaj iranskega jurisdikcijskega območja, vendar pa dodatno obremenjuje že tako napete odnose med zahodnimi zaveznicami in islamsko republiko. Kanadska vlada se na to potezo uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne poteze Irana označili za poskus odvračanja pozornosti od lastnih dejanj na področju kršitev človekovih pravic in podpore regionalni nestabilnosti. Dogodek pomeni novo poglavje v diplomatski vojni med Ottawo in Teheranom, ki nima vzpostavljenih neposrednih diplomatskih stikov že od leta 2012.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance je za leto 2026 pripravilo ambiciozen načrt za nakup procesorjev za umetno inteligenco (AI) v vrednosti 100 milijard juanov oziroma približno 14 milijard ameriških dolarjev. Glavnina teh sredstev bo namenjena strojni opremi ameriškega proizvajalca Nvidia, zlasti modelu H200, ki predstavlja vrhunec trenutne ponudbe za obdelavo kompleksnih algoritmov. Načrtovana poraba v letu 2026 pomeni znatno povečanje glede na leto 2025, ko je podjetje za te namene predvidelo 85 milijard juanov. Kljub temu da ima ByteDance lastno ekipo za načrtovanje čipov z več kot tisoč zaposlenimi, njihovi izdelki še ne dosegajo zmogljivosti Nvidijine strojne opreme, kar podjetje sili v odvisnost od ameriškega dobavitelja. Izvedba posla je tesno povezana s politiko Washingtona in Pekinga. Administracija predsednika Trumpa je nedavno odobrila izvoz čipov H200 na Kitajsko pod posebnim licenčnim režimom, kar predstavlja velik preobrat v primerjavi s prejšnjimi strogimi omejitvami. Vendar pa Peking uradne odobritve za nakupe s strani kitajskih podjetij še ni podal, saj obstajajo indici, da želi Kitajska z omejevanjem uvoza zaščititi in spodbuditi razvoj domače polprevodniške industrije. Zaradi izjemnega povpraševanja, ki presega dva milijona enot, se je Nvidia za pomoč pri proizvodnji že obrnila na tajvanskega partnerja TSMC, saj trenutne zaloge znašajo le okoli 700.000 čipov.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v svoji prvi novoletni poslanici po prevzemu položaja avgusta 2025 orisal vizijo države za leto 2026, pri čemer se je osredotočil na gospodarski razvoj, nacionalno varnost in izboljšanje življenjskega standarda državljanov. Nawrocki je v govoru ocenil, da so Poljaki z njegovo izvolitvijo jasno izrazili nezadovoljstvo s prejšnjo politično smerjo in zahtevali korenite spremembe v vodenju države. Poseben poudarek je predsednik namenil zunanjepolitičnim uspehom, predvsem vabilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrh skupine G20. Nawrocki je poudaril, da članstvo Poljske v tem elitnem klubu najpomembnejših svetovnih gospodarstev ne sme biti le enkraten dogodek, temveč strateška usmeritev države za prihodnja desetletja. Po njegovih besedah gre za uspeh vseh državljanov, ki krepi mednarodni položaj Poljske kot ključne akterke v svetovni politiki in gospodarstvu.

Podjetje Trump Mobile, ki je v lasti družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga upravljata njegova sinova Eric ter Donald Jr., se sooča z novimi zamudami pri lansiranju pametnega telefona T1 Mobile. Napravo, ki jo odlikuje značilna zlata barva in cena 499 dolarjev, so sprva napovedali za avgust 2025, nato pa rok dobave prestavili na konec leta. Po zadnjih poročilih podjetje kupce obvešča, da obstaja velika verjetnost, da telefoni ne bodo dostavljeni niti v decembru, temveč šele konec januarja prihodnjega leta. Projekt je del širše monetizacije predsedniškega imena, pri čemer podjetje obljublja 'nepremagljivo vrednost' in 'vsesplošno ameriško storitev'. Kljub trditvam podjetja, da je dizajn 'ponosno ameriški' in da bo proizvodnja potekala v Združenih državah Amerike, ostaja nejasno, kje so naprave dejansko izdelane. Kritiki opozarjajo na pretekle objave, v katerih so bile za promocijo uporabljene slike, ki so močno spominjale na kitajske modele. Zamude pri dobavi so povzročile nezadovoljstvo med prednaročniki, medtem ko Trumpovo premoženje, predvsem zaradi tehnoloških in medijskih podvigov, še naprej narašča in po ocenah Forbesa znaša že 7,3 milijarde dolarjev. Projekt Trump Mobile predstavlja enega ključnih elementov širitve poslovnega imperija družine Trump izven nepremičninskega sektorja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Venezuelske oblasti so pridržale več državljanov Združenih držav Amerike v obdobju, ko administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjuje vojaški in gospodarski pritisk na vlado Nicolása Madura. Incident se dogaja v senci poročil o strateških načrtih ZDA za morebitno vojaško posredovanje, ki naj bi jih Washington pripravljal že dlje časa. Trumpova administracija je v zadnjih mesecih znatno okrepila prisotnost v regiji, kar Caracas označuje za neposredno grožnjo suverenosti države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ZDA aktivno izpodbijajo legitimnost Madurovega režima in uporabljajo različne vzvode pritiska, vključno z gospodarsko blokado in zasegi premoženja. Pridržanje ameriških državljanov bi lahko služilo kot nov diplomatski vzvod za venezuelsko vlado ali pa kot povod za nadaljnjo eskalacijo s strani Washingtona. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko morebiten vojaški spopad destabiliziral celotno latinskoameriško regijo, pri čemer se v javnosti že pojavljajo primerjave z dolgotrajnimi konflikti na Bližnjem vzhodu.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru izjavil, da se Iran nahaja v stanju totalne vojne z Združenimi državami Amerike, Izraelom in Evropo. Izjava prihaja v času zaostrenih napetosti po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na tri ključne iranske jedrske objekte, in le nekaj mesecev po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu med Izraelom in Teheranom. Iransko vodstvo se spopada z globoko notranjepolitično krizo, ki so jo sprožili množični protesti zaradi slabega gospodarskega stanja, medtem ko izraelski premier Benjamin Netanjahu stopnjuje diplomatske pritiske na Washington. Netanjahu si prizadeva prepričati Trumpovo administracijo v nujnost novih vojaških operacij proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Pezeškian je obtožil zahodne sile, da skušajo s kombinacijo vojaških groženj in gospodarskih sankcij Iran prisiliti h kapitulaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih mirovnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago znatno zaostril svoj odnos do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Trump je javno podprl stališče, da Rusija predstavlja glavno oviro na poti do miru, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Do zaostritve prihaja v času, ko Kremelj obtožuje Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo zasebno rezidenco, kar Kijev odločno zanika. Trumpova ekipa je izpostavila ruske brutalne napade na civilno infrastrukturo, vključno z obsežnim bombardiranjem na božični dan, ko je bilo ubitih sedem civilistov. V luči teh dogodkov je predsednik Trump kljub prvotnemu optimizmu glede hitrega končanja vojne izrazil pripravljenost za nadaljnjo zagotavljanje varnostne pomoči Ukrajini. Čeprav podrobnosti o naravi pomoči še niso znane, njegova retorika zdaj vključuje neposredne kritike Putinovih dejanj, vključno z ugrabitvami otrok in mučenjem ujetnikov, kar označuje kot dejanja, ki upravičujejo ukrajinske povračilne ukrepe.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju o domnevnem napadu z 91 ukrajinskimi droni na njegovo rezidenco v regiji Novgorod ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav jasnih dokazov o napadu, ki naj bi se zgodil med ključnimi mirovnimi pogajanji, še ni, Kremelj dogodek izkorišča za zaostritev svojega stališča. Incident se je zgodil v času, ko sta se Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestala, da bi zbližala stališča o mirovnem načrtu. Analitiki opozarjajo, da je verodostojnost informacij trenutno ključna v odnosih med Putinom in Trumpom. Ruski voditelj naj bi si prizadeval ohraniti naklonjenost nove ameriške administracije, hkrati pa domnevni poskus atentata uporablja kot vzvod za izboljšanje svojega položaja pri delitvi ozemlja. Medtem ko nekateri zahodni opazovalci opozarjajo na tveganje eskalacije in pritiske znotraj ruskega vojaškega vrha, Trump še naprej vztraja pri iskanju hitre diplomatske rešitve, čeprav preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni na obzorju.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v novoletni poslanici na svojem družbenem omrežju Truth Social ostro kritiziral vodstvo zvezne države Kolorado in zahteval takojšnjo izpustitev Tine Peters, nekdanje uradnice okrožja Mesa. Petersova prestaja zaporno kazen zaradi vora v glasovalne naprave leta 2021, kar Trump označuje za politično motiviran proces. Trump je v svojem sporočilu poudaril, da je Petersova slabega zdravja, ter guvernerja Jareda Polisa pozval k ukrepanju. Napad na vodstvo Kolorada je del širše Trumpove kampanje za rehabilitacijo posameznikov, ki so bili obsojeni v povezavi z njegovimi trditvami o domnevnih nepravilnostih na predsedniških volitvah leta 2020. Petersova je bila obsojena, ker je nepooblaščenim osebam omogočila dostop do računalniškega sistema volilnih strojev podjetja Dominion Voting Systems, kar je privedlo do kršitve varnostnih protokolov. Trump vztraja, da je bila uradnica po krivem preganjana zaradi svojega prizadevanja za integriteto volitev.

V prvem letu drugega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so republikanski zakonodajalci izrazili resne pomisleke glede procesa preoblikovanja volilnih okrajev, ki po mnenju nekaterih ogroža politično stabilnost države. Republikanski kongresnik Kevin Kiley je nenehno spreminjanje meja okrožij označil za "popolno norost", saj takšna praksa otežuje učinkovito zastopanje državljanov. Medtem ko so nekatere zvezne države, kot so Kalifornija, Missouri in Teksas, nove načrte že uveljavile, so bili poskusi v drugih državah, denimo v Arkansasu in Kansasu, zavrnjeni. Istočasno se Trumpova administracija sooča z očitki o avtoritarnem prevzemu Kennedyjevega centra v Washingtonu. Po poročanju tujih medijev je Trump spremenil pravila delovanja ustanove tako, da imajo glasovalno pravico le člani upravnega odbora, ki jih je imenoval sam. Ta poteza, ki vključuje tudi prizadevanja za preimenovanje centra po Trumpu brez potrebne odobritve kongresa, je sprožila val odpovedi umetnikov ter povzročila upad prodaje vstopnic in gledanosti. Demokratska poslanka Joyce Beatty je vložila tožbo, v kateri trdi, da so bili opozicijski člani odbora med procesom odločanja namenoma utišani.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Izraelske oblasti so ukazale izgon 37 mednarodnih humanitarnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières). Tel Aviv je to potezo utemeljil z obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične namene, vendar konkretnih dokazov za te trditve ni javno podal. Odločitev bo močno prizadela več kot pol milijona ljudi, ki so odvisni od pomoči teh organizacij, zlasti v času ostre zime in obilnega deževja. Humanitarne skupine opozarjajo na uničujoče posledice te prepovedi, ki bi lahko pomenila smrtno obsodbo za stotine tisoč Palestincev v begunskih taboriščih. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus popolne osamitve Gaze in odstranitve prič, ki bi lahko poročale o dogajanju na terenu. Medtem ko Izrael trdi, da gre za uveljavljanje novih pravil registracije, mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za stopnjevanje politike, ki onemogoča dostavo osnovnih življenjskih potrebščin civilnemu prebivalstvu.

Analitiki in kolumnisti so v zadnjih analizah izpostavili globoko ideološko krizo znotraj ameriškega gibanja MAGA, ki naj bi po letu dni nove Trumpove administracije izgubljalo podporo med mladimi moškimi. Kolumnistka Amanda Marcotte izpostavlja, da so v letu 2025 v ospredje stopila radikalna prepričanja vplivnežev, kot je Sólionath, ki v svojih javnih nastopih zagovarjajo nenavadne in pogosto ekstremne poglede na spolne odnose in vlogo žensk v družbi. Ti pojavi so tesno povezani s skupnostjo neprostovoljnih celibaterjev oziroma t. i. incelov, ki postajajo vse bolj opazen, a hkrati kontroverzen del desničarskega političnega pola. Poročila navajajo, da so javni spodrsljaji in izjave osebnosti, kot je Nick Fuentes, ki je javno priznal svoj odpor do bližine žensk, povzročili odpor pri širši javnosti in potencialnih novih podpornikih gibanja. Marcotte poudarja, da se gibanje sooča z resnimi marketinškimi težavami, saj njihova retorika temelji na psihološki projekciji in nenavadnih fetiših, kar odvrača zmerne volivce. Namesto političnih programov se razprave znotraj gibanja vse pogosteje vrtijo okoli osebnih frustracij in radikalnih teorij o nadvladi, kar po mnenju opazovalcev slabi politično moč Donalda Trumpa v njegovem drugem mandatu.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance ter novi predsednik Evroskupine Kiriakos Pierakakis je uradno pozdravil prihajajoči vstop Bolgarije v evrsko območje, ki je predviden za 1. januar 2026. Bolgarija bo s tem postala 21. članica držav s skupno evropsko valuto, kar po Pierakakisovih besedah krepi skupne ekonomske temelje Evropske unije. Grčija je ob tem izrazila polno podporo svoji sosedi pri tem integracijskem procesu. Napovedani vstop Bolgarije v območje evra predstavlja pomemben mejnik za državo, ki si je za ta cilj prizadevala več let. Odločitev odraža napredek države pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev, čeprav je bil prvotni datum vstopa zaradi inflacijskih pritiskov in politične nestabilnosti v preteklosti večkrat prestavljen. Pierakakis je poudaril, da bo širitev območja evra prispevala k večji stabilnosti celotne regije in poglobila gospodarsko sodelovanje znotraj Unije.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se ob vstopu v leto 2026 spopada z naraščajočo zaskrbljenostjo javnosti glede finančne varnosti in gospodarske prihodnosti države. Po prvem letu njegovega drugega mandata ameriški državljani, zlasti upokojenci, poročajo o težavah pri kritju osnovnih življenjskih stroškov, kar pripisujejo kontroverznim gospodarskim zakonom in uvedbi carin. Kritiki poudarjajo, da so trgovinske omejitve pustile globoke sledi na stabilnosti cen hrane, zavarovanj in osnovnih dobrin, kar je številne Američane pahnilo v nenehen boj za preživetje. Istočasno se Bela hiša sooča s pravnimi ovirami pri poskusih reforme financiranja znanstvenih raziskav. Načrtovani rezi v povračila stroškov za vladno financirane raziskave so sprožili val ogorčenja v akademskih krogih, kjer so opozarjali na možno uničenje ameriških univerz in biomedicinskih raziskav. Kljub ostrim napovedim so zvezna sodišča zaustavila izvajanje teh politik, uradniki administracije pa priznavajo, da bodo zaradi močne podpore kongresa trenutnemu sistemu na sodiščih verjetno neuspešni. Raziskovalne ustanove tako za zdaj ohranjajo obstoječe stopnje financiranja posrednih stroškov.

Predsednik grške stranke Nova levica Alexis Haritsis je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da bi moralo biti leto 2026 prelomno za uveljavljanje pravic državljanov in vzpostavitev pravičnejše družbe. Haritsis je v sporočilu pozval h končanju nasilja ter omejevanja človekovih pravic, ki po njegovem mnenju zaznamujejo trenutno politično dogajanje v Grčiji. Izpostavil je potrebo po kolektivnem prizadevanju za družbo, ki si jo prebivalci zaslužijo in jo je mogoče zgraditi z aktivnim političnim udejstvovanjem. Vodja Nove levice je v nagovoru nagovoril predvsem mlade in tiste, ki se spopadajo z vsakodnevnimi težavami, ter jih spodbudil k premisleku o stanju v državi. Poudaril je, da praznični čas predstavlja priložnost za kratek premor in solidarnost s sočlovekom. Njegov poziv se osredotoča na dolgoročno vizijo političnega boja, s katero želi mobilizirati volilno telo proti trenutnim restriktivnim ukrepom in utrditi položaj svoje stranke na grškem političnem prizorišču.

Ameriško gospodarstvo se ob koncu leta 2025 spopada z mešanimi signali, saj statistični podatki o rasti BDP močno odstopajo od subjektivnega občutka blaginje med prebivalstvom. Medtem ko je gospodarska rast v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, kar je bistveno nad napovedmi večine ekonomistov, se velik del gospodinjstev z nižjimi in srednjimi prihodki spopada z naraščajočimi stroški življenja. Podatki kažejo na poglabljanje tako imenovanega gospodarstva v obliki črke K, kjer premožnejši sloj bogati, delavske družine in upokojenci pa težko poravnavajo osnovne stroške za hrano in zdravstveno oskrbo. Kljub temu da je inflacija padla na približno 2,7 odstotka in se približuje ciljni vrednosti dveh odstotkov, kritiki opozarjajo, da so Trumpove carinske politike in trgovinske dajatve, uvedene tekom leta, povzročile stagnacijo na trgu dela v nekaterih sektorjih. Stephen Moore in drugi podporniki administracije poudarjajo, da so akademski ekonomisti podcenili moč Trumpovih ukrepov, vendar poročila s terena, vključno s pričevanji upokojencev, kažejo na visoko stopnjo gospodarske tesnobe pred vstopom v leto 2026.

Francoska vlada je pripravila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova zakonodaja, ki naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2026, je del širših prizadevanj za zaščito mladostnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Predlog zakona, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, bo v kratkem predmet parlamentarne razprave in vključuje stroge omejitve glede dostopnosti digitalnih storitev za mladoletne osebe. Načrtovani ukrepi sledijo zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno restriktivno zakonodajo. Francoski predlog se osredotoča na preprečevanje dostopa do platform, ki bi lahko škodovale duševnemu zdravju in razvoju otrok. Čeprav podrobnosti o načinu preverjanja starosti še niso popolnoma jasne, vlada vztraja pri uveljavitvi digitalne omejitve, ki bi korenito spremenila spletne navade mladih v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v letu 2025, prvem letu po vrnitvi v Belo hišo, izvajal svojo politiko z izjemno hitrostjo, kar je sprožilo mešane odzive v ameriški in svetovni javnosti. Podporniki izpostavljajo pet ključnih dosežkov, ki naj bi zaznamovali njegovo vrnitev na oblast 20. januarja, medtem ko kritiki opozarjajo na politično polarizacijo in številne neresnice, ki so spremljale njegovo delovanje. Leto 2025 so opazovalci opisali kot izjemno burno obdobje, ki je korenito spremenilo ameriški politični prostor. Politična razhajanja glede Trumpovega delovanja so se konec leta stopnjevala, ko so različni mediji objavili sezname zmagovalcev in poražencev njegove politike. Medtem ko nekateri viri poudarjajo učinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev, drugi, vključno z mrežo CNN, izpostavljajo sistematično širjenje dezinformacij. Analitiki napovedujejo, da se bo visok tempo političnih sprememb nadaljeval tudi v preostanku njegovega mandata, kar bo zahtevalo nenehno prilagajanje tako domačih kot tujih akterjev na nepredvidljivo politično okolje v Washingtonu.

Ruske sile so v noči na zadnji dan leta 2025 izvedle silovit napad z droni na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa. Po navedbah lokalnih uradnikov so ruska brezpilotna letala zadela večstanovanjske zgradbe in poškodovala električno omrežje, kar je povzročilo nove motnje v oskrbi z energijo. V napadu je bilo ranjenih šest oseb, med njimi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. Ukrajinska vojaška administracija je potrdila, da so stanovanjski bloki utrpeli znatno gmotno škodo, na terenu pa so reševalne ekipe, ki pomagajo prebivalcem poškodovanih zgradb. Gre za nadaljevanje ruske strategije ciljanja civilne in energetske infrastrukture pred prihajajočim novim letom. Kljub poročilom o mirovnih pogovorih Rusija ne kaže znakov popuščanja v svoji zračni kampanji. Napadi na Odeso so v zadnjih mesecih postali stalnica, saj mesto predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz in energetsko stabilnost južnega dela države. Najnovejša eskalacija ponovno postavlja pod vprašaj iskrenost namer Moskve pri iskanju diplomatske rešitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je po ponedeljkovem srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi ponovil ostre grožnje Teheranu. Trump je napovedal, da bodo ZDA ponovno izvedle vojaške napade na Iran, če bo država nadaljevala s svojim balističnim raketnim programom ali poskušala obnoviti civilni jedrski program. Predsednik ZDA trdi, da je iranske jedrske zmogljivosti že onemogočil v korist Izraela, vendar bo ob morebitni obnovi dejavnosti uporabil silo. Poleg opozoril Iranu je Trump pritisnil tudi na gibanje Hamas, ki ga je pozval k razorožitvi in končanju sovražnosti v Gazi. Srečanje med voditeljema je utrdilo tesno zavezništvo med državama, kar je Netanjahu kronal z napovedjo, da bo Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, najvišje civilno priznanje v državi. Gre za pomemben premik v ameriški bližnjevzhodni politiki, kjer se Trump odkrito postavlja na stran izraelskih varnostnih interesov, medtem ko Iran opozarja na oster odziv, Rusija pa poziva k mednarodni zadržanosti in deeskalaciji razmer.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

Najnovejše poročilo časnika Wall Street Journal razkriva, da je Donald Trump dolga leta ignoriral opozorila svoje takratne soproge Marle Maples glede Jeffreyja Epsteina. Kljub njenim zgodnjim pomislekom, ki jih je izrazila že leta 1995, je Trump Epsteinu omogočil poseben status v svojem letovišču Mar-a-Lago. Osebje letovišča je bilo po Trumpovih navodilih dolžno Epsteina obravnavati kot polnopravnega člana, čeprav ta ni plačeval članarine. To je vključevalo pošiljanje mladih uslužbenk iz spa centra na Epsteinov dom za izvajanje različnih storitev, kjer so bile ženske tarče neprimernih spolnih predlogov. Odnosi med Trumpom in Epsteinom so se končali šele leta 2003, ko se je 18-letna kozmetičarka pritožila, da jo je Epstein silil v spolne odnose. Vodstvo letovišča je o incidentu obvestilo Trumpa, ki je nato Epsteinu prepovedal vstop na posestvo. Poročilo poudarja, da so uslužbenci že pred tem dogodkom redno opozarjali drug drugega na Epsteinovo vedenje in njegovo razkazovanje med tretmaji, vendar so se konkretni ukrepi izvedli šele po omenjenem incidentu, kar osvetljuje naravo njunega preteklega prijateljstva.

Upravni odbor Kennedyjevega centra v Washingtonu je pod vodstvom zaveznikov Donalda Trumpa sprejel nove statutane spremembe, ki so omejile glasovalne pravice neizvoljenim članom (ex officio) in s tem omogočile preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center brez večjega nasprotovanja. Po navedbah Washington Posta so novi predpisi, sprejeti maja 2025, določili, da kongresno imenovani člani ne smejo več glasovati ali prispevati h kvorumu, kar naj bi bilo v morebitnem navzkrižju z ustanovno listino centra. Poteza je sledila popolni zamenjavi upravnega odbora, v katerega je Trump imenoval sebe, svojo soprogo, podpredsednika JD Vancea in druge tesne sodelavce. Zaradi preimenovanja in političnega prevzema se ustanova sooča z drastičnim upadom prodaje vstopnic in valom odpovedi umetniških nastopov. Medtem ko so številni umetniki odpovedali svoje koncerte v znak protesta, so ustvarjalci predstave o dogodkih 7. oktobra v Izraelu sporočili, da se upirajo medijskim kampanjam za odpoved in nameravajo izvesti svoj program. Trump je sicer napovedal rekordno gledanost televizijskega prenosa podelitve nagrad Kennedyjevega centra, ki ga je decembra 2025 prvič gostil sam, vendar so uradni podatki pokazali znaten upad gledanosti v primerjavi s prejšnjimi leti.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Leto 2025 se je po poročanju portala The Economic Collapse Blog izkazalo za obdobje korenitih političnih in tehnoloških premikov, ki so močno preoblikovali svetovno krajino. Analitiki izpostavljajo trideset ključnih statističnih podatkov, ki odražajo intenzivnost sprememb v zadnjih dvanajstih mesecih. Medtem ko so politični pretresi povzročili seizmične premike v strukturah moči, je revolucija na področju umetne inteligence začela korenito spreminjati vsakdanje življenje prebivalstva, pogosto na načine, ki jih družba še ne uspeva v celoti dojeti. Poročilo Michaela Snyderja opozarja na ekonomske izzive, ki spremljajo te hitre spremembe. Čeprav so mnenja o uspešnosti političnih ukrepov deljena, je neizpodbitno dejstvo, da so se gospodarski temelji soočili z nepredvidenimi pritiski. Avtor poudarja, da so številke, ki opisujejo trenutno stanje, za mnoge opazovalce presenetljive in nakazujejo na morebitne dolgoročne posledice za globalno stabilnost. Poudarek je predvsem na vplivu avtomatizacije in spreminjajočih se trgovinskih dinamik, ki narekujejo nov tempo svetovnega gospodarskega reda.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

V več ameriških mestih, ki jih upravljajo demokrati, se je razširilo gibanje državljanskih novinarjev, ki preiskujejo delovanje otroških vrtcev, subvencioniranih z davkoplačevalskim denarjem. Pobuda, ki jo nekateri primerjajo z lokalno različico prizadevanj za učinkovitost vlade (DOGE), se osredotoča na domnevne zlorabe socialne pomoči in finančne goljufije. Poročila s terena iz mest, kot so Minneapolis, Washington in Philadelphia, navajajo primere vrtcev, ki so med uradnimi urami prazni ali delujejo z minimalno kapaciteto, kar vzbuja sume, da gre za slamnata podjetja za črpanje javnih sredstev. Demokratska stranka se je na dejavnosti novinarjev odzvala z obtožbami o rasizmu in beli nadvladi, kar pa po mnenju podpornikov gibanja ne ustavlja preiskav. Aktivisti, med katerimi izstopa Nick Shirley, trdijo, da njihovo delo temelji na neposrednem preverjanju dejstev na viru, kar bi po njihovem mnenju lahko dolgoročno ogrozilo prevlado osrednjih medijev. Preiskave so se razširile tudi v zvezni državi Ohio, kjer se pobudniki spopadajo z očitki o širjenju nestrpnosti do priseljenskih skupnosti, zlasti somalijske, medtem ko sami vztrajajo pri zaščiti davkoplačevalskega denarja.

Poljska vlada in predsedstvo sta se vključila v oster politični spor glede predloga zakona o statusu najbližje osebe in pogodbi o skupnem življenju, ki ga je obravnavala poljska vlada. Vodja kabineta predsednika Pawel Szefernaker je v pogovoru za televizijo TVN24 potrdil, da predsednik Karol Nawrocki zakona v trenutni obliki ne bo podpisal. Szefernaker je predlog označil za poskus uvedbe civilnih partnerstev oziroma t. i. kvazi-zakonskih zvez, ki so po mnenju predsedniške palače v nasprotju s tradicionalno definicijo družine. Vladni predlog predvideva, da bi dve osebi, ne glede na spol, pred notarjem sklenili pogodbo o skupnem življenju, ki bi bila nato registrirana v matičnem uradu. Zakon bi parom podelil pravice do dedovanja brez davčnih obremenitev, skupnega uveljavljanja davčnih olajšav in dostopa do informacij o zdravstvenem stanju partnerja. Čeprav avtorji zakona poudarjajo, da gre za kompromisno rešitev, predsednik Nawrocki vztraja pri stališču, da gre za prikrito legalizacijo partnerskih zvez, kar ostaja ključna točka razhajanja med vlado in poljsko desnico.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo sporočil, da v kazenski ovadbi, ki jo je proti njemu vložil pevec Marko Perković Thompson, ne vidi nobene podlage za kazensko odgovornost. Tomašević, ki je tudi vidni član stranke Možemo!, je poudaril, da je v celotnem postopku ravnal v skladu z zakonom in da mestu Zagreb ni bila povzročena nobena finančna škoda. Spor med županom in glasbenikom se je zaostril zaradi načrtovanega koncerta v zagrebški Areni, ki bi se moral odviti konec decembra. Župan je v svojem nagovoru javnosti pojasnil, da so bile vse odločitve mestne uprave sprejete na podlagi veljavnih predpisov. Thompsonove očitke o politični motiviranosti prepovedi nastopa je zavrnil kot neutemeljene. Tomašević je ob tem nakazal, da bo mesto vztrajalo pri svojih odločitvah glede uporabe javnih prostorov za dogodke, ki po mnenju mestne oblasti ne ustrezajo standardom ali povzročajo varnostna tveganja. Gre za nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med liberalno zagrebško oblastjo in podporniki desničarskega glasbenika.

Severni in osrednji del Poljske sta se v torek in sredo spopadala z močnimi snežnimi nevihtami in silovitim vetrom, kar je povzročilo obsežne težave v cestnem, železniškem in letalskem prometu. Po poročanju poljske tiskovne agencije PAP je snežni metež, ki je ponoči zajel Varšavo in njeno okolico, ohromil predvsem hitre ceste okoli prestolnice. Na voziščih se je nabrala debela plast snega in snežne brozge, kar je povzročilo izjemno spolzke razmere in številne zastoje. Zaradi ekstremnih vremenskih razmer so morali na varšavskem letališču nenehno izvajati postopke odmrzovanja letal, kar je povzročilo zamude v letalskem prometu. Snežna ujma je na severu države prinesla do pol metra novega snega, kar je popolnoma neprevozno naredilo več odsekov avtocest. Interventne službe so na terenu po vsej državi, vendar močan veter in neprestano sneženje otežujeta čiščenje prometnic in vzpostavitev normalnih razmer.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da bo Rusija dosegla končno zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V videoposnetku, objavljenem ob vstopu v novo leto, je Putin pohvalil delo poveljnikov in vojakov na bojišču ter izrazil neomajno prepričanje v uspeh ruskih sil. Njegovo sporočilo je bilo prežeto z bojevito retoriko, s katero je jasno nakazal, da Moskva namerava nadaljevati vojaške operacije, dokler ne doseže vseh zastavljenih ciljev. Nagovor prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih dejavnosti in stopnjevanja napadov na obeh straneh fronte. Medtem ko Kijev in zahodne prestolnice razpravljajo o možnostih za mirovna pogajanja, Putin s svojimi izjavami utrjuje položaj Rusije kot države, ki ni pripravljena na kompromise brez zagotovitve svojih strateških interesov. Sporočilo je bilo namenjeno tako domači javnosti za dvig morale kot tudi mednarodni skupnosti kot znak vztrajanja pri trenutni zunanjepolitični in vojaški usmeritvi Kremlja.

Grški organi pregona so razkrili nove podrobnosti v preiskavi umora 87-letne Eleni Papadopoulou, vdove nekdanjega ministra stranke PASOK Giannisa Papadopoulosa. Za njenega 60-letnega sina, ki je bil aretiran v luksuzni atenski četrti Kolonaki, je sodišče po zaslišanju odredilo pripor. Preiskava kaže, da je osumljenec mamo pred smrtjo fizično trpinčil, motiv za dejanje pa naj bi bilo koristoljubje oziroma prisvojitev družinskega premoženja. Po navedbah preiskovalcev se je obtoženec po umoru pripravljal na pobeg v tujino. Nove priče so potrdile, da je žrtev pred smrtjo živela v nevzdržnih razmerah in bila tarča nenehnih nasilnih izpadov svojega sina. Čeprav so dogodek iz januarja 2022 sprva obravnavali kot nesrečo s požarom, so nove forenzične analize in pričevanja privedli do prekvalifikacije kaznivega dejanja v naklepen umor. Obtoženec, ki je v preteklosti že imel stike s policijo, je pred preiskovalnim sodnikom krivdo zanikal, vendar so bili zbrani dokazi o finančnih sporih in fizičnem nasilju dovolj za odreditev pripora.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Grška vlada je s 1. januarjem 2026 izvedla obsežno institucionalno reformo, s katero se je Organ za plačila in nadzor skupnostnih pomoči (OPEKEPE) uradno priključil neodvisni upravi za javne prihodke (AADE). V okviru te reorganizacije se vseh 624 obstoječih delovnih mest kmetijske agencije prenaša pod okrilje davčnega organa, kjer bo po novem deloval generalni direktorat za nadzor, pomoči in plačila. Glavni namen te združitve je centralizacija nadzora nad finančnimi tokovi in zagotavljanje, da bodo evropska ter državna sredstva prejemali le tisti subjekti, ki so do njih dejansko upravičeni. Vodja davčne uprave Georgios Pitsilis je ob tem poudaril, da reforma prinaša večjo transparentnost in strožji nadzor nad porabo proračunskega denarja. Združitev institucij je odziv na potrebo po digitalizaciji in poenotenju podatkovnih baz, kar naj bi preprečilo morebitne nepravilnosti in zmanjšalo administrativno breme pri razdeljevanju kmetijskih subvencij. Ukrep velja za enega ključnih korakov pri modernizaciji grškega javnega sektorja, s katerim želi Atene okrepiti zaupanje evropskih institucij v svoj sistem razdeljevanja sredstev skupne kmetijske politike.

Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je izvedla vrsto kadrovskih in statutarnih sprememb, ki krepijo predsednikov vpliv na ključne kulturne in medijske ustanove. V Centru scenskih umetnosti Johna F. Kennedyja so po zamenjavi članov upravnega odbora sprejeli nove akte, ki so Trumpovim izbrancem omogočili potrditev preimenovanja dela ustanove oziroma dodajanja Trumpovega imena, kljub opozorilom pravnih strokovnjakov o kršenju ustanovne listine. Ta poteza je sprožila val bojkotov umetnikov, odpovedi donatorjev in drastičen upad prodaje vstopnic. Hkrati so se v javnosti pojavile ostre kritike na račun večjih medijskih hiš, ki so se pod pritiskom tožb odločile za poravnave z Belo hišo. Igralec in režiser George Clooney je javno kritiziral korporacijo Paramount, ki se je s Trumpom poravnala za 16 milijonov dolarjev, čemur je sledila vladna odobritev združitve s podjetjem Skydance. Nova uredniška politika mreže CBS, ki jo zdaj vodi konservativna kolumnistka Bari Weiss, že kaže znake cenzure, saj so ustavili objavo prispevkov o deportacijah v Salvador, kar kritiki označujejo za nevaren precedens v ameriški svobodi tiska.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike (HHS) je v torek sporočilo, da je ustavilo vsa zvezna izplačila za programe otroškega varstva v zvezni državi Minnesota. Odločitev je posledica obsežnih obtožb o dolgoletnih finančnih prevarah, ki naj bi se dogajale v centrih za dnevno varstvo, pri čemer so v poročilih izpostavljeni ponudniki iz somalijske skupnosti. Namestnik ministra Jim O'Neill je ob najavi ukrepa poudaril, da je država Minnesota po njihovih ugotovitvah v zadnjem desetletju milijone dolarjev davkoplačevalskega denarja namenila goljufivim ustanovam. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je zvezna vlada uvedla sistem strožjega nadzora nad porabo sredstev, ki bo odslej zahteval podrobne utemeljitve in dokazila za vsako izplačilo. Od guvernerja Minnesote Tima Walza so zahtevali izvedbo celovite revizije vseh centrov za varstvo, ki mora vključevati evidence prisotnosti, licence in poročila o inšpekcijskih nadzorih. Poleg tega so vzpostavili posebno telefonsko linijo za prijavo sumov goljufij, s čimer želi administracija Donalda Trumpa popolnoma ustaviti nenamensko porabo javnega denarja.

Donald Trump je po vetu zakona o čisti vodi naletel na kritike zaradi kaznovanja države zaradi uveljavljanja njenih zakonov. Njegova administracija je umaknila tožbo, s katero je poskušala prevzeti nadzor nad Nacionalno gardo Kalifornije od demokratskega guvernerja Gavina Newsoma. Republikanski zakonodajalci so opozorili, da eno vprašanje zasenči njegovo predsednikovanje. Po tesni zmagi na predsedniških volitvah leta 2024, so demokratski strategi opazili pet 'opozorilnih znakov' za Trumpa. Sprememba imena Kennedyjevega centra je prišla po tem, ko so nova pravila določila, da lahko glasujejo samo Trumpovi imenovani upravitelji.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Ukrajina v noči na 30. december izvedla obsežen napad z 91 dolgometražnimi droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah so bile vse naprave sestreljene, Moskva pa dogodek označuje za poskus atentata in teroristično dejanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zanikal in opozoril, da bi Rusija te trditve lahko uporabila kot izgovor za povračilne napade na vladno četrt v Kijevu. Analitiki in tuji opazovalci so do ruskih trditev zadržani, saj trenutno ni neodvisnih dokazov, ki bi potrdili tako obsežen napad ali njegovo izvedbo. Nekdanji analitik CIA Larry Johnson je za medij RT celo špekuliral, da bi lahko šlo za notranji poskus destabilizacije Zelenskega s strani določenih elementov v Kijevu, medtem ko Zahod izraža močan dvom o verodostojnosti ruskih poročil. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih prizadevanj in napovedanih pogovorov med Kremljem in bodočo ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa.

Časnik Wall Street Journal je razkril podrobnosti o incidentu, ki je privedel do trajne prepovedi vstopa Jeffreyja Epsteina v klub Mar-a-Lago, ki je v lasti Donalda Trumpa. Po navedbah nekdanjih zaposlenih je Trump Epsteina izključil leta 2004, potem ko je 18-letna kozmetičarka iz kluba prijavila, da jo je finančnik med obiskom na njegovem domu v Palm Beachu silil v spolne odnose. Upravnik kluba je o obtožbi s faksom obvestil Trumpa, ki se je takoj odločil za prepoved vstopa. Poročilo razkriva, da je klub Mar-a-Lago več let pošiljal mlade zaposlenke iz svojega zdravilišča na Epsteinov dom za različne storitve, pri čemer so se zaposlene med seboj opozarjale na Epsteinovo neprimerno vedenje in razkazovanje. Čeprav so incident prijavili kadrovski službi kluba, o njem takrat niso obvestili policije. Trump je že prej javno navajal, da je Epsteina izključil zaradi njegove nesramnosti do gostov, nove podrobnosti pa razkrivajo globlje ozadje zlorab in neustreznega ravnanja z osebjem.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Analiza političnega dogajanja v ZDA razkriva pesimizem glede prihodnosti demokratičnih procesov in stabilnosti države. Avtorji opozarjajo, da se gospodarske, politične in socialne težave v svetu stopnjujejo do ravni, ki presega izkušnje preteklih generacij. V letu 2026 se ZDA pripravljajo na vmesne volitve, ki bodo po mnenju analitikov znova označene za ključne, čeprav se stopnjujejo dvomi o dejanski moči volilnega procesa in njegovem vplivu na sistemske spremembe. Razprava se osredotoča na cikle rasti in propada držav, pri čemer kritiki trdijo, da zgolj menjava vodstva ne more zaustaviti globoko ukoreninjenih strukturnih težav. Napovedi za prihodnost vključujejo nadaljnje preiskave primerov, kot je afera Jeffreyja Epsteina, in morebitne pomilostitve, vključno z Ghislaine Maxwell. Politična polarizacija se poglablja, medtem ko administracija Donalda Trumpa še naprej sproža polemike glede imenovanj in odnosa do preteklih preiskav. Zaradi preteklih odločitev o zmanjšanju financiranja energetskih projektov in spremenjenih geopolitičnih razmerij, predvsem v odnosu do azijskih naložb, se ameriški gospodarski sistem spopada z negotovostjo, ki jo nekateri opisujejo kot neizogiben konec določenega razvojnega cikla.

Izraelska vlada je odredila izgon 37 nevladnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana mednarodna skupina Zdravniki brez meja (MSF). Tel Aviv te organizacije obtožuje izkoriščanja humanitarnih okvirov za teroristične namene, kar MSF in druge prizadete skupine ostro zanikajo. Odločitev o izgonu prihaja v času kritične humanitarne krize, ko po podatkih Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) več kot 1,6 milijona prebivalcev Gaze trpi zaradi hude lakote in pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin. Adnan Abu Hasna, tiskovni predstavnik UNRWA, je opozoril, da izraelska vojska še naprej blokira ključne poti za dostavo hrane in zdravil, kar razmere na terenu spreminja v humanitarno katastrofo nepredstavljivih razsežnosti. Izgon organizacije Zdravniki brez meja, ki v Gazi zagotavlja nujno medicinsko pomoč za približno pol milijona ljudi, bo po mnenju humanitarnih delavcev še dodatno ohromil že tako sesut zdravstveni sistem. Medtem ko Izrael trdi, da so ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje delovanja Hamasa, mednarodne opazovalce skrbi, da gre za načrtno onemogočanje pomoči civilnemu prebivalstvu. Odločitev o prekinitvi sodelovanja s tujimi nevladnimi organizacijami sovpada z zaostrovanjem vojaških operacij in nadaljnjim omejevanjem gibanja na območju Gaze, kar povečuje tveganje za množično obolevnost in smrtnost zaradi podhranjenosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev ofenzivnih operacij in razširitev tako imenovanega varnostnega pasu v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Kot je poročal načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, je glavni cilj teh dejavnosti potiskanje ukrajinskih sil stran od ruske meje in vzpostavitev obsežnejšega tamponskega območja. Ukaz sledi nedavnim ruskim navedbam o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za stopnjevanje vojaških dejavnosti. Rusko obrambno ministrstvo je z dvodnevno zamudo objavilo podrobnosti o omenjenem incidentu, pri čemer generalmajor Aleksander Romanenkov trdi, da so droni poleteli iz smeri Sumija in Černigiva. Kijev je obtožbe o napadu na rezidenco ostro zavrnil in jih označil za provokacijo, s katero želi Rusija spodkopati morebitna mirovna pogajanja ob prihajajoči četrti obletnici začetka vojne. Kljub zanikanju na ukrajinski strani ruska vojaška skupina "Sever" že izvaja operacije na severovzhodu države, z namenom zavzetja novega ozemlja pod pretvezo zagotavljanja obmejne varnosti.

Nekdanji poslanec in vodilni član prepovedane stranke Zlata zarja Ilias Kasidiaris je med petdnevnim dopustom iz zapora Domokos obiskal protestno blokado kmetov. Kasidiaris, ki prestaja večletno zaporno kazen zaradi vodenja hudodelske združbe, je videoposnetek obiska objavil na svojem profilu na družbenem omrežju X. Ob prihodu na lokacijo so ga prisotni kmetje sprejeli z objemi in aplavzom, sam pa je poudaril, da boj nadaljuje tudi med kratkotrajnimi izhodi na prostost. Kasidiaris je v izjavi za javnost izrazil podporo kmečkemu gibanju in zapisal, da ostaja »vedno ob strani kmetom«. Njegov obisk na blokadah je bil del širših prizadevanj kmetijskega sektorja v Grčiji, ki se spopada z visokimi stroški pridelave in spremembami v evropski kmetijski politiki. Prisotnost obsojenega politika na javnih shodih je sprožila različne odzive v grški javnosti, saj Kasidiaris kljub zaporni kazni ohranja določen vpliv v radikalnih političnih krogih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila ostre povračilne ukrepe proti petim ključnim osebnostim evropske digitalne politike, ki jih obtožuje omejevanja svobode govora. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je omenjenim posameznikom, med katerimi je tudi nekdanji evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, prepovedal vstop v Združene države Amerike. Ukrep predstavlja prvi primer neposrednega posredovanja ZDA proti uradnikom Evropske unije zaradi njihovih prizadevanj pri regulaciji digitalnih vsebin in moderiranju spletnih platform. Ameriška stran te poteze utemeljuje kot obrambo temeljnih ameriških vrednot pred tujo cenzuro, medtem ko so odzivi v Evropskem parlamentu kritični. Francoski evroposlanec Raphael Glucksmann je v odzivu na ameriške ukrepe poudaril, da Evropa zdaj predstavlja jedro prostega sveta. Poleg vprašanj cenzure ameriški uradniki opozarjajo tudi na izvoz evropskih politik okoljskega, družbenega in korporativnega upravljanja (ESG), ki po njihovem mnenju ogrožajo ameriška podjetja. Napetosti med Washingtonom in Brusljem glede regulacije tehnoloških gigantov se s tem vstopom v fazo diplomatskih sankcij znatno zaostrujejo.

Ukrajinske sile so v torek zvečer izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v notranjosti Rusije, vključno z Moskvo, in na okupiranem polotoku Krim. Po navedbah ruskih oblasti in tiskovne agencije Reuters so ukrajinski droni v črnomorskem mestu Tuapse poškodovali ključno pristaniško infrastrukturo in plinovodno omrežje v stanovanjskem predelu mesta. Napadi so bili usmerjeni tudi proti ruski prestolnici, kar je povzročilo vznemirjenje v osrednjem delu države. Ruska zračna obramba naj bi prestregla večje število letalnikov, vendar so poročila o škodi v Tuapseju potrdila, da so nekateri droni dosegli svoje cilje. Ukrajinska stran s temi operacijami nadaljuje strategijo prenašanja vojne na rusko ozemlje, pri čemer se osredotoča predvsem na energetsko in transportno infrastrukturo, ki podpira ruske vojaške operacije. Napadi so povzročili začasne motnje v logističnih verigah ob Črnem morju, kjer Rusija ohranja pomembna trgovska in vojaška vozlišča.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

Združeni arabski emirati (ZAE) so uradno napovedali popoln umik svojega vojaškega osebja iz Jemna, kar pomeni dramatičen preobrat v dolgoletnem konfliktu. Odločitev so sprejeli le nekaj ur po tem, ko je Savdska Arabija izvedla zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, ki je pod nadzorom sil, povezanih z Abu Dabijem. Rijad je ob tem izdal redko javno obsodbo ravnanj ZAE, ki so po mnenju savdskih oblasti prestopili rdečo linijo s pošiljanjem neprijavljenega orožja separatističnim skupinam na jugu države. Ministrstvo za obrambo ZAE je sporočilo, da se njihove enote umikajo v luči zadnjih dogodkov, s čimer se je končalo večletno sodelovanje v koaliciji pod vodstvom Savdske Arabije. Napetosti med nekdanjima zaveznicama so se stopnjevale zaradi nasprotujočih si strateških interesov v regiji, kjer so ZAE podpirali Južni prehodni svet (STC), Savdska Arabija pa mednarodno priznano vlado Jemna. Savdski zračni napadi na Mukalo so bili neposreden odgovor na domnevne pošiljke vojaške opreme, ki jih Abu Dabi ni uskladil s poveljstvom koalicije. Ta javni razkol med ključnima zalivskima silama bi lahko bistveno spremenil potek državljanske vojne v Jemnu in vplival na stabilnost celotnega Arabskega polotoka, saj jemenska vlada po incidentu napoveduje prekinitev obrambnih paktov z ZAE.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle zračni napad na tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Petro je novico objavil na družbenem omrežju X, kjer je navedel, da je bil objekt tarča bombardiranja zaradi domnevne proizvodnje prepovedanih drog. Dogodek predstavlja potencialno zaostritev napetosti v regiji, saj vključuje vojaško posredovanje na ozemlju suverene države pod krinko boja proti narkotikom. Informacije o napadu trenutno temeljijo na navedbah kolumbijskega predsednika, medtem ko uradni Washington in Caracas dogodka še nista podrobneje komentirala ali potrdila obsega škode. Incident poudarja kompleksne varnostne razmere v Južni Ameriki, kjer se prepletajo interesi boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in geopolitična rivalstva med ZDA ter venezuelskim režimom. Maracaibo, ki leži na severozahodu Venezuele, velja za strateško pomembno točko, ki je bila v preteklosti že večkrat predmet razprav o tihotapskih poteh.

Palestinsko gibanje Hamas je v uradni izjavi potrdilo smrt petih svojih visokih predstavnikov, ki so bili ubiti med spopadi na območju Gaze. Med potrjenimi žrtvami sta ključna vojaška osebnost Mohamed al-Sinvar, brat nekdanjega vrhovnega vodje Jahje al-Sinvarja, ter prepoznavni tiskovni predstavnik gibanja Hutajfa al-Kahlot, širši javnosti znan pod psevdonimom Abu Obeida. Smrt Abuja Obeide, ki je bil zaradi svojih nastopov z zakritim obrazom eden najbolj prepoznavnih obrazov Hamasa, je bila predmet ugibanj že več mesecev, vendar je skupina šele zdaj uradno priznala njegovo izgubo. Hamas je ob tem napovedal nadaljevanje oboroženega upora proti Izraelu. Potrditev teh smrti predstavlja pomemben udarec vodstveni strukturi gibanja, saj so bili vpleteni posamezniki ključni za operativno vodenje in propagandne dejavnosti skupine v tekočem konfliktu.

Televizijska mreža CBS News in nekdanji novinar Washington Posta Dave Jorgenson sta v zadnjih dneh objavila izsledke preverjanja dejstev, ki izpodbijajo navedbe desničarskega vplivneža Nicka Shirleyja o domnevnih sistemskih goljufijah v vrtcih v lasti somalijskih priseljencev v Minnesoti. Shirleyjev videoposnetek, ki je dosegel več deset milijonov ogledov, je trdil, da vrtci prejemajo zvezna sredstva brez dejanskega varstva otrok, kar je administracijo predsednika Donalda Trumpa vodilo do zaustavitve vseh zveznih plačil za otroško varstvo v tej zvezni državi. Dopisnik CBS News Jonah Kaplan je pojasnil, da so njihovi novinarji in državni inšpektorji v zadnjih šestih mesecih večkrat obiskali sporne lokacije, vendar niso našli dokazov o t.i. fantomskih operacijah. Čeprav so bili nekateri vrtci kaznovani zaradi varnostnih pomanjkljivosti, dejansko stanje na terenu ne potrjuje Shirleyjevih obtožb o množičnem oškodovanju proračuna. Jorgenson je ob tem opozoril, da Trumpova administracija podatke uporablja selektivno, saj so preiskave morebitnih nepravilnosti v Minnesoti sprožili že demokrati in Bidenova administracija leta 2018, kar kaže na to, da se organi pregona s problematiko spopadajo že dlje časa brez politične agende, ki jo zasleduje vplivnež.

Na torkovih nadomestnih volitvah v senat ameriške zvezne države Iowa je zmagala kandidatka demokratske stranke Renee Hardman. S to zmago je demokratom uspelo blokirati prizadevanja republikanske stranke, da bi v zgornjem domu državnega kongresa ponovno pridobila absolutno oziroma supervečino. Volitve so bile v središču pozornosti zaradi velikega pomena za prihodnje zakonodajne postopke v državi. Republikanci so si prizadevali za ponovno vzpostavitev dvotretjinske večine, ki bi jim omogočila lažje sprejemanje ključnih zakonov in morebitno preglasovanje vetov. Zmaga Hardmanove pa pomeni, da bo razmerje moči v senatu ostalo takšno, ki zahteva večje sodelovanje ali vsaj preprečuje popolno prevlado ene stranke pri ustavnih in drugih pomembnih vprašanjih. Rezultat odraža trenutno politično polarizacijo in pomen lokalnih volitev za širšo politično sliko v Združenih državah Amerike.

Televizijski mreži CBS News in Telemundo sta v svojih poročilih zavrnili trditve desničarskega vplivneža Nicka Shirleyja o domnevnih množičnih finančnih goljufijah v vrtcih, ki jih v zvezni državi Minnesota upravlja somalijska skupnost. Shirley je v videoposnetku, ki je na družbenih omrežjih dosegel več kot 100 milijonov ogledov, trdil, da omenjene ustanove prejemajo državne subvencije, čeprav v njih ni otrok. Pri tem je namigoval na obsežno izkoriščanje proračunskih sredstev brez dejanskega izvajanja storitev varstva. Preiskava dopisnika mreže CBS News Jonaha Kaplana je pokazala, da se dejstva na terenu razlikujejo od vplivneževih navedb. Čeprav so bile nekatere ustanove v preteklosti predmet preiskav zaradi kršitev varnostnih predpisov, državni inšpektorji ob rednih obiskih niso potrdili Shirleyjevih obtožb o fiktivnem delovanju. Telemundo je poročanje označil za delovanje skrajno desničarskega vplivneža, NBC News pa je izpostavil, da Shirley ni želel odgovoriti na vprašanja o podrobnostih svojih obiskov, kot so točni termini snemanja, kar vzbuja dvome o verodostojnosti njegovih ugotovitev.

Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da zvezni preiskovalni urad izvaja obsežno operacijo v zvezni državi Minnesota, kjer preiskujejo goljufije v višini 250 milijonov dolarjev. Po Patelovih besedah gre pri odkriti shemi le za vrh ledene gore v širšem kontekstu izkoriščanja javnih sredstev, namenjenih otroškemu varstvu. FBI je na območje napotil dodatne vire in agente, da bi pospešili preiskavo in razbili kriminalne mreže, ki so si protipravno prilaščale denar iz zveznih programov pomoči. Preiskava se je intenzivirala po objavi videoposnetka, ki je sprožil buren odziv javnosti in politike na zvezni ravni. Patel je izpostavil, da so bili dodatni resursi v Minnesoto napoteni že pred viralno objavo posnetka, kar kaže na to, da je urad resnost situacije prepoznal že prej. Zvezne oblasti se zdaj osredotočajo na identifikacijo vseh vpletenih v krajo sredstev, ki so bila prvotno namenjena prehrani in oskrbi otrok v ranljivih skupinah. Primer odpirajo vprašanja o učinkovitosti nadzora nad porabo proračunskega denarja v posameznih zveznih državah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil prve zračne napade na venezuelsko ozemlje, kar pomeni močno zaostritev napetosti med državama. Poleg vojaškega posredovanja so ZDA uvedle tudi dvomesečno popolno blokado izvoza venezuelske nafte, s čimer želijo ohromiti gospodarstvo te južnoameriške države in spodkopati oblast predsednika Nicolása Madura. Strategija Washingtona po navedbah tujih medijev vključuje kombinacijo zračnih napadov, povečane prisotnosti mornarice v Karibskem morju in gospodarske izolacije. Napad predstavlja prelomnico v ameriški zunanji politiki do Caracasa, saj so se ZDA doslej v veliki meri izogibale neposredni uporabi vojaške sile na venezuelskih tleh. Kljub napadom viri blizu Bele hiše navajajo, da Trumpova administracija za zdaj ne načrtuje napotitve kopenskih enot, temveč se bo osredotočala na zračne operacije in pomorsko piratstvo za preprečevanje plovbe naftnih tankerjev. Ukrepi so del širšega prizadevanja za zamenjavo režima v državi, ki jo Washington označuje za grožnjo regionalni varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike na božični večer izvedle prvi letalski napad na kopenske cilje znotraj Venezuele. Operacija, ki so jo po nekaterih poročilih izvedle prikrite enote Cie z brezpilotnimi letalniki, je bila usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki naj bi služila kot ključno prekladališče za preprodajalce drog. Gre za pomembno eskalacijo v primerjavi s prejšnjimi operacijami, ki so bile omejene na prestrezanje ladij na morju, saj so ZDA zdaj prvič neposredno napadle venezuelsko ozemlje v okviru svoje kampanje proti režimu Nicolása Madura in t. i. »narkoteroristom«. Predstavnica družine Trump, Lara Trump, je v javnem nastopu podprla napad in poudarila, da gre za izpolnjevanje volilne volje Američanov glede zagotavljanja varnosti in boja proti mamilom. Po navedbah ameriških uradnikov je bilo oporišče povezano z bando Tren de Aragua, ki jo Washington obravnava kot resno grožnjo nacionalni varnosti. Venezuelski režim pod vodstvom Madura se na dejanja odziva z obtožbami o nelegalni agresiji, medtem ko Trumpova administracija napade utemeljuje kot nujne ukrepe v »vojni proti drogam«, ki vključujejo tudi fentanil kot orožje za množično uničevanje. Ta premik h kopenskim napadom kaže na novo, agresivnejšo fazo ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal pripravljenost za podporo izraelskemu vojaškemu napadu na Iran, če bi teheranski režim ponovno začel razvijati svoje jedrske zmogljivosti. Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem poudaril, da bodo Združene države Amerike ostro ukrepale proti kakršni koli obnovi iranskega jedrskega programa. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Teheranom, kjer Trumpova administracija zagovarja politiko maksimalnega pritiska. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian se je na grožnje odzval z opozorilom, da bo vsaka agresija proti njegovi državi sprožila silovit in odvračalen odgovor. Iranski uradniki trdijo, da so obtožbe o obnovi jedrskega orožja neutemeljene, vendar hkrati opozarjajo, da je država pripravljena na obsežen spopad z ZDA in njihovimi zavezniki. Stopnjevanje retorike dodatno destabilizira razmere na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael in Iran ostajata v stanju nenehne vojaške pripravljenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prve neposredne zračne napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija, ki naj bi jo s pomočjo brezpilotnih letal izvedla agencija Cia, je bila usmerjena proti ključni logistični infrastrukturi, vključno z velikim pomolom na venezuelski obali. Po navedbah Washingtona so napadeni objekti služili za tihotapljenje prepovedanih drog, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti z namenom strmoglavljenja venezuelske vlade. Analitiki poudarjajo, da ti dogodki pomenijo preobrat v ameriški strategiji, saj so se ZDA s pomorskih blokad preusmerile k neposrednim napadom na kopensko ozemlje suverene države. Pojavljajo se resni pomisleki glede morebitnega izbruha širšega vojaškega spopada, saj nekateri viri trdijo, da so primarni motiv za agresivno politiko Trumpove administracije venezuelska nahajališča nafte. Kljub stopnjevanju napetosti predsednik Trump za zdaj ni napovedal napotitve kopenskih enot, vendar so razmere v regiji izjemno nestabilne.

Nekdanja članica scientološke cerkve Leah Remini je v odzivu na poročanje konservativnega voditelja Ericka Ericksona opozorila na domnevno povečano prisotnost pripadnikov te organizacije v ožjem krogu predsednika Donalda Trumpa. Erickson je prek družbenega omrežja X izpostavil, da se je v zadnjih dneh v predsednikovi bližini nahajalo vsaj pet scientologov, kar je Remini označila za izjemno nevarno in potrdila kot dejansko infiltracijo v zvezno vlado. Čeprav natančna imena vseh vpletenih niso bila takoj razkrita, se v javnosti že dlje časa omenjajo povezave nekaterih visokih uradnikov s to sporno organizacijo, med njimi tudi pravosodne ministrice Pam Bondi. Kritiki scientologijo pogosto označujejo za manipulativno sekto, medtem ko njeni podporniki vztrajajo, da gre za legitimno religijo, ki svojim članom pomaga pri doseganju osebnih ciljev. Tovrstna poročila sprožajo vprašanja o vplivu netransparentnih interesnih skupin na odločevalske procese v Združenih državah Amerike.

Grški predsednik vlade Kiriakos Mitsotakis je danes obiskal gradbišče novega nogometnega stadiona kluba Panathinaikos v atenski četrti Votanikos. V spremstvu župana Aten Harisa Dukasa in predsednika nogometnega kluba Giannisa Alafouzosa si je premier ogledal potek del na objektu, kjer so že namestili prve dele tribun. Mitsotakis je ob tem izrazil zadovoljstvo nad napredkom projekta in poudaril, da se nekdanje sanje o sodobnem športnem objektu zdaj spreminjajo v resničnost. Projekt, ki velja za enega največjih infrastrukturnih posegov v grški prestolnici, vključuje ne le sodoben stadion s kapaciteto približno 40.000 gledalcev, temveč tudi celovito urbanistično prenovo območja Votanikos. Premier se je podrobno seznanil s časovnico dokončanja del, ki naj bi klubu po desetletjih čakanja zagotovila nov dom. Gradnja stadiona predstavlja ključni del t. i. dvojne regeneracije Aten, ki bo športne dejavnosti kluba preselila s starega stadiona na Apostolos Nikolaidis na novo, modernejšo lokacijo.

Novoimenovana pomočnica generalnega državnega tožilca za državljanske pravice Harmeet Dhillon se je zapletla v oster besedni spopad na družbenih omrežjih, kjer je zavrnila kritike nekdanjega kongresnika Adama Kinzingerja glede svoje prihodnje zaposlitve. Dhillon, ki jo je izbral Donald Trump, je v odzivu na namigovanja o težavah pri iskanju dela po izteku mandata poudarila svojo vlogo ustanoviteljice in direktorice več podjetij. Spor se je razširil tudi na podpornike iz lastnih vrst, ki jih je Dhillon označila z žaljivimi izrazi, kar odraža notranje napetosti znotraj republikanske baze. Hkrati se je v javnosti izpostavil Imran Ahmed, direktor neprofitne organizacije Center za preprečevanje digitalnega sovraštva (CCDH), ki je v intervjuju za PBS izrazil zaskrbljenost zaradi groženj Trumpove administracije z deportacijo. Ahmedu in drugim voditeljem tujih organizacij, ki se ukvarjajo z nadzorom spletnih vsebin, prihodnja vlada očita izvajanje cenzure. Medtem ko Ahmed trdi, da neprofitne organizacije po definiciji ne morejo izvajati cenzure, kritiki opozarjajo na njihov vpliv na tehnološka podjetja in omejevanje svobode govora, kar dodatno zaostruje politično ozračje v Združenih državah Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle napade z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v Venezueli. Po besedah predsednika naj bi bil eden izmed objektov popolnoma uničen, medtem ko ameriško obrambno ministrstvo in uradni Caracas o dogodku še nista podala uradnih izjav. Pentagon za zdaj podrobnosti o prvi javno objavljeni vojaški operaciji te vrste na venezueljskih tleh ne razkriva. Napadi so se zgodili v času božičnih praznikov, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Operacija predstavlja neposreden prehod od preteklih groženj k aktivni uporabi vojaške sile. Trumpova administracija je že pred meseci okrepila vojaško prisotnost v Karibskem morju, tokratni dogodki pa potrjujejo uresničevanje napovedi o povečanem pritisku na režim Nicolása Madura, ki ga Washington ne priznava več kot legitimnega voditelja države.

Donald Trump je ponovil trditev, da so ankete o njegovi priljubljenosti prirejene, in ponovil izjavo o ZDA kot "vroči državi". Mona Charen ga je kritizirala zaradi napačnega razumevanja moči in poniževanja države. Nicolle Wallace je opozorila na vplivneže gibanja MAGA, ki so se obrnili proti Trumpu. Pojavile so se tudi špekulacije, da donatorji pritiskajo na Trumpa, da bi prikril informacije iz spisov Jeffreyja Epsteina. John Kasich je napovedal, da bodo republikanci zaradi Trumpa izgubili predstavniški dom leta 2026.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalnikom na pristaniški objekt ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, na katere se sklicujejo tuji mediji, je bil cilj napada oddaljen dok, ki naj bi ga uporabljala transnacionalna kriminalna združba Tren de Aragua. Operacija pomeni znatno zaostritev prikritih dejavnosti administracije predsednika Donalda Trumpa proti vladi Nicolasa Madura, ki jo Washington obtožuje 'narkoterorizma'. Napad na venezuelskem ozemlju odpira novo poglavje v napetih odnosih med državama, saj gre za prvo potrjeno uporabo vojaške sile s strani ZDA na tleh Venezuele v okviru širših prizadevanj za destabilizacijo Madurovega režima. Uradni Washington napada še ni podrobneje komentiral, vendar viri blizu agencije CIA navajajo, da je bila operacija usmerjena izključno v logistično infrastrukturo, ki podpira dejavnosti organiziranega kriminala in trgovine z drogami, povezano z omenjeno bando. Dogodek je sprožil burne odzive v regiji in povečal strah pred morebitnim širšim oboroženim spopadom v Latinski Ameriki.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in generalnim sekretarjem Nata izrazil optimizem glede končanja vojne v Ukrajini. Tusk je poudaril, da se je mir prvič od začetka spopadov dejansko pojavil na obzorju, kar pripisuje nedavnemu srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Srečanje v Mar-a-Lagu so opazovalci označili za uspeh, saj naj bi Ukrajina prejela načelna zagotovila o varnostnih jamstvih po koncu sovražnosti. Kljub Tuskovi spremembi retorike — še nedolgo nazaj je opozarjal na nevarnost ruskega razdvajanja Zahoda — ostaja pot do končnega sporazuma zahtevna. V ozadju diplomatskih premikov so se pojavile informacije o telefonskem pogovoru med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, ki je potekal tik pred srečanjem z Zelenskim, kar je v določenih evropskih krogih sprožilo nemir. Hkrati so se pojavile resne obtožbe in grožnje s strani Kremlja, ki so sledile domnevnemu ukrajinskemu napadu z dronom na rezidenco ruskega predsednika, kar še dodatno zaostruje pogoje za pogajanja o morebitnih koncesijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je med prazničnim obdobjem na svojem omrežju Truth Social objavil več kot 150 prispevkov, med katerimi so številni izvirali z lažnih in parodičnih računov. Raziskave so razkrile, da je Trump večkrat delil vsebine profila, ki se izdaja za tiskovno predstavnico Bele hiše Karoline Leavitt, čeprav je račun na platformi X jasno označen kot parodija. Objavljene vsebine so vključevale lažne trditve o nepravilnostih na volitvah leta 2020 v okrožju Fulton in zahteve po odškodnini za Rudyja Giulianija. Analiza dejavnosti je dodatno pokazala, da predsednik zavestno ali nezavedno krepi vpliv tujih trolov. Med profili, ki jih je Trump delil, so bili računi, ki delujejo iz Južne Azije in vzhodne Evrope, a se izdajajo za ameriške podpornike gibanja MAGA. Ti računi pogosto širijo protimigrantsko retoriko in ankete o deportacijah, kar sproža nove pomisleke o predsednikovi presoji in vplivu dezinformacij na najvišji ravni ameriške politike. Dogajanje sledi nizu preteklih incidentov, ko je bil Trump tarča digitalnih prevar, vključno z uporabo umetne inteligence.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je Ukrajina izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča je bila rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napovedala oster odziv in revizijo svojega stališča do morebitnih mirovnih pogajanj, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu na rezidenco zavrnil kot izmišljotine. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko ameriški predsednik Donald Trump stopnjuje pritisk na obe strani za končanje spopadov. Ruske oblasti trdijo, da so bili napadi neposreden poskus ogrožanja državnega vrha, kar bi lahko korenito spremenilo pogoje, pod katerimi je Kremelj pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Incident dodatno zapleta diplomatska prizadevanja mednarodne skupnosti, saj Rusija napoveduje povračilne ukrepe. Ukrajinska stran medtem vztraja pri potrebi po nadaljnji vojaški pomoči Zahoda, brez katere po besedah Zelenskega zmaga nad ruskimi silami ni mogoča.

Zvezni tožilci v Združenih državah Amerike so vložili obtožnico proti Johnu Michaelu Garzi mlajšemu iz kraja Midlothian v Teksasu, ki ga bremenijo poskusa zagotavljanja materialne podpore teroristični skupini Islamska država (ISIS). Garzo so aretirali po temeljiti preiskavi, ki je razkrila njegove načrte za financiranje omenjene ekstremistične organizacije, s čimer se je neposredno vpletel v dejavnosti, povezane z mednarodnim terorizmom. Obtožnica navaja, da je osumljenec zavestno poskušal zbirati in pošiljati sredstva za podporo nasilnim operacijam skupine v tujini. Ameriške oblasti poudarjajo, da aretacija predstavlja pomemben korak v boju proti domačemu radikalizmu in preprečevanju pretoka denarja terorističnim mrežam. Garza se bo moral zagovarjati pred sodiščem, kjer mu grozi večletna zaporna kazen, če bo spoznan za krivega sodelovanja z ISIS. Primer znova odpira vprašanja o učinkovitosti nadzora nad finančnimi transakcijami, ki so namenjene podpori militantnim gibanjem na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu. Preiskovalni organi nadaljujejo z delom, da bi ugotovili morebitno povezanost osumljenca z drugimi posamezniki ali celicami znotraj ZDA.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v začetku decembra 2025 izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo ob venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani neposredni ameriški napad na kopenske cilje v tej južnoameriški državi. Napad je bil usmerjen na oddaljeno pristanišče, ki ga po navedbah ameriških uradnikov uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za pošiljke prepovedanih drog. Po prvih poročilih v operaciji ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih oseb. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost Združenih držav Amerike za napad, vendar ob tem ni razkril natančne lokacije tarče ali imena agencije, ki je operacijo izvedla. Operacija pomeni strateški premik v ameriškem pristopu do Venezuele, saj se je pritisk, ki se je prej izvajal predvsem zunaj meja države ali prek sankcij, zdaj preselil neposredno na venezuelsko ozemlje. Viri blizu zadeve navajajo, da gre za precedenčni dogodek, ki odpira nova tveganja v že tako napetih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Napad naj bi bil opozorilo tako lokalnim oblastem kot kriminalnim mrežam, ki delujejo v regiji, hkrati pa nakazuje na agresivnejšo zunanjo politiko prihajajoče ameriške administracije pri spopadanju s čezmejnim kriminalom in narko-karteli.

Izraelsko ministrstvo za diasporo je napovedalo, da bo s 1. januarjem 2026 prekinilo delovanje več kot dveh ducatov mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze. Med organizacijami, ki jim grozi prepoved delovanja, so tudi Zdravniki brez meja (MSF), ki so že v preteklosti opozarjali na težave pri zagotavljanju pomoči. Izraelske oblasti so odločitev utemeljile s trditvijo, da te organizacije niso izpolnile novih, strožjih pogojev preverjanja, ki vključujejo podrobno razkritje virov financiranja in podatkov o osebju. Ta poteza prihaja v času zaostrenih odnosov med Izraelom in mednarodnimi humanitarnimi agencijami. Izraelska stran trdi, da so ukrepi nujni za preprečevanje zlorab sredstev, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za načrten pritisk na civilno prebivalstvo in oviranje neodvisnega poročanja o razmerah na terenu. Odločitev bo predvidoma močno otežila dostavo osnovnih življenjskih potrebščin in medicinske oskrbe v že tako opustošeni palestinski enklavi, kjer se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem hrane in zdravil.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA uničile pristaniško infrastrukturo na venezuelski obali, ki naj bi jo narkokarteli uporabljali za tihotapljenje prepovedanih drog. Po navedbah ameriških medijev in virov blizu administracije je operacijo verjetno izvedla obveščevalna agencija CIA z uporabo brezpilotnih letalnikov. Napad predstavlja prvo znano neposredno kopensko vojaško dejanje ZDA na ozemlju Venezuele od začetka kampanje proti narkoterorizmu v Latinski Ameriki. Trump je v izjavi iz rezidence Mar-a-Lago pojasnil, da je prišlo do silovite eksplozije na območju, kjer se tovorijo ladje z narkotiki, in dodal, da so tarče popolnoma uničene. Washington že dlje časa stopnjuje pritisk na vlado Nicolása Madura, ki ga obtožujejo vodenja obsežne mreže za trgovino z drogami. Kljub stopnjevanju napetosti in izvedenim zračnim napadom na morju, v katerih je bilo ubitih več kot sto ljudi, Bela hiša še naprej zanika namero za sprožitev obsežne vojne, čeprav predsednik poudarja, da so Maduru dnevi šteti.

Ameriška osrednja obveščevalna služba (CIA) je po navedbah ameriških uradnikov z brezpilotnimi letali napadla oddaljeno pristanišče v Venezueli, ki naj bi bilo povezano s pošiljkami prepovedanih drog. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 29. decembra 2025 potrdil odgovornost ZDA za napad, vendar v svoji izjavi ni razkril natančne lokacije ali neposredne vpletenosti agencije CIA. Poročila ameriških medijev, vključno s CNN in The New York Times, navajajo, da gre za prvi tovrstni kopenski napad na venezuelskem ozemlju, ki označuje pomemben strateški premik v pritisku Washingtona na Caracas. Po trenutnih podatkih napad ni terjal smrtnih žrtev, uničen pa je bil objekt, ki ga je Trump opisal kot pomembno infrastrukturo. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, saj so se prejšnje ameriške aktivnosti večinoma omejevale na mednarodne vode ali gospodarske sankcije. Viri blizu obveščevalne skupnosti poudarjajo, da gre za precedenčen dogodek, ki odpira nova tveganja v regionalni varnostni arhitekturi Latinske Amerike. Venezuelske oblasti se na incident še niso uradno odzvale z obsežnejšimi protiukrepi, vendar analitiki opozarjajo na možnost zaostrovanja diplomatskih odnosov in povečano nestabilnost v regiji, kjer se ZDA že dlje časa spopadajo z vplivom režima v Caracasu.

Poslanci češke vladne koalicije so v poslansko zbornico vložili predlog zakona, ki predvideva popolno odpravo trenutno veljavnega zakona o javnih uslužbencih. Po poročanju spletnega portala Novinky.cz nameravajo predlagatelji obstoječo ureditev nadomestiti z novo zakonodajo, ki bi omogočila bistveno hitrejše in lažje odpuščanje v državni upravi. Cilj reforme je po navedbah avtorjev predloga vitkejši državni aparat in večja prožnost pri zaposlovanju, saj bi se delovnopravni status javnih uslužbencev po novem bolj približal ureditvi v zasebnem sektorju. Pod predlog se so podpisali poslanci gibanja ANO Radek Vondráček in Zuzana Ožanová, poslanec Libor Vondráček iz vrst SPD/Svobodnih ter Renata Vesecká iz stranke Motoristé. Predlagane spremembe bi pomenile konec posebnega varstva, ki so ga javni uslužbenci uživali doslej, kar bi po mnenju koalicije povečalo učinkovitost javne uprave. Kritiki po drugi strani opozarjajo na morebitno politizacijo državne službe, če bi bila odpuščanja postala enostavnejša ob vsaki menjavi oblasti. Predlog bo zdaj obravnavan v parlamentarnem postopku, kjer se pričakuje burna razprava o prihodnosti javne uprave.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim se marihuana v skladu z zakonom o nadzorovanih substancah premika iz prve v tretjo kategorijo. Do sedaj je bila marihuana uvrščena v prvo kategorijo, ki je rezervirana za najnevarnejše droge z visoko stopnjo tveganja za zlorabo in brez priznane medicinske vrednosti. Z novo razvrstitvijo v tretjo kategorijo se priznavajo njene potencialne medicinske koristi in zmanjšuje stopnja zveznega nadzora. Nekdanji kongresnik Ron Paul je to potezo javno pohvalil in jo označil za pomemben korak h krepitvi osebne svobode. Paul, ki je dolgoletni nasprotnik tako imenovane vojne proti drogam, meni, da mora vsak posameznik, ki ceni svobodo, nasprotovati državni prohibiciji. Odločitev administracije odraža spreminjajoči se politični in družbeni odnos do konoplje v ZDA, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za pravosodni sistem in farmacevtsko industrijo. Ukrep predstavlja enega prvih konkretnih korakov nove administracije na področju reforme kazenske zakonodaje.

Grški organi pregona so tri leta po smrti 87-letne Eleni Papadopoulou, vdove nekdanjega ministra stranke PASOK Giannisa Papadopoulosa, primer prekvalificirali v umor. Tragični dogodek iz januarja 2022, ki so ga sprva obravnavali kot nesrečo v požaru na njenem domu v atenskem predelu Kolonaki, je dobil dramatičen preobrat po razkritju novih forenzičnih dokazov. Policija je na podlagi ugotovitev, da je bila žrtev pred požarom omamljena s prevelikim odmerkom pomirjeval, odvzela prostost njenemu 60-letnemu sinu. Preiskovalci sumijo, da je bil motiv za dejanje finančne narave, požar pa naj bi bil podtaknjen z namenom prikritja sledi kaznivega dejanja. Osumljeni sin se je pred preiskovalnim sodnikom že začel zagovarjati glede obtožb o naklepnem umoru. Primer je v grški javnosti sprožil veliko zanimanja zaradi ugleda družine pokojnega ministra in brutalnosti domnevnega dejanja, ki je bilo več let skrito pod pretvezo nesreče.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News po srečanju izpostavil, da Ukrajina brez podpore Združenih držav Amerike ne more zmagati v vojni proti Rusiji. Poudaril je, da so bili njuni pogovori o mirovnem okviru konstruktivni, vendar je hkrati izrazil nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Srečanje je bilo ključnega pomena za oblikovanje novega mirovnega načrta v 20 točkah, ki bi lahko končal skoraj štiri leta trajajoč konflikt. Ameriški predsednik Donald Trump je srečanje opisal kot pozitivno, čeprav so pogovori potekali v senci nedavnih napetosti zaradi domnevnih ukrajinskih napadov na rusko ozemlje. Zelenski je v izjavah za javnost ponovno poudaril, da je usoda ukrajinske obrambe neposredno odvisna od odločitev Washingtona glede prihodnje vojaške in finančne pomoči.

V Združenih državah Amerike se je razplamtela ostra razprava o odgovornosti za obsežne prevare s socialnimi sredstvi v zvezni državi Minnesota, kjer so nepridipravi odtujili na stotine milijonov dolarjev. Konservativni komentator Scott Jennings je v oddaji na mreži CNN poudaril, da kaznovanje zgolj neposrednih izvajalcev prevar ni zadostno. Po njegovih besedah bi morali kazensko odgovarjati tudi visoki uradniki v demokratskih zveznih državah, ki so z malomarnim nadzorom omogočili razrast korupcije in sistematičnega kraje proračunskega denarja. Jennings trdi, da se tovrstne prakse ne bodo ustavile, dokler ne bo nihče na položaju moči dejansko pristal v zaporu. Na drugi strani so se pojavili očitki o stigmatizaciji določenih skupnosti. Mara Gay, analitičarka MS NOW in članica uredniškega odbora New York Timesa, je v oddaji Morning Joe izjavila, da so somalijski priseljenci v Minnesoti postali žrtveni jagnje za desničarske politične akterje. Kljub temu da so bili nekateri pripadniki te skupnosti že obsojeni zaradi vpletenosti v prevare, Gayeva trdi, da se celotna skupnost neupravičeno uporablja za politične napade na guvernerja Tima Walza. Kritiki takšnega poročanja opozarjajo, da gre za eno največjih prevar s socialnimi programi v zgodovini ZDA, ki zahteva temeljito preiskavo ne glede na vpletene demografske skupine.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel izraelsko nagrado, ki je še ni prejel ne-Izraelec. Trump je izjavil, da bo Hamas imel kratek čas za razorožitev, sicer jim grozi "pekel". Po petem srečanju leta 2025 je Trump Netanjahuja imenoval za "heroja" in prosil Izrael, da mu podeli pomilostitev, hkrati pa se je strinjal z vsemi njegovimi zahtevami.

Zvezni sodnik je v torek, 30. decembra, zavrnil prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za ukinitev financiranja Urada za finančno zaščito potrošnikov (CFPB). Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo obstoj veljavnega sodnega naloga, ki Trumpovi administraciji prepoveduje zaprtje te neodvisne agencije. Odločitev je bila sprejeta le 24 ur pred iztekom sredstev za operativne stroške urada, ki je bil ustanovljen leta 2011 za zaščito potrošnikov po finančni krizi. Agencija je bila v zadnjem obdobju pod močnim pritiskom Oddelka za vladno učinkovitost (DOGE), ki ga vodi Elon Musk, saj je CFPB preiskovala nekatere njegove poslovne dejavnosti. Hkrati je izvršni direktor davčne uprave IRS Frank Bisignano napovedal, da bo v prihodnjem letu približno 94 odstotkov Američanov iz srednjega razreda deležnih davčnih olajšav. Po njegovih besedah se bodo davčne stopnje znižale, prejemniki socialne pomoči pa bi lahko pridobili do 6.000 dolarjev ugodnosti, saj si administracija prizadeva za odpravo obdavčitve socialnih prejemkov. Te spremembe so posledica zakonodaje, ki jo je predsednik Trump podpisal poleti, in napovedujejo znatna vračila davkov v letu 2026. Bisignano zaseda novoustanovljeni položaj izvršnega direktorja IRS, ki ga je uvedla trenutna vlada.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

V Malgari pri Solunu se bodo v nedeljo, 4. januarja, na vsesplošnem srečanju zbrali predstavniki grškega kmetijskega sektorja, da bi določili nadaljnje korake v svojih protestnih aktivnostih. Kot je za tiskovno agencijo ANA-MPA pojasnil Kostas Rouzios, član upravnega odbora kmetijskega združenja Kymina-Malgara, kmetje ne nameravajo odstopiti od svojih zahtev in napovedujejo vzpostavitev novih cestnih blokad po vsej državi. Na srečanju bodo kmetje usklajevali strategijo pritiska na vlado, saj so nezadovoljni s trenutnimi razmerami v primarnem sektorju gospodarstva. Organizatorji poudarjajo, da so dosedanji ukrepi le začetek širšega gibanja, s katerim želijo opozoriti na visoke stroške pridelave in nestabilne odkupne cene, ki ogrožajo njihov preživetje. Odločitev o morebitni popolni zapori ključnih prometnic bo znana po končanem zasedanju v nedeljo popoldne.

Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle prikrito operacijo v Venezueli, kjer so uničile objekt za nakladanje mamil. Trump je navedel, da je do eksplozije v venezuelskem pristanišču, ki so ga uporabljali za trgovino z mamili, prišlo zaradi posredovanja ZDA. Napad naj bi se zgodil na božični večer.

Osrednja obveščevalna služba ZDA (CIA) je po poročanju ameriških medijev, vključno s CNN in The New York Times, izvedla prvi znani napad z dronom na kopensko tarčo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki jo je predhodno omenil tudi ameriški predsednik Donald Trump z izjavo o uničenju »velikega objekta«, je bila usmerjena proti odročnemu pristanišču na venezuelski obali. Neimenovani viri blizu ameriške obveščevalne skupnosti navajajo, da so pristanišče domnevno uporabljali za dejavnosti, povezane s trgovino z mamili. Venezuelska stran je v preteklosti že opozarjala na morebitne agresivne namere ameriških obveščevalnih služb, vendar tokratni dogodek predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti, saj gre za neposreden vojaški poseg na tuje ozemlje. Ameriški uradniki so napad utemeljili z nacionalno varnostjo in bojem proti narkokartelom, medtem ko Caracas operacijo označuje za kršitev suverenosti. Napad sledi obdobju zaostrenih odnosov med Washingtonom in vlado Nicolása Madura, ki se že dlje časa spopadata z medsebojnimi obtožbami o destabilizaciji regije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), ki velja za najvišje civilno priznanje v državi. Netanjahu je na skupni tiskovni konferenci poudaril, da Izraelci cenijo Trumpova prizadevanja pri pomoči državi in podporo v boju proti gibanju Hamas v Gazi. Ameriški predsednik se je na napoved odzval z besedami, da je nad priznanjem presenečen in ganjen. Srečanje na Floridi je bilo osredotočeno na nadaljnje faze načrta za Gazo in vprašanja regionalne varnosti, vključno z napetostmi glede libanonskega gibanja Hezbolah. Podelitev nagrade, ki je običajno namenjena izraelskim državljanom za izjemne dosežke na področju kulture ali znanosti, predstavlja pomemben simbol tesnih odnosov med Trumpovo administracijo in izraelsko vlado. Kljub humanitarni krizi v Gazi in velikemu številu žrtev med civilisti oba voditelja vztrajata pri tesnem zavezništvu.

Poljski premier Donald Tusk je po srečanju ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu izrazil nenaden optimizem glede končanja konflikta. Tusk, ki je predhodno opozarjal na nevarnost razdeljenosti Zahoda, je po pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki zveze NATO izjavil, da se je mir prvič po začetku vojne pojavil na obzorju. Kljub pozitivnim tonom poljskega premierja pa znotraj ameriške administracije in mednarodne skupnosti ostajajo številni pomisleki. Poročila kažejo na teoretična zagotovila o popolni varnosti Ukrajine po koncu sovražnosti, vendar konkretni dogovori še niso bili doseženi. Medtem ko Trumpovo taborišče projicira podobo hitrega uspeha, se v ozadju kažejo resna nesoglasja glede pogajalske strategije. Vpogled v notranje kroge kaže, da bodoči predsednik ZDA bije bitko z lastnimi svetovalci, vključno z Marcom Rubiom in Peteom Hegsethom, kar bi lahko otežilo uresničitev njegove napovedane hitre rešitve. Ruska stran ostaja zadržana, saj Kremelj opozarja na številna odprta vprašanja, ki ostajajo nerešena kljub Trumpovemu optimizmu. Razkorak med javnimi izjavami o »fantastičnih« pogovorih in realno situacijo na terenu nakazuje, da je pot do finalnega dogovora še dolga in polna ovir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA izjavil, da mora Zahod priznati rusko strateško pobudo na bojišču v Ukrajini. Po besedah vodje ruske diplomacije so pogovori o morebitni ureditvi konflikta še vedno v teku, vendar je poudaril, da se bo Zahod moral sprijazniti s trenutnimi razmerami na terenu. Lavrov je prav tako izpostavil prepričanje Kremlja, da Washington podpira predlog za izvedbo novih volitev v Ukrajini, kar Rusija vidi kot del širše politične strategije Zahoda. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj, kjer Rusija preko svojih odposlancev ohranja stike z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Lavrov je nakazal, da so za Rusijo ključni premiki v ameriški zunanji politiki, medtem ko Ukrajina pod vodstvom Volodimirja Zelenskega še naprej išče poti za mednarodni pritisk na Moskvo. Ruski minister je jasno podčrtal, da brez upoštevanja realnosti na bojišču in ruskih strateških interesov trajen mir ne bo mogoč.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je izjavil, da se bo moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaradi domnevnega spodkopavanja možnosti za mirno rešitev konflikta "skrivati do konca življenja". Ostri odzivi iz Moskve so sledili po poročanju o napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, kar ruska stran označuje za dokaz, da Kijev ne namerava končati sovražnosti. Rusko zunanje ministrstvo je prek tiskovne predstavnice Marije Zaharove napovedalo oster odgovor na incident, ki so ga v Moskvi označili za poskus napada na predsednika. Ruske sile so v odgovor na domnevni napad že sprožile obsežno kampanjo z droni na pristaniško mesto Odesa. Po poročanju lokalnih virov so bili cilji usmerjeni predvsem na pristaniško infrastrukturo, medtem ko so ukrajinske oblasti prebivalce pozvale k umiku v zaklonišča. Ukrajinski predsednik Zelenski je ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco zavrnil kot laž. Dogajanje v Odesi neposredno vpliva tudi na tamkajšnjo številčno bolgarsko manjšino, napetosti pa se stopnjujejo kljub preteklim informacijam o morebitnih tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo o mirovnem načrtu.

Grški premier Kiriakos Mitsotakis je v spremstvu atenskega župana Harisa Dukasa in predsednika nogometnega kluba Panathinaikos Janisa Alafuzosa obiskal gradbišče novega nogometnega stadiona v predelu Votanikos. Mitsotakis si je ogledal potek gradbenih del na prihodnjem objektu, kjer so delavci že namestili prvi del tribun. Med obiskom se je seznanil s podrobnim časovnim načrtom za dokončanje projekta, ki velja za enega največjih infrastrukturnih posegov v grški prestolnici. Premier je projekt označil za uresničitev dolgoletnih sanj navijačev in poudaril, da gradnja stadiona prehaja iz faze načrtovanja v oprijemljivo realnost. Nova športna infrastruktura bo po navedbah uradnih predstavnikov pomembno prispevala k urbani prenovi območja Votanikos. Obisk je služil kot potrditev vladne podpore projektu, ki sta ga usklajeno vodila lokalna oblast in vodstvo kluba, z namenom zagotovitve sodobnega doma za enega najstarejših nogometnih klubov v Grčiji.

Poljska ministra za obrambo in za koordinacijo posebnih služb, Władysław Kosiniak-Kamysz in Tomasz Siemoniak, se bosta januarja v spremstvu vodij obveščevalnih služb uradno sestala s predsednikom države Karolom Nawrockim. Po navedbah tiskovnega predstavnika predsednika, Rafała Leśkiewicza, sta ministra zahtevo za nujni varnostni sestanek vložila konec decembra, kar nakazuje na morebitno sprostitev napetosti med vlado Donalda Tuska in predsedniško palačo. Srečanje velja za pomemben politični premik, saj je premier Tusk pred dvema mesecema vodstvom varnostnih služb prepovedal neposredne stike s predsednikom države. Poslanec Paweł Szefernaker je ob tem izpostavil, da je do srečanja prišlo zaradi predsednikove vztrajnosti pri uresničevanju ustavnih pristojnosti na področju nacionalne varnosti. Čeprav politični odnosi med vlado in predsednikom ostajajo zaostreni, skupni pogovori o varnostnih vprašanjih pomenijo prekinitev obdobja blokade komunikacije med ključnimi državnimi organi. Glavne teme pogovorov bodo po pričakovanjih vključevale delovanje obveščevalnih služb in aktualne varnostne izzive v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump bo prejel Izrael-nagrado, ki predstavlja najvišje državno priznanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti in interesov Izraela. Odlikovanje prihaja v času, ko Trump v Združenih državah gosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, s katerim sta v ponedeljek razpravljala o prihodnosti vojne v Gazi in regionalni stabilnosti. Kljub podelitvi priznanja pa razmere na terenu ostajajo negotove. Trump je napovedal, da se bo druga faza premirja v Gazi začela v kratkem, vendar strokovnjaki opozarjajo na globoka razhajanja med izraelskimi in palestinskimi interesi. Trenutni pogajalski proces je po ocenah analitikov v slepi ulici, saj ključna vprašanja glede nadzora nad območjem in trajne prekinitve sovražnosti ostajajo nerešena. Trumpova administracija sicer vztraja pri optimizmu glede hitrega prehoda v naslednjo fazo sporazuma, čeprav izraelska stran še naprej poudarja potrebo po varnostnih jamstvih.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prvi neposredni vojaški napad na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila usmerjena proti obsežnemu pristaniškemu objektu na venezuelski obali, ki so ga po navedbah Washingtona uporabljale transnacionalne kriminalne združbe, predvsem Tren de Aragua, za mednarodno trgovino z drogami. Trump je v izjavi pojasnil, da so ZDA s tem dejanjem zaostrile kampanjo proti t. i. narkoterorizmu, ki jo vodi proti režimu Nicolása Madura. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc, uradni Caracas do zdaj ni podal podrobnejših informacij o škodi ali morebitnih žrtvah, čeprav poročila nekaterih ameriških medijev, vključno s CNN, omenjajo uporabo brezpilotnih letalnikov v operaciji Cie. Ta napad pomeni kritično eskalacijo, saj so se pretekle ameriške vojaške akcije omejevale na prestrezanje in napade na plovila v mednarodnih vodah Karibskega morja.

Politična polarizacija v Združenih državah Amerike v času administracije Donalda Trumpa še naprej globoko zareže v družbeno tkivo, kar se kaže tako v propadih dolgoletnih osebnih prijateljstev kot v dvomih glede kompetenc novih političnih obrazov. V letu 2025 osebne zgodbe razkrivajo, kako so se nekoč trdna prijateljstva, osnovana v skupnem priseljenskem ozadju in desetletjih deljenih vrednot, končala zaradi nepremostljivih ideoloških razlik, ki jih je spodbudil vzpon gibanja MAGA. Proces odtujitve, ki se je začel leta 2016, je dosegel vrhunec v popolni prekinitvi stikov med posamezniki, ki so se nekoč podpirali kljub različnim političnim usmeritvam. Istočasno se v New Yorku pojavljajo resni pomisleki glede sposobnosti novoizvoljenega župana Zohrana Mamdanija. Čeprav velja za izjemno nadarjenega politika z ambicioznimi načrti za preoblikovanje mesta, kritiki in mediji opozarjajo na njegovo pomanjkanje administrativnih izkušenj za vodenje ene največjih svetovnih metropol. Vprašanje, ali je Mamdani dejansko pripravljen na operativne izzive županske funkcije, ostaja v središču javnih razprav, medtem ko se politični razred v mestu spopada z novo realnostjo po volitvah.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v preteklem tednu izvedle operacijo v enem izmed venezuelskih pristanišč. Po Trumpovih navedbah je bila tarča napada infrastruktura v dokih, ki so jo preprodajalci mamil uporabljali za natovarjanje svojih plovil. Eksplozija v pristanišču naj bi ohromila ključne logistične poti za tihotapljenje prepovedanih substanc v regiji, kar predstavlja stopnjevanje ameriških prizadevanj v boju proti narkokartelom. Obenem je Trump v izjavi za javnost izrazil prepričanje glede stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Kljub naraščajočim napetostim je predsednik dejal, da ga možnost kitajskega napada na Tajvan ne skrbi, s čimer je nakazal na morebitna diplomatska ali varnostna zagotovila, ki po njegovem mnenju preprečujejo stopnjevanje konflikta. Napad v Venezueli sicer sledi obdobju povečanih mednarodnih pritiskov na Trumpovo administracijo, ki se je v zadnjem mesecu soočala s številnimi sodnimi postopki in diplomatskimi izzivi na več svetovnih frontah, vključno z odnosi z Rusijo in notranjepolitičnimi vprašanji glede migracij in patentne zakonodaje.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil resno opozorilo glede prevelikega zaupanja ruskim zagotovilom. Po navedbah ministra Marcina Przydacza je Nawrocki poudaril, da Kremelj pogosto uporablja dezinformacije, kar bi lahko ogrozilo prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Opozorilo prihaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti na Floridi, kjer se je Trump sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Istočasno je Donald Trump razkril, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin osebno obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco v severni Rusiji. Trump je ob tem izrazil očitno nezadovoljstvo in dejal, da ga je novica močno ujezila, saj bi takšni dogodki lahko negativno vplivali na njegovo vlogo posrednika v mirovnem procesu. Kljub napetostim Trump in Zelenski nadaljujeta pogovore o možnostih za končanje vojne, medtem ko poljska stran opozarja na previdnost pri sprejemanju ruskih navedb.

Več grških kmetijskih in trgovskih zvez je za 7. januar 2026 napovedalo začetek vsesplošne stavke na vseh odprtih tržnicah po državi, ki bo trajala do preklica. Odločitev so skupaj sprejeli Konfederacija ljudskih tržnic Grčije, Panatiška zveza društev prodajalcev na ljudskih tržnicah ter številna druga regionalna združenja proizvajalcev in prodajalcev. Glavna razloga za protest sta visoka stopnja inflacije oziroma draginja ter trenutna davčna politika države, ki po mnenju sindikatov ogroža preživetje panoge. Predstavniki interesnih združenj so poudarili, da je bila mobilizacija članstva neizogibna, saj se kljub predhodnim pogajanjem razmere niso izboljšale. Stavka bo močno vplivala na oskrbo prebivalstva s svežimi živili, saj ljudske tržnice v Grčiji predstavljajo ključen vir prehranskih izdelkov za lokalno prebivalstvo. Organizatorji napovedujejo, da bodo tržnice ostale zaprte, dokler vlada ne ponudi konkretnih rešitev glede znižanja davčnih obremenitev in pomoči pri obvladovanju naraščajočih stroškov poslovanja.

V Grčiji se je v središču preiskave znašel še tretji kmetijski sindikalist, Kostas Mitrodemos, ki naj bi od državne zavarovalnice ELGA prejel nesorazmerno visoke odškodnine. Po dostopnih podatkih je Mitrodemos, sicer pridelovalec mandljev iz Larise in član koordinacijskega odbora sindikata Nikaia, v obdobju med letoma 2020 in 2025 prejel več kot 312.000 evrov odškodnin. Ta znesek močno odstopa od njegovih vplačanih prispevkov, ki so v istem obdobju znašali le 27.134 evrov. Primer je v javnosti sprožil buren odziv, saj je Mitrodemos znan po svojih ostrih stališčih proti trenutni grški vladi. Nedavno je v radijskih intervjujih celo napovedoval vztrajanje na cestnih blokadah do padca vlade. Razkritja o visokih izplačilih mečejo senco dvoma na delovanje kmetijske zavarovalnice in poštenost razdeljevanja javnih sredstev, namenjenih sanaciji škode v kmetijstvu. Organi pregona sedaj preverjajo, ali so bila izplačila zakonita oziroma ali je prišlo do sistemskih zlorab pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.

Ameriški predsednik Donald Trump se sooča z obsežnim bojkotom umetnikov, potem ko je preimenoval znameniti John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti v Trump-Kennedyjev center. Zaradi te odločitve je več priznanih skupin odpovedalo svoje nastope, med njimi newyorška plesna skupina Doug Varone and Dancers, ki je odpovedala aprilski termin, kar jo bo stalo 40.000 dolarjev. Ustanovitelj skupine Doug Varone je potezo označil za moralno nujno, kljub finančnim posledicam. Odpovedi sledita tudi odstopoma dveh vodilnih administratork centra, Jane Raleigh in Alicie Adams, ki sta zapustili upravni odbor v znak protesta. Poleg plesne skupine je nastop na silvestrovo odpovedala tudi jazzovska zasedba The Cookers. Bobnar Billy Hart je pojasnil, da je preimenovanje centra neposredno vplivalo na njihovo odločitev, obenem pa so izrazili skrb pred morebitnimi povračilnimi ukrepi Trumpove administracije. Napetosti v ustanovi se stopnjujejo, saj je izvršni direktor Richard Grenell, nekdanji Trumpov obveščevalec, napovedal milijonsko tožbo proti kitaristu Chucku Reddu, ki je odpovedal božični nastop. Preimenovanje centra, ki je bil ustanovljen z zveznim zakonom pod upravo Lyndona Johnsona, še naprej sproža pravne in etične polemike v ameriški kulturni sferi.

Ukrajinske oborožene sile so v noči z 28. na 29. december z droni napadle rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ruska zračna obramba je drone po uradnih navedbah sestrelila, vendar je incident sprožil buren mednarodni odziv in resno ogrozil takratne diplomatske napore za končanje konflikta. Napad se je zgodil le dan po srečanju med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim na Floridi, ki je bilo po nekaterih ocenah za Kijev razočaranje, ter tik pred načrtovanim telefonskim pogovorom med Trumpom in Putinom. Ameriški predsednik Donald Trump je nad dejanjem izrazil ogorčenje, saj naj bi ukrajinska stran s tem poskusila sabotirati mirovni proces in preprečiti dogovore, ki bi temeljili na zamrznitvi bojev na trenutnih frontnih linijah. Vojaški analitiki ocenjujejo, da je Zelenski s to potezo želel Zahod postaviti pred dilemo glede nadaljnje podpore Ukrajini, nekateri pa namigujejo, da je bila operacija izvedena s privolitvijo ali celo spodbudo določenih evropskih zaveznikov, predvsem Velike Britanije. Dogodek je še dodatno poglobil nezaupanje med vpletenimi stranmi v ključnem trenutku, ko se je pripravljal teren za morebitno prekinitev ognja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prejel prestižno Izrael-nagrado, ki velja za najvišje odlikovanje judovske države, za svoje izjemne zasluge pri zagotavljanju varnosti Izraela in judovskega naroda. Podelitev odlikovanja sovpada z zaostrenimi odnosi na Bližnjem vzhodu, saj je Trump hkrati Teheranu zagrozil s hudimi posledicami zaradi domnevnih prizadevanj za obnovo iranskega raketnega arzenala in jedrskega programa. Po informacijah izraelskih obveščevalnih služb Iran aktivno pripravlja infrastrukturo za ponovno oborožitev, kar bi lahko destabiliziralo regijo. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom tesno sodeluje z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, ki je že v preteklosti lobiral za ostrejše ukrepe proti Iranu. Napetosti se stopnjujejo v luči satelitskih posnetkov, ki razkrivajo sumljive premike znotraj iranskih strateških vojaških sistemov, kar Izrael interpretira kot neposredno grožnjo. Trump je poudaril, da ZDA ne bodo dopustile nuklearnega Irana, s čimer je utrdil svojo pozicijo ključnega izraelskega zaveznika v boju proti regionalnim nasprotnikom.

Slovaško narodno gledališče (SND) je odpustilo pet članov igralskega ansambla, med katerimi je tudi priznana igralka Táňa Pauhofová, ki je uveljavljena tako na Slovaškem kot v češki filmski produkciji. Po navedbah slovaškega medija Denník N, ki se sklicuje na neuradne vire, naj bi bila uradni razlog za odpovedi konsolidacija javnih sredstev in reorganizacija zavoda. Vendar pa odpuščeni igralci in del civilne družbe opozarjajo, da gre za politični pritisk in poskus vodstva, da razbije kritično nastrojen umetniški kolektiv. Dogajanje v osrednji slovaški kulturni instituciji sledi daljšemu obdobju napetosti med ministrstvom za kulturo, ki ga vodi Martina Šimkovičová, in kulturnimi delavci. Kritiki ministrici očitajo avtoritativne metode in ideološko motivirane kadrovske čistke v javnih zavodih. Odpuščanje uveljavljenih umetnikov, kot je Pauhofová, je v slovaški javnosti sprožilo nove razprave o ogroženosti umetniške svobode in političnem vmešavanju v kulturo pod trenutno vlado. Vodstvo gledališča za zdaj širših pojasnil o izbiri konkretnih imen za odpovedi ni podalo.

V zagrebški četrti Trešnjevka je v poznih večernih urah pred osnovno šolo na Novi cesti odjeknila močna eksplozija, ki je vznemirila lokalno prebivalstvo. Po navedbah gasilcev in policije je neznana oseba na šolskem igrišču aktivirala močno pirotehnično sredstvo v kombinaciji z bencinom, kar je povzročilo pok in požar. Gasilci Javne gasilske enote Zagreb so dobi dojava o dogodku nekaj pred 23. uro in nemudoma posredovali na prizorišču. Incident se je zgodil na istem mestu kot podobni dogodki v preteklosti, kar kaže na ponavljajoče se vzorce kršenja javnega reda in miru v okolici izobraževalne ustanove. Policija je opravila ogled kraja in sprožila preiskavo, s katero želijo identificirati odgovorne osebe. Po prvih podatkih v eksploziji ni bilo poškodovanih, nastala pa je materialna škoda na površini igrišča. Oblasti ob tem ponovno opozarjajo na nevarnosti neustrezne uporabe pirotehnike, zlasti v bližini vnetljivih snovi in v naseljenih območjih.

Analiza političnega dogajanja v Združenih državah Amerike kaže, da se predvidevanja o vrnitvi k tradicionalnemu konservativizmu pod vodstvom Mika Penca niso uresničila. Čeprav so določeni politični komentatorji in vplivni krogi napovedovali preobrat v republikanski stranki, desnica ostaja trdno zvesta nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Pence, ki je v svojem nastopu zagovarjal dostojen in vzvišen konservativizem, ni uspel prepričati širšega kroga volivcev, da bi zapustili Trumpovo gibanje. Besedilo izpostavlja razkorak med pričakovanji političnih elit in dejanskim stanjem na terenu. Kljub Pencovi vlogi nekdanjega podpredsednika in njegovemu poudarjanju tradicionalnih vrednot, Trumpov vpliv na republikansko bazo ostaja prevladujoč. Avtorji analize ugotavljajo, da je t.i. Pencov privid le želja določenih interesnih skupin, ki pa nima realne osnove v trenutni volilni dinamiki ameriške desnice. Trumpov populistični pristop še naprej definira smernice stranke, medtem ko poskusi vrnitve v pred-Trumpovo obdobje ostajajo neuspešni.

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson se je znašel pod močnim pritiskom nekaterih članov lastne stranke, ki mu očitajo pretirano podrejenost Beli hiši pod vodstvom Donalda Trumpa. Kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je napovedala svoj odstop s 5. januarjem, je Johnsona označila za lutko izvršilne oblasti in poudarila, da zakonodajno telo pod njegovim vodstvom izgublja svojo neodvisnost. Greene trdi, da so številni republikanski poslanci ogorčeni nad trenutnim stanjem, vendar jih je označila za strahopetce, ker se predsedniku ne uprejo. Hkrati so se pojavile resne pravne in etične obtožbe zoper pomočnico pravosodnega ministra Harmeet Dhillon. Dhillonova naj bi s svojimi objavami na družbenih omrežjih, v katerih je napovedala kazenski pregon demokratov iz nekdanjega odbora za preiskavo 6. januarja, morebiti kršila prvo dopolnilo ameriške ustave. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da njeni napadi na kritike in napovedi povračilnih ukrepov niso v skladu z uradno funkcijo na ministrstvu za pravosodje, temveč služijo osebnemu nabiranju političnih točk.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Srečanje, ki je potekalo 29. decembra 2025, je bilo osredotočeno na strateška vprašanja na Bližnjem vzhodu, s poudarkom na drugi fazi mirovnega načrta za Gazo. Gre za ključen diplomatski dogodek, ki nakazuje tesno sodelovanje med prihajajočo ameriško administracijo in izraelskim vrhom pri reševanju dolgotrajnega konflikta. Med pogovori sta voditelja izpostavila nujnost stabilizacije regije in iskanja trajnih varnostnih rešitev. Trump je ob sprejemu poudaril pomen močnega zavezništva med Združenimi državami Amerike in Izraelom, medtem ko je Netanjahu predstavil izraelske poglede na povojno ureditev Gaze. Dogodek v Palm Beachu predstavlja nadaljevanje usklajevanj, ki so se intenzivirala v zadnjem mesecu leta 2025, ko sta obe strani začeli pripravljati teren za novo fazo mirovnih pogajanj pod okriljem bodoče Trumpove vlade.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posredovala v primeru kanadske državljanke Lauren Chen, ustanoviteljice podjetja Tenet Media, ki je bilo lani razkrinkano kot orodje ruske državne propagande. Chenovi je bil leta 2024 zaradi preiskave ameriškega zveznega urada FBI preklican delovni vizum, vendar se je po navedbah ameriških medijev med božičnimi prazniki vrnila v ZDA. Vrnitev v Nashville ji je omogočilo zunanje ministrstvo (State Department), pri čemer se je Chenova na družbenih omrežjih javno zahvalila novemu vodstvu FBI in administraciji za pomoč. Preiskava ministrstva za pravosodje iz septembra 2024 je razkrila, da je podjetje Tenet Media prejelo približno 10 milijonov dolarjev s strani ruske državne mreže RT. Namen financiranja je bil vplivanje na ameriško javno mnenje preko desničarskih vplivnežev, kot so Tim Pool, Benny Johnson in Dave Rubin. Čeprav Chenova in njen mož Liam Donovan v obtožnici nista bila neposredno obtožena kaznivih dejanj, so preiskovalci ugotovili, da sta sodelovala z uslužbenci mreže RT pri prikrivanju vira sredstev. Ponovna izdaja vizuma s strani Trumpovega zunanjega ministrstva je v javnosti že sprožila kritike o rahljanju nadzora nad tujim vmešavanjem v ameriški politični prostor.

V Združenih državah Amerike so se že začele politične priprave na vmesne volitve leta 2026, pri čemer se republikanska stranka trudi ohraniti trenutno večino v senatu, kjer zaseda 53 od 100 sedežev. Na prihajajočih volitvah bo na voljo 33 senatnih mest, od katerih jih trenutno 20 pripada republikancem, 13 pa demokratom. Med ključne države, ki bodo odločale o ravnovesju moči, sodijo Georgia, Teksas, Severna Karolina in Maine. Napovedi za zdaj kažejo na 66-odstotno možnost, da republikanci ohranijo nadzor nad zgornjim domom kongresa, medtem ko se demokratom obeta večja verjetnost za prevzem predstavniškega doma. Politično dogajanje dodatno stopnjujejo notranji spori znotraj republikanskega tabora. Kongresnica Marjorie Taylor Greene se je zapletla v oster javen spor s političnim svetovalcem Scottom Jenningsom, ki jo je označil za »liberalno«, potem ko se je ta javno razšla s predsednikom Donaldom Trumpom. Spor je vrhunec dosegel po decembrskem razkolu, ko je Greenova zahtevala objavo dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar je Trump obljubljal med kampanjo. Greenova vse očitke o spremembi svoje politične usmeritve zavrača in izpostavlja, da njeno glasovanje v 98 odstotkih primerov ostaja usklajeno s Trumpovo politiko. Priprave na volitve 2026 potekajo v senci preteklih prizadevanj za prerazdelitev volilnih okrajev in napetosti glede financiranja kampanj. V Georgii se obeta oster boj, saj je republikanec Mike Collins že napovedal kandidaturo proti sedečemu demokratu Jonu Ossoffu. Hkrati v Teksasu potekajo načrti za preoblikovanje volilnih okrajev, s čimer želijo republikanci utrditi svojo prevlado v predstavniškem domu, kar povečuje politično polarizacijo v državi.

V kulturnem centru v Washingtonu, ki je bil nedavno preimenovan v Spominski center za uprizoritvene umetnosti Donalda J. Trumpa in Johna F. Kennedyja, se spopadajo z valom odpovedi umetniških nastopov. Po poročanju časnika The New York Times sta nastope odpovedali ugledna newyorška plesna skupina Doug Varone and Dancers ter jazzovska zasedba The Cookers. Odpoved plesne skupine, ki bi morala nastopiti v aprilu, bo ansambel stala približno 40.000 ameriških dolarjev, vendar je umetniški vodja Doug Varone potezo označil za moralno nujno. Val odpovedi se je začel po tem, ko sta dve ključni administratorki centra, Jane Raleigh in Alicia Adams, iz protesta proti Trumpovemu prevzemu institucije zapustili upravni odbor. Poleg omenjenih skupin je nastop na božični večer odpovedal tudi jazzovski glasbenik Chuck Redd. Odločitve umetnikov so neposreden odziv na politično motivirano rebrendiranje ustanove, ki je bila prvotno ustanovljena z zveznim zakonom pod administracijo Lyndona Johnsona kot spomin na umorjenega predsednika Kennedyja. Kritiki in nastopajoči Trumpov poseg v ime centra razumejo kot poskus prisvojitve nacionalne kulturne dediščine za osebno promocijo.

Ameriško južno poveljstvo (Southcom) je sporočilo, da so ameriške sile v ponedeljek, 29. decembra 2025, izvedle vojaški napad na čoln v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana. V operaciji, ki je bila usmerjena proti domnevnim tihotapcem mamil, sta bila ubita dva moška. Ameriška vojska je ob tem objavila videoposnetek napada, ki prikazuje natančen zadetek plovila. To je že drugi tovrstni smrtonosni napad v manj kot tednu dni na istem območju, kar nakazuje na okrepljeno strategijo Združenih držav Amerike pri prestrezanju narkotikov na morju s pomočjo kinetične sile. Plovilo je bilo po navedbah vojaških virov vpleteno v mednarodno trgovino z drogami, napad pa se je odvil v okviru razširjenih operacij za zagotavljanje varnosti v regiji. Identiteti ubitih oseb in točen izvor plovila za zdaj ostajata neznana.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Donald Trump je izjavil, da ga je Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na predsedniško rezidenco v Rusiji in da ga je to zelo razjezilo. Kremelj naj bi uporabil domnevni napad za grožnje o reviziji sporazumov z ZDA in Ukrajino. Zelenski je zanikal ruske obtožbe.

Grški premier Kiriakos Mitsotakis je v televizijskem intervjuju za postajo Action24 poudaril, da vrata za odprt in iskren dialog s kmeti ostajajo odprta, vendar je hkrati ostro obsodil ravnanje nekaterih protestnikov. Mitsotakis trdi, da določene skupine znotraj kmečkega gibanja izvajajo ustrahovanje nad tistimi kolegi, ki si dejansko želijo pogovorov z vlado, z namenom ohranjanja enotne fronte proti oblastem. Po premierjevih besedah gre za namerno blokado komunikacije s strani radikalnejših elementov. Opozicijska stranka Siriza se je na premierjeve izjave odzvala kritično in njegove besede označila za neprimerne glede na trenutno situacijo v kmetijstvu. Napetosti med kmeti in vlado se stopnjujejo zaradi nestrinjanja glede kmetijske politike in subvencij, medtem ko vlada vztraja, da so nekatere zahteve ekonomsko nevzdržne. Mitsotakis je ponovil, da sistematično nasprotovanje brez pripravljenosti na kompromis ne bo prineslo rešitev za težave, s katerimi se kmečki stan spopada.

Kremelj je sporočil, da se po zadnjih diplomatskih prizadevanjih možnosti za sklenitev miru v Ukrajini povečujejo. Kljub optimističnim izjavam iz Moskve pa se razmere na terenu in v diplomatskih krogih ne umirjajo, saj so ruske oblasti poročale o napadu z 91 droni, ki naj bi ciljali rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruski predsednik je po incidentu ponovno potrdil svojo pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj, ki vključujejo tudi poročila o stikih med ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Moskvo. Dogajanje zaznamujejo nasprotujoče si informacije; medtem ko nekateri viri blizu ruskemu vrhu poudarjajo napredek v pogovorih, zahodni analitiki opozarjajo na širjenje konflikta in Putinovo vztrajanje pri vojaških ciljih. Poročilo Bele hiše naj bi vsebovalo podatke o neposredni komunikaciji med Trumpom in Putinom, kar vnaša novo dinamiko v mednarodna prizadevanja za končanje vojne. Ukrajinska stran medtem ostaja previdna, saj ruska stran mir pogosto pogojuje s političnimi in ozemeljskimi koncesijami, ki so za Kijev nesprejemljive.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina brez pomoči ZDA ne more zmagati v vojni z Rusijo. Ukrajina zahteva dokaze od Moskve glede domnevnega ukrajinskega napada na rezidenco Vladimirja Putina. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da ima Rusija strateško pobudo na bojišču v Ukrajini.

Donald Trump je na Floridi sprejel Benjamina Netanjahuja in izrazil prepričanje, da Izrael dobro ravna glede načrtov za Gazo. Trump je ponovil poziv za pomilostitev Netanjahuja, a je izraelski predsednik Herzog zanikal, da bi bila pomilostitev že v pripravi. Srečanje je sprožilo kritike političnih analitikov, ki so Trumpa obtožili podcenjevanja tuje politike. Demokratski kongresnik je izrazil zaskrbljenost glede Trumpovih izjav o vojni med Izraelom in Hamasom.

Republikanski nacionalni odbor (RNC) in republikanski poslanci v zvezni državi Minnesota sta ostro kritizirala guvernerja Tima Walza zaradi domnevnega neukrepanja ob obsežnih primerih korupcije in prevar. Republikanci guvernerju očitajo, da si je zavestno zatiskal oči pred nepravilnostmi v državi pod nadzorom demokratov, ki naj bi po njihovih trditvah dosegle več milijard ameriških dolarjev. Zaradi neuspeha pri preprečevanju sistemskih zlorab javnih sredstev so državni republikanci guvernerja Walza uradno pozvali k odstopu s položaja. Kritike so se stopnjevale po objavi poročil o zlorabah v različnih državnih programih, pri čemer republikanska stran trdi, da je Walzova administracija dopustila okolje, v katerem so bile kraje proračunskega denarja mogoče brez ustreznih nadzornih mehanizmov. Guverner Walz se na neposredne pozive k odstopu še ni odzval, politična polarizacija v Minnesoti pa se pred prihajajočimi volilnimi cikli stopnjuje. Očitki se osredotočajo predvsem na vprašanje odgovornosti izvršne oblasti pri upravljanju s sredstvi davkoplačevalcev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zavrnil obtožbe Moskve, da je Ukrajina poskušala izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do zavrnitve prihaja v času, ko rusko-ukrajinska vojna vstopa v četrto leto, razmere na bojišču pa ostajajo napete, saj obe strani uporabljata vse naprednejša orožja, vključno z brezpilotnimi letalniki in težko artilerijo. Na obtožbe se je ostro odzval nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, ki je Zelenskega označil z žaljivimi izrazi in ga obtožil, da poskuša iztiriti vsakršno možnost za mirno rešitev konflikta. Kljub začetnim pričakovanjem o hitri zmagi Rusije se konflikt spreminja v dolgotrajno izčrpavajočo vojno, kjer nobena stran trenutno ne dosega odločilne prednosti. Zahodne države še naprej podpirajo Kijev, medtem ko Kremelj utrjuje svojo obrambno in napadalno strategijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročilih o vojaških operacijah Združenih držav Amerike v bližini venezuelske obale pozval k aktivaciji večstranskih mednarodnih mehanizmov. Maduro zahteva preiskavo in sankcioniranje dejanj ameriške vlade, ki jih označuje za imperialistično agresijo. Napetosti so se dodatno zaostrile po navedbah Donalda Trumpa, da so ameriške sile prejšnji teden, natančneje 24. decembra 2025, izvedle napad na večji objekt na venezuelski obali. Kljub Trumpovim trditvam venezuelska vlada uradno še ni potrdila podrobnosti o škodi, medtem ko politični analitiki opozarjajo na vpletenost širših geopolitičnih interesov, vključno z interesi Izraela in vprašanji nacionalne varnosti ZDA. Situacija predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja sovražnosti, v katero so vključene tudi ruske in kitajske podpore Madurovemu režimu. Ameriška stran svoja dejanja opravičuje s preganjanjem »narkoteroristov«, kar Caracas ostro zavrača kot kršitev suverenosti.

Mehiški rudarski velikan Grupo México, ki je v lasti magnata Germána Larree, je priznal odgovornost za eno najhujših okoljskih katastrof v zgodovini države. Po enajstih letih od izlitja strupenih snovi v reko Sonora se je podjetje zavezalo k plačilu 1,5 milijarde mehiških pesov za sanacijo okolja in povračilo škode prebivalcem. Sredstva bodo namenjena odpravljanju toksičnosti vode in reševanju zdravstvenih težav ljudi, ki živijo ob rečnem nabrežju. Celotna investicija, ki vključuje tudi delavsko pravičnost v mestu Cananea in širšo remediacijo prizadetega območja, bo po navedbah uradnih virov znašala približno 2,226 milijarde pesov. Dogovor predstavlja pomemben korak v smeri pravne in ekološke sanacije po dolgotrajnih sodnih in civilnih prizadevanjih za odgovornost korporacije. Sredstva bodo poleg ekološke obnove podprla tudi lokalno infrastrukturo in zagotavljanje varne pitne vode za tisoče prizadetih državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v okviru svojih prizadevanj za uradno preimenovanje Kennedyjevega centra v Trump-Kennedyjev center soočil z valom odpovedi priznanih umetniških skupin. Po poročanju časnika New York Times je newyorška plesna skupina Doug Varone and Dancers odpovedala svoj aprilski nastop, kar bo podjetje stalo približno 40.000 dolarjev. Odpovedi sta botrovala tudi odstopa dveh vodilnih administratork centra, Jane Raleigh in Alicie Adams, ki sta s tem izrazili protest proti Trumpovemu prevzemu ustanove. Poleg plesne skupine je novoletni nastop odpovedal tudi jazzovski ansambel The Cookers, že pred tem pa glasbenik Chuck Redd. Kulturni center, ki je bil ustanovljen z zveznim zakonom pod administracijo Lyndona Johnsona v spomin na umorjenega predsednika Johna F. Kennedyja, ostaja v središču pravnih in političnih sporov. Medtem ko Trump nadaljuje s svojo agendo v ZDA, je v nepričakovanem radijskem intervjuju nakazal tudi vojaško ali obveščevalno dejavnost v Južni Ameriki. Izjavil je, da so ZDA "zadele" objekt v regiji v okviru pritiska na Venezuelo, vendar podrobnosti o naravi napada ali lokaciji niso bile podane. Ti dogodki dodatno poglabljajo napetosti tako na domačem kulturnem kot na mednarodnem političnem prizorišču.

Odvetniška ekipa hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona je na Urad za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena zaradi zavrnitve izdaje dovoljenja za drugi koncertni termin v zagrebški Areni, ki bi moral potekati 28. decembra 2025. Spor se je zaostril po tem, ko je župan Tomašević javno potrdil, da dodatnega koncerta ne bo dopustil, svojo odločitev pa utemeljil s skrbjo za interese meščanov in zavračanjem zunanjih pritiskov. Župan Tomašević je v nastopu na nacionalni televiziji poudaril, da mestna oblast ne bo popustila pri svojih pogojih glede uporabe ustaških simbolov in pozdravov na javnih prireditvah. Spor med glasbenikom in mestnimi oblastmi traja že več tednov, saj je bil odobren le prvi termin koncerta, 27. decembra, ki je bil hitro razprodan. Thompsonova stran mestnim oblastem očita zlorabo položaja in kršenje pravic do nastopanja, medtem ko mestna uprava vztraja pri strožjih pogojih za izvedbo množičnih prireditev v občinskih prostorih.

Ameriški predsednik Donald Trump po navedbah analitikov pripravlja čistko v lastni administraciji, pri čemer naj bi bila prva tarča vodja osebja Bele hiše Susie Wiles. Razlog za napetosti so njene izjave za revijo Vanity Fair, v katerih je Trumpovo osebnost označila za »alkoholično« in priznala, da so preiskave proti njegovim političnim nasprotnikom motivirane z maščevanjem. Zgodovinarja Sidney Blumenthal in Sean Wilentz v podkastu Court of History pojasnjujeta, da so takšni javni nastopi Trumpa močno ponižali, česar v svojem drugem mandatu ne bo spregledal. Istočasno se v središču kritik nahaja Ross Vought, direktor urada za upravljanje in proračun ter arhitekt spornega načrta Projekt 2025. Voughtu kritiki očitajo zlorabo krščanskih vrednot za upravičevanje radikalnih rezov v delovanje vlade in groženj javnim uslužbencem. Njegovo delovanje, ki ga nekateri označujejo za »krščanski nacionalizem«, vključuje tudi blokado pomoči Ukrajini, kar še dodatno zaostruje politično ozračje v Washingtonu.

Nemško gospodarstvo se spopada z izrazitim ohlajanjem, kar je neposredno vplivalo na trg dela in povzročilo zgodovinski upad možnosti za zaposlitev brezposelnih oseb. Andrea Nahles, predsednica uprave Zvezne agencije za delo (BA), je opozorila, da je verjetnost, da bi brezposelna oseba našla novo delovno mesto, padla na najnižjo raven v zgodovini meritev. Kazalnik, ki običajno znaša okoli sedem točk, se je znižal na 5,7, kar potrjuje resnost razmer v največjem evropskem gospodarstvu. Razmere na trgu dela so že več mesecev stagnirale, kar Nahlesova opisuje kot popolno pomanjkanje zagona. Trenutna kriza je posledica širših gospodarskih težav v državi, ki se odražajo v manjši pripravljenosti podjetij na zaposlovanje novih kadrov. Kljub visokemu številu iskalcev zaposlitve trg ostaja nefleksibilen, kar še dodatno otežuje položaj tistim, ki prvič vstopajo na trg dela ali si prizadevajo za ponovno vključitev v delovni proces. Ta negativen trend se nadgrajuje na pretekle težave z učinkovitostjo posredovanja dela in strukturnimi neskladji na trgu.

Donald Trump je bil zasmehovan zaradi pozivanja podpornikov k hitrim donacijam, s trditvami, da bi demokrati lahko ukradli prihodnje 'čeke za tarifne popuste' in jih dali nedokumentiranim priseljencem. Njegov razkošen življenjski slog je bil označen kot 'stil Marie Antoinette', ki bi lahko škodoval republikancem. Hkrati se krepi nezadovoljstvo znotraj republikanske stranke glede predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona, pri čemer nekateri republikanci menijo, da bi ga morali zamenjati, če bi se GOP otresel strahu pred Belo hišo. Napovedujejo tudi, da bo leto 2026 bolj turbulentno od leta 2025, če Trump ne bo omejen.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

V Združenih državah Amerike se je politično prizorišče ob koncu leta 2025 že usmerilo proti vmesnim volitvam, ki bodo potekale novembra 2026. Republikanska stranka trenutno zaseda ugoden položaj v zveznem senatu, kjer brani 53 sedežev, medtem ko jih imajo demokrati 47. Napovedi kažejo, da imajo republikanci približno 66-odstotno možnost za ohranitev večine v zgornjem domu kongresa, pri čemer bodo ključne bitke potekale v zveznih državah Teksas, Georgia, Severna Karolina in Maine. Medtem ko v senatu kaže na stabilnost republikancev, pa demokrati veljajo za favorite za ponovni prevzem predstavniškega doma, kjer trenutno zaostajajo le za sedem sedežev. Poleg zvezne ravni se napetosti stopnjujejo tudi znotraj posameznih zveznih držav. V Montani je skupina devetih republikanskih senatorjev, imenovanih »nagnusnih devet« (Nasty Nine), povzročila razkol v stranki, ko so podprli demokratske predloge, kar je vodilo do njihove izključitve iz strankinega kluba. Ti dogodki odražajo globoko politično polarizacijo in strateška prestrukturiranja, ki so se začela po volilnih premikih v letih 2024 in 2025.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v letu 2025 že četrtič sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, vendar srečanje ni prineslo želenega napredka pri zagotavljanju varnostnih jamstev ali ekonomske podpore. Kljub Trumpovim napovedim o optimizmu glede hitrega končanja konflikta, analitiki in vojaški strokovnjaki, med njimi poljski general Roman Polko, opozarjajo, da Rusija ne kaže resničnega interesa za mir. Namesto tega naj bi Moskva zasledovala strateški premor za obnovo svojih sil, medtem ko njeni dolgoročni cilji ostajajo nespremenjeni, vključno z vzpostavitvijo marionetne vlade v Kijevu. Zelenski med pogovori z ameriško stranjo vztrajno zavrača kakršne koli ozemeljske koncesije, medtem ko Trumpova administracija pritiska na sprejetje mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval nevtralnost Ukrajine. Ruski predsednik Vladimir Putin medtem nadaljuje z vojaškimi operacijami in vztraja pri svojih začetnih vojnih ciljih, kar postavlja Trumpove trditve o pripravljenosti obeh strani na dogovor v negotov položaj. Razmere na terenu in diplomatska togost nakazujejo, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, saj nobena stran ni pripravljena na bistvena popuščanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi izdal ostro opozorilo Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo tolerirale nobenih poskusov Teherana, da bi po dvanajstdnevni vojni, ki se je odvila junija, ponovno zgradil svoj vojaški potencial. Predsednik je izrazil pripravljenost na podporo izraelskemu napadu na Iran, če bo tamkajšnji režim nadaljeval z razvojem raketnega in jedrskega programa. Srečanje obeh voditeljev je potekalo v senci obnovljenih napetosti, saj izraelski obveščevalni podatki in satelitski posnetki nakazujejo, da Teheran kljub predhodnim poškodbam infrastrukture pospešeno obnavlja ključne vojaške zmogljivosti. Trumpova izjava pomeni zaostritev ameriške retorike in neposredno podporo izraelski strategiji preventivnih napadov, kar bi lahko privedlo do novega kroga destabilizacije na Bližnjem vzhodu. Izraelska stran je ob tem opozorila na sumljive premike znotraj iranskih strateških sistemov, kar dodatno upravičuje potrebo po vojaški pripravljenosti.

Medtem ko Trump in njegovi zavezniki trdijo, da stroške carin nosijo izključno tuje države, poročila kažejo, da dejanske stroške nosijo ameriška mala podjetja. CEO Bank of America, Brian Moynihan, je izjavil, da se Trumpova trgovinska vojna umirja.

V zadnjih dneh so se v ameriškem javnem prostoru okrepile kritike na račun predsednika Donalda Trumpa, ki mu analitiki in kritiki očitajo uporabo razčlovečujočega jezika in neofašističnih metod. Posebno pozornost je vzbudilo njegovo božično sporočilo, v katerem je politične nasprotnike iz vrst demokratov označil za "odplake" (scum), kar mnogi razumejo kot nevaren odmik od uveljavljenih demokratičnih norm in namerno dehumanizacijo kritikov. Avtorji prispevkov poudarjajo, da takšna retorika ni le politični odklon, temveč postavlja nove, škodljive meje sprejemljivega obnašanja v družbi. Kritiki opozarjajo, da Trumpovo obdobje predstavlja temno poglavje ameriške zgodovine, ki ga zaznamujejo brezobzirna krutost, poskusi utišanja medijev ter razkroj vladnih institucij. Kljub temu nekateri komentatorji menijo, da je ta kriza nujna predigra za širše družbeno prebujenje. Primerjajo jo z obdobjem gibanja za državljanske pravice pod vodstvom Martina Luthra Kinga ml., ko je morala država najprej videti brutalnost rasizma, da je lahko izvedla korenite reforme. Podobno naj bi se dogajalo danes, ko se Američani neposredno spopadajo z učinki Trumpove politike, kar bi dolgoročno lahko privedlo do krepitve demokratičnih institucij in solidarnosti. Analize izpostavljajo tudi psihološki vpliv voditelja na narod; medtem ko so pretekli predsedniki, kot je bil Franklin Delano Roosevelt, v času kriz delovali kot pomirjujoče osebnosti, ki so spodbujale narodno odpornost, Trumpova retorika po mnenju kritikov spodbuja razdeljenost in strah. Njegova administracija se ob tem sooča s številnimi očitki glede netransparentnosti, zlasti v povezavi z objavo dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar še dodatno spodkopava zaupanje v pravno državo.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja je Trump dejal, da bo ZDA "uničila Iran", če bo ta obnovil jedrske objekte. Obnovil je tudi poziv za pomilostitev Netanjahuja. Predsednik Izraela, Isaac Herzog, je zanikal Trumpovo trditev, da je pomilostitev že "v pripravi". Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko civilno odlikovanje, "Israel Prize", za izjemen prispevek Izraelu in judovskemu narodu.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powella zaradi prenove dveh stavb. Nekdanji republikanski guverner Ohia, John Kasich, je izjavil, da MAGA gibanje propada zaradi napadanja in ustrahovanja drugih. Poročali so tudi o primerih, ko se dolgotrajna prijateljstva končujejo zaradi politične polarizacije, zlasti v povezavi z Donaldom Trumpom.

Donald Trump je podprl morebitne izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel dogovora glede svojega raketnega in jedrskega programa ter ga bo nadaljeval. Trump je to izjavil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Med srečanjem s premierjem Netanjahujem je Donald Trump ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa. Izjavil je, da bo ZDA »uničila« Iran, če bo ta obnovil jedrske objekte. Netanjahu naj bi v začetku prihodnjega tedna uradno zaprosil ZDA za pomoč pri nevtralizaciji grožnje iranskih balističnih raket.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago v Floridi, kjer sta razpravljala o nadaljnji usodi vojaške pomoči Ukrajini. Kljub Trumpovim izjavam o optimizmu po srečanju, uradni viri poročajo, da pogovori niso prinesli nobenih oprijemljivih rezultatov ali novih zagotovil glede dobave strateškega orožja, vključno z raketami Tomahawk. Ruski opazovalci so srečanje ocenili kot neuspeh za Kijev, saj Zelenski ni dosegel zastavljenih ciljev glede krepitve ukrajinskega položaja. Srečanje je potekalo v senci Trumpovega predhodnega telefonskega pogovora z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki je močno vplival na ameriško stališče do konflikta. Trump je po navedbah diplomatskih virov zavzel bolj spravljiv ton do Moskve, kar povečuje negotovost glede prihodnje ameriške podpore Ukrajini. Medtem ko Kijev upa na tehnološko napredno orožje, ki bi mu omogočilo napade globoko v rusko ozemlje, Washington za zdaj ostaja pri zadržani politiki, ki ne predvideva večjih preobratov v dobavah.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav so srečanje nekateri mediji označili za uspeh, saj naj bi bili dogovorjeni ključni varnostni jamstvi in določene točke mirovnega načrta, ostaja poljski premier Donald Tusk skeptičen. Tusk je opozoril, da je do končnega dogovora še daleč in da bi Zahod ter Ukrajina lahko izgubila to konfrontacijo, če bo Rusiji uspelo razdeliti zaveznice. Trump je po srečanju izrazil razumevanje za stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina glede nevzdržnosti začasnega premirja med pripravami na referendume v Ukrajini. Po navedbah ameriškega predsednika Putin meni, da bi premirje le odložilo spopad in omogočilo ponovno oboroževanje. Hkrati pa ukrajinska stran in nekateri evropski diplomati, kot je poljski predstavnik Marcin Przydacz, opozarjajo na popolno pomanjkanje zaupanja v Kremelj, saj se bojijo, da bi Rusija pogajanja izrabila zgolj za strateški premor pred novimi napadi. Vprašanje ozemeljskih meja, predvsem prihodnost Donbasa, ostaja ena najtežjih točk pogajanj, ki še ni bila razrešena.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Mar-a-Lagu opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovorov je bila iskanje poti do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer Trump trdi, da so pogajanja na dobri poti in da je mirovni dogovor blizu. Bela hiša si prizadeva za vzpostavitev okvira, ki bi zadovoljil obe strani, vendar ostajajo ključne podrobnosti sporazuma še vedno nejasne. Kljub optimizmu ameriške administracije so odnosi med vpletenimi stranmi napeti. Medtem ko Trump poudarja domnevne ruske koncesije, ukrajinska stran izraža previdnost in mestoma razočaranje nad komunikacijskimi kanali med Washingtonom in Moskvo. Pogovori na več ravneh se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, ko bodo skušali uskladiti nasprotujoča si stališča glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev, ki so do sedaj zavirala kakršen koli konkreten premik k premirju.

Ameriško gospodarstvo je v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je preseglo prvotne napovedi analitikov. Ključno gonilo te rasti je bila osebna poraba, ki se je povečala za 3,5 odstotka, čeprav razpoloženje potrošnikov ostaja na zgodovinsko nizki ravni. Ta razkorak med dejansko potrošnjo in pesimizmom prebivalstva predstavlja nenavaden ekonomski fenomen, saj sta kazalnika običajno tesno povezana. Podrobnejša analiza podatkov Ameriškega ministrstva za trgovino razkriva, da se vse večji delež te potrošnje namenja stroškom zdravstvene oskrbe, ki postajajo nevzdržen breme za nacionalno gospodarstvo. Strokovnjaki opozarjajo, da ameriško gospodarstvo postaja nevarno odvisno od naraščajočih izdatkov v zdravstvenem sektorju, kar lahko dolgoročno ogrozi stabilnost drugih gospodarskih panog. Kljub teoretično spodbudnim številkam o rasti BDP struktura porabe sproža vprašanja o vzdržnosti takšnega modela rasti.

Med podpredsedniško debato leta 2024 se je demokratski kandidat Tim Walz odzval na vprašanja glede obsežnih goljufij v sistemu subvencioniranja otroškega varstva v zvezni državi Minnesota, kjer opravlja funkcijo guvernerja. Razprava je izpostavila kritike na račun njegove administracije zaradi domnevnega pomanjkanja nadzora nad sredstvi, namenjenimi pomoči družinam. Kritiki trdijo, da so bili videoposnetki z razprave dokaz o neustreznem ukrepanju države pri preprečevanju zlorab javnega denarja. Incidenti v Minnesoti so postali osrednja točka političnega boja na nacionalni ravni, saj republikanski nasprotniki Walzu očitajo odgovornost za izgubo milijonov dolarjev proračunskih sredstev. Walz je med razpravo branil svoje dosežke, vendar so odlomki iz soočenja hitro postali predmet razprav o integriteti njegovega vodenja. Dogodek poudarja pomen vprašanj porabe javnih sredstev v zaključni fazi predsedniške kampanje v Združenih državah Amerike.

Mlada ukrajinska skakalka v vodo Sofia Lyskun se je znašla v središču javnih kritik v domovini, potem ko je pri triindvajsetih letih sprejela odločitev, da svojo športno kariero nadaljuje pod rusko zastavo. Lyskunova, ki je veljala za enega največjih ukrajinskih športnih talentov, je s svojo potezo sprožila ostre odzive ukrajinske javnosti, ki njen prestop v Rusijo v času trajajoče vojaške agresije označuje za izdajo. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odločno zavrnil obtožbe Moskve, da naj bi ukrajinske sile poskušale izvesti napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zelenski je poudarila, da so tovrstne trditve neresnične, medtem ko se na diplomatskem področju nadaljujejo napetosti glede morebitnih mirovnih načrtov in nadaljnjega poteka konflikta. Napetosti ostajajo visoke tudi na fronti, kjer Rusija še naprej izvaja obsežne napade na ukrajinsko infrastrukturo in mesta, kar otežuje kakršna koli pogajanja o premirju.

Najnovejše javnomnenjske raziskave agencije Gallup so pokazale, da predsednik Donald Trump uživa le 36-odstotno podporo volivcev, kar predstavlja znatno izpostavljenost njegove politične ranljivosti pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav Trump še vedno ohranja visoko, 89-odstotno podporo znotraj Republikanske stranke, je njegov ugled med neodvisnimi volivci močno upadel; trenutno njegovo delo odobravata le dva od osmih neodvisnih volivcev. Raziskave, ki so jih leta 2025 izvedle univerza Syracuse ter podjetji Engagious in Sago, so prek fokusnih skupin ugotovile, da se celo njegovi podporniki vedno bolj ne strinjajo z njegovo politiko na področju gospodarstva in priseljevanja. Hkrati se ameriška administracija in republikanci v predstavniškem domu soočajo z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora. Podporniki gibanja MAGA so na družbenih omrežjih izrazili močno ogorčenje nad domnevno neučinkovitostjo stranke pri izpolnjevanju predvolilnih obljub, kot je kodifikacija izvršilnih ukazov in znižanje davkov. Kritiki so republikance v kongresu označili za "nepotrebne", kar kaže na poglabljanje razkola med bazo gibanja MAGA in uradnim vodstvom stranke, ki kljub nadzoru nad kongresom ne uspeva pomiriti najbolj radikalnih delov svojega volilnega telesa. Ta dinamika sledi zgodovinskemu procesu preobrazbe stranke, ki se je začel leta 2025, ko je Trump dokončno utrdil vpliv gibanja MAGA nad tradicionalnimi republikanskimi strukturami.

Poljski kmetje so za ponedeljek, 30. decembra, napovedali nov val vsesplošnih protestov po vsej državi, s katerimi izražajo nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Protestne aktivnosti se bodo začele ob 10. uri dopoldne in bodo po pričakovanjih trajale do 15. ure. Kmetje nameravajo s kmetijsko mehanizacijo in zastavami zasesti več kot 120 lokacij ob državnih cestah, viaduktih in prometnicah z gostim prometom. Organizatorji so ob tem poudarili, da tokrat ne načrtujejo popolnih blokad cest, temveč želijo na simbolen, a viden način opozoriti na škodljivost sporazuma. Napovedane proteste so javno podprli tudi predstavniki opozicijskih političnih strank, med njimi Konfederacija in stranka Zakon in pravičnost (PiS). Kmetje opozarjajo, da bo odpiranje evropskega trga za kmetijske proizvode iz držav Mercosurja povzročilo nelojalno konkurenco in ogrozilo preživetje poljskih družinskih kmetij. Sporazum po njihovem mnenju ne upošteva strogih okoljskih in zdravstvenih standardov, ki jih morajo izpolnjevati evropski pridelovalci, kar postavlja domače kmetijstvo v podrejen položaj.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, vendar pogovori niso prinesli oprijemljivih rezultatov glede vojaške pomoči ali konkretnega načrta za mir. Čeprav je Trump po srečanju izrazil optimizem in pogovore označil za konstruktivne, poročila kažejo, da Zelenskemu ni uspelo pridobiti zagotovil o nadaljnjih dobavah orožja, vključno z raketami dolgega dosega. Neuspeh pogajanj sledi nizu diplomatskih prizadevanj Kijeva, ki si v luči ruskih ofenziv prizadeva ohraniti ameriško podporo. Analitiki ocenjujejo, da so bili pogovori pod vplivom nedavne komunikacije med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je povečalo negotovost glede prihodnje vloge Združenih držav v konfliktu. Zelenski je kljub neuspehu poudaril nujnost močne ameriške podpore, medtem ko Trumpova administracija daje prednost hitremu končanju sovražnosti, ne da bi pri tem podala jasna jamstva o suverenosti ukrajinskega ozemlja. Dogodek odraža vse večji razkorak med ukrajinskimi pričakovanji in novo ameriško zunanjo politiko.

Priznana nemška pisateljica Juli Zeh je v intervjuju za časnik taz sprožila burno razpravo o odnosu do volivcev stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Na podlagi svojih izkušenj z življenja na podeželju v Brandenburgu je poudarila, da številni volivci te stranke niso v osnovi ekstremisti ali sovražniki ustavne ureditve, temveč so predvsem nezadovoljni z uveljavljeno politiko in se čutijo zapostavljene s strani medijev. Zehova je opozorila na nevarno odtujenost mestnih elit od realnosti podeželskega prebivalstva. Njena stališča so v nemški javnosti naletela na mešane odzive, od obtožb o naivnosti in podcenjevanju nevarnosti desnega ekstremizma do podpore njenemu pozivu k dialogu. Pisateljica je izpostavila, da se je treba z ljudmi spopadati na osebni ravni in razumeti njihove stiske, namesto da se jih vnaprej moralno obsoja ali izključuje iz demokratičnega diskurza. Po njenem mnenju trenutni način obravnave volivcev AfD le še poglablja družbene razkole v Nemčiji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v uradni izjavi obtožil Ukrajino, da je izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah je šlo za neposreden poskus napada na predsedniški objekt, kar predstavlja dodatno stopnjevanje napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih zračnih dejavnosti nad ruskim ozemljem, vendar natančnih podatkov o materialni škodi ali žrtvah ruska stran ni podala. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnične. Zelenski je poudaril, da Kijev ne izvaja tovrstnih napadov na rusko vodstvo, ter opozoril, da bi Moskva te trditve lahko uporabila kot pretvezo za nove ofenzivne akcije ali stopnjevanje agresije nad ukrajinskim prebivalstvom. Sporazumevanje med stranema ostaja omejeno na medsebojno obtoževanje, medtem ko se razmere na bojišču in v zračnem prostoru nad regijo zaostrujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za newyorško radijsko postajo WABC potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike prejšnji teden izvedle napad na cilje v Venezueli. Gre za prvi neposredni vojaški poseg na venezuelskem kopnem, ki so ga ZDA uradno potrdile od začetka stopnjevanja napetosti v regiji. Po navedbah ameriških medijev je bil napad usmerjen proti infrastrukturi, ki je domnevno povezana s trgovino z mamili. Operacija predstavlja pomembno zaostritev ameriške vojaške dejavnosti v Južni Ameriki, saj so se dosedanje akcije omejevale na prestrezanje ladij v Karibskem morju. Trumpova administracija je venezuelske oblasti že pred tem obtožila vodenja narkoterorističnih kartelov, kar služi kot formalna utemeljitev za uporabo vojaške sile. Napad na kopno Venezuele sledi mesecem stopnjevanja retorike in vojaških vaj v bližini njenih meja, kar povečuje tveganje za širši regionalni konflikt.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je razkrila nove podrobnosti o svojem razhodu z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je bil po njenih navedbah posledica vprašanja objave zaupnih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu. Greenova, ki je napovedala odhod iz kongresa po dveh mandatih, je v pogovoru za New York Times pojasnila, da je sprva ignorirala Trumpove tesne vezi s pokojnim spolnim prestopnikom, vendar so se njeni dvomi okrepili po srečanju s preživelimi žrtvami na odboru za nadzor predstavniškega doma. Po njenih besedah naj bi Trump nasprotoval razkritju dokumentov, ker naj bi se bal, da bodo njegovi prijatelji ob tem oškodovani. Istočasno se v ameriški javnosti nadaljujejo razprave o tako imenovanem sindromu Trumpove norosti (Trump Derangement Syndrome), kjer kritiki opozarjajo na nenormalno vedenje bivšega predsednika in njegove napade na demokratične institucije. Kolumnisti in politični analitiki izpostavljajo Trumpovo nagnjenje k obravnavanju sodržavljanov kot sovražnikov ali zgolj rekvizitov za politično promocijo. Ta diskurz dopolnjuje že tako napeto ozračje okoli Trumpovih preteklih povezav z Epsteinom, ki ostajajo ena najbolj spornih tem njegove politične kariere in povzročajo trenja znotraj same republikanske stranke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo na srečanju v Mar-a-Lagu novemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predstavil zahtevo po 50-letnem varnostnem jamstvu, ki bi bilo primerljivo s 5. členom pogodbe Nato. Pogovori o miru v Ukrajini niso prinesli bistvenega preboja, saj ostaja vprašanje prihodnje varnostne arhitekture glavna točka razhajanj med Kijevom in Washingtonom. Medtem ko Zelenski vztraja pri maksimalističnih zahtevah za zaščito svoje države, Trumpova administracija zasleduje drugačno strategijo za končanje konflikta. Evropski voditelji so po srečanju izrazili zaskrbljenost in zahtevali jasna varnostna zagotovila za Ukrajino, saj se bojijo, da bi Trumpov mirovni načrt lahko spodkopal evropsko stabilnost. Razhajanja med ZDA in Ukrajino glede narave jamstev povzročajo negotovost tudi znotraj Evropske unije, ki v strahu pred zmanjšanjem ameriške vojaške prisotnosti pospešuje priprave na samostojno zagotavljanje varnosti na celini. Pogovori so se končali brez konkretnega dogovora, kar povečuje pritisk na prihodnja diplomatska prizadevanja.

Najnovejša poročila organizacij za človekove pravice in medijskih opazovalcev kažejo na dramatično povečanje preganjanja krščanskih manjšin po svetu v letu 2025. Medtem ko se v zahodnem svetu verski prazniki večinoma obhajajo v miru, so se razmere za kristjane v številnih regijah v razvoju in na območjih pod avtoritarnimi režimi močno poslabšale. Poročila navajajo, da večina svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer so verske svoboščine omejene ali pa so določene verske skupine neposredno tarče nasilja. Analitiki opozarjajo, da gre za trend, ki se je stopnjeval več mesecev, vendar je v začetku leta 2025 dosegel novo kritično točko. Preganjanje se odraža v obliki sistemske diskriminacije, fizičnih napadov na vernike in uničevanja verskih objektov. Večina teh dejanj ostaja v zahodnih medijih prezrta, kljub temu da vplivajo na milijone ljudi po vsem svetu. Poročilo Michaela Snyderja izpostavlja vrzel v zavedanju med zahodnimi krščanskimi skupnostmi in resničnostjo, s katero se spopadajo verniki v regijah z visoko stopnjo verske nestrpnosti.

V televizijski oddaji na grški javni televiziji ERT je prišlo do ostrega besednega spora med predstavnikoma različnih kmetijskih struj glede prihodnosti kmečkih protestov. Christos Tsilias, predsednik kmetijskih zadrug iz Soluna, ki zagovarja dialog z vlado, in Kostas Sefis iz kmetijskega združenja Kymina-Malgara, ki predstavlja bolj radikalno krilo, sta si izmenjala vrsto obtožb. Spor se je razplamtel zaradi očitkov o strankarskem vodenju protestov, pri čemer so bile omenjene domnevne povezave z generalnim sekretarjem komunistične partije Dimitrisom Koutsoumbasom. Napetosti med kmeti odražajo globok razkol v kmetijskem sektorju glede taktike pritiska na vlado v Atenah. Medtem ko del kmetov vztraja pri nadaljevanju blokad cest, se drugi zavzemajo za pogajalsko mizo. Incident je v javnosti odjeknil zaradi uporabe nenavadnih izrazov, kot so "škratje" in "zajci", s katerimi sta sogovornika opisovala svoje nasprotnike oziroma njihove taktike. Dogajanje je neposredno povezano z dolgotrajnimi protesti, ki so se v preteklosti že stopnjevali z zapiranjem ključnih prometnih poti po državi.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta po nedeljskih pogovorih sporočila, da se pogajanja o končanju vojne v Ukrajini približujejo končni fazi. Zelenski je srečanje označil za izjemno uspešno, saj naj bi bili dogovori o varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino popolnoma usklajeni. Po besedah ukrajinskega predsednika so ta jamstva ključen mejnik za dosego trajnega miru v regiji. Trump je potrdil, da se je pred srečanjem pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim načrtuje tudi nadaljnje stike. Napredek v pogajanjih je sprožil takojšen odziv na finančnih trgih, kjer so evropske obrambne delnice v ponedeljek zabeležile padec. Indeks obrambnih podjetij banke Goldman Sachs se je znižal za približno dva odstotka, kar odraža pričakovanja vlagateljev o morebitnem zmanjšanju vojaških izdatkov v primeru sklenitve premirja. Trump je za naslednji mesec napovedal novo srečanje, na katerem bodo sodelovali tudi evropski uradniki, da bi dokončali podrobnosti mirovnega načrta, ki je po njegovih besedah že blizu realizacije.

Odobrene so bile posebne okoljske študije za narodna morska parka v Jonskem in južnem Egejskem morju 1 – Južni Kikladi, potem ko so bili v študije vključeni rezultati javne razprave. Ustanovitev obeh morskih parkov bo zaključena s pripravo in predložitvijo ustreznih osnutkov predsedniških odlokov državnemu svetu. Stavros Papastavrou je omenil današnjo odobritev posebnih okoljskih študij za oba parka.

Združene države Amerike so obljubile 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč Združenim narodom, je sporočil uradnik ameriškega State Departmenta. To sledi znatnemu zmanjšanju tuje pomoči s strani Trumpove administracije v letu 2025. Hkrati bodo ZDA omejile financiranje ZN na 2 milijardi dolarjev, kar je drastično zmanjšanje glede na prejšnje letne prispevke, ki so znašali do 17 milijard dolarjev. Ta poteza odraža širše prizadevanje predsednika Donalda Trumpa za zmanjšanje tuje pomoči in spodbujanje reform znotraj Združenih narodov.

Predsednik motoristov Petr Macinka pričakuje, da bo Andrej Babiš predlagal Filipa Turka za ministra za okolje. Turek naj bi se z Babišem sestal že pred božičem, načrtujejo pa tudi srečanje v začetku januarja. Macinka poudarja, da je Turek edini kandidat za to mesto in da gre za Babiševo vlado, ne vlado Petra Pavla.

Kalifornija je tiho opustila tožbo proti administraciji nekdanjega predsednika Trumpa glede odločitve zvezne vlade, da umakne 4 milijarde dolarjev financiranja za dolgo odlašani projekt hitre železnice v državi. Kalifornijski urad za hitre železnice je 23. decembra vložil obvestilo o prostovoljni zavrnitvi primera na okrožnem sodišču ZDA za vzhodno okrožje Kalifornije. Umik je brez predsodkov, kar pomeni, da je tožbo mogoče vložiti v prihodnosti. Do umika je prišlo dva tedna po tem, ko je sodnik Dale Drozd zavrnil argument ministrstva za pravosodje.

FBI obravnava tekoči škandal goljufij, ki vključujejo centre za varstvo otrok v Minnesoti, kot najvišjo prioriteto, je dejal direktor FBI Kash Patel. Podrobnosti o preiskavi niso bile razkrite, vendar se domneva, da gre za obsežno goljufijo.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Grški minister za kmetijstvo in prehrano, Kostas Tsiaras, je napovedal podaljšanje nižje cene električne energije za kmete in poudaril, da je vlada že sprejela pomembne korake za reševanje težav v primarnem sektorju. Tsiaras je izrazil pripravljenost za dialog in dejal, da je žogica zdaj na strani kmetov.

Odnosi med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in administracijo Donalda Trumpa so se zaostrili. Po poročanju Times of Israel naj bi Netanjahu izgubil zaupanje Trumpovih sodelavcev, ki menijo, da sabotira mirovni načrt za Gazo in pripravlja nadaljnje vojne. To povzroča veliko nezadovoljstvo med arabskimi državami in državami Perzijskega zaliva. Kljub temu se je Netanjahu konec decembra ponovno srečal s Trumpom v Washingtonu, na srečanje naj bi ga povabil sam Trump.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta na srečanju v Mar-a-Lagu razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli dokončnega dogovora. Po poročanju medijev naj bi bila usklajena večina točk, približno 95 odstotkov vseh vprašanj, vendar ključna nesoglasja ostajajo. Glavna ovira za mir naj ne bi bilo vprašanje ozemlja, temveč zahteve po umiku ukrajinskih sil iz določenih delov Donbasa pod ruskim nadzorom ter širša vprašanja varnostnih jamstev. Kljub temu da sta se strani zbližali v številnih tehničnih podrobnostih, ostaja vprašanje ruske privolitve v predlagani okvir ključni dejavnik negotovosti. Zelenski je pred srečanjem izrazil upanje na oblikovanje okvira za mir, a hkrati opozoril na strah pred Putinovim morebitnim zavračanjem pogojev. Trumpova administracija medtem stopnjuje pritisk na Kijev, naj sprejme predlagani načrt, kar je v preteklih tednih povzročilo precejšnjo skepso tako v Ukrajini kot med evropskimi zavezniki. Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala, vendar konkretnih rokov za podpis sporazuma še ni na obzorju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Donald Trump se je srečal z Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Hkrati pa se v drugem mandatu Trump osredotoča na promocijo svojega imena in podobe. Ustanovljen je bil Institut Donalda J. Trumpa za mir in Center Trump-Kennedy. Obstajajo tudi računi Trump za novorojenčke in kartice Trump Gold za bogate posameznike, ki želijo pridobiti prebivališče v ZDA. Povsod so velike Trumpove slike.

Več kot polovica Poljakov (51 %) pozitivno ocenjuje odločitev o premestitvi Okrogle mize iz predsedniške palače v Muzej poljske zgodovine. Največ navdušencev nad premestitvijo tega zgodovinskega pohištva je med prebivalci, starimi od 40 do 49 let, kažejo rezultati ankete, ki jo je izvedel IBRiS za časnik Rzeczpospolita.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi izrazila optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo. Kljub temu ostajajo ključna nesoglasja glede ozemlja in varnostnih vprašanj, zaradi česar je mirovni dogovor še vedno nedosegljiv, kljub zatrjevanju o napredku.

V Grčiji se spreminja slika kmečkih protestov, saj 18 blokad napoveduje dialog z vlado, kar kaže na razpoke v enotni kmečki fronti. Medtem se pritisk kmetov na vlado povečuje, blokade pa se širijo na ključne točke državnega cestnega omrežja.