Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Po poročanju Wall Street Journala trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa negativno vpliva na gospodarstvo Kentuckyja. Odločitev destilarne Jim Beam, da leta 2026 ustavi proizvodnjo v svojem obratu v Claremontu, naj bi bila posledica Trumpovih carin. Čeprav destilarna ni neposredno krivila carin, je Journal opozoril, da Kanada še naprej omejuje uvoz kentuckyjskega viskija bourbona, kar močno prizadene to ključno industrijo te ameriške države.

Predsednik grške stranke Nova levica Alexis Haritsis je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da bi moralo biti leto 2026 prelomno za uveljavljanje pravic državljanov in vzpostavitev pravičnejše družbe. Haritsis je v sporočilu pozval h končanju nasilja ter omejevanja človekovih pravic, ki po njegovem mnenju zaznamujejo trenutno politično dogajanje v Grčiji. Izpostavil je potrebo po kolektivnem prizadevanju za družbo, ki si jo prebivalci zaslužijo in jo je mogoče zgraditi z aktivnim političnim udejstvovanjem. Vodja Nove levice je v nagovoru nagovoril predvsem mlade in tiste, ki se spopadajo z vsakodnevnimi težavami, ter jih spodbudil k premisleku o stanju v državi. Poudaril je, da praznični čas predstavlja priložnost za kratek premor in solidarnost s sočlovekom. Njegov poziv se osredotoča na dolgoročno vizijo političnega boja, s katero želi mobilizirati volilno telo proti trenutnim restriktivnim ukrepom in utrditi položaj svoje stranke na grškem političnem prizorišču.

Nekdanji operativ MI6 Aimen Dean opozarja, da se v Združenem kraljestvu nahaja več sto islamističnih agentov, ki so pripravljeni izvesti napade, primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Dean, ki je osem let deloval v Al-Kaidi za MI5 in MI6, trdi, da so ti agenti posledica politik odprtih meja, ki dajejo prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da razume stališče ruskega predsednika Vladimirja Putina glede prekinitve ognja med pripravami na referendum v Ukrajini, saj naj bi Putin menil, da bi prekinitev ognja le odložila konflikt. Trump je ob tem dodal, da si prizadeva najti načine za rešitev situacije in da si želi miru ter konca vojne. Povedal je tudi, da so pogajanja o končanju vojne v Ukrajini precej napredovala, vendar ostajajo nerešena ozemeljska vprašanja in varnostna jamstva.

Rusija je v zgodnjih jutranjih urah izvedla val napadov na Ukrajino, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, številne pa so bile ranjene. Na stotisoče ljudi je ostalo brez električne energije. Napadi so se zgodili dan pred pričakovanimi mirovnimi pogovori med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in predsednikom Trumpom na Floridi.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi na srečanju z ruskimi poslovneži dejal, da je Rusija pripravljena na delno izmenjavo ozemelj z Ukrajino. V zameno za območja, ki jih trenutno nadzirajo ruske sile, Kremelj zahteva celoten Donbas, vključno z območji, ki jih ruska vojska še ni zavzela. Zahteve so bile izrečene na prednovoletnem srečanju Državnega sveta, poroča Kommersant.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bodo vse tuji vojaški kontingenti, nameščeni v Ukrajini, obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi kakršno koli razporeditev zahodnih sil, oporišč ali vojaške infrastrukture Ruska federacija razumela kot tujo intervencijo, ki neposredno ogroža nacionalno varnost države in stabilnost v Evropi. Po njenih besedah so vojaške deklaracije t. i. "koalicije voljnih" in Kijeva nevarne ter stopnjujejo tveganja za širši konflikt. Napoved Moskve sledi nedavnim načrtom Velike Britanije in Francije, ki sta izrazili namero o razporeditvi večnacionalnih mirovnih sil v Ukrajini po morebitni uveljavitvi premirja. Pariz in London sta s Kijevom že začela usklajevati stališča o vzpostavitvi koordinacijskega štaba in mehanizmov za nadzor prekinitve ognja s pomočjo satelitov, dronov in senzorjev pod vodstvom Združenih držav Amerike. Na takšne načrte se je London že odzval z izjavo, da imajo britanske sile v Ukrajini neodtujljivo pravico do samoobrambe. Ruska stran trdi, da se z omenjenimi načrti ustvarja "os vojne", kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v neposreden spopad med Rusijo in Zahodom. Opozorila o legitimnosti vojaških tarč so bila po navedbah Zaharove večkrat izrečena na najvišji državni ravni in ostajajo aktualna. Medtem ko Ukrajina in njene zaveznice iščejo načine za zagotovitev dolgoročne varnosti po končanju aktivnih spopadov, Rusija s svojo retoriko stopnjuje pritisk na zahodne prestolnice, da bi preprečila kakršno koli stalno vojaško prisotnost zveze NATO v svoji soseščini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v priporni center v Brooklynu, njegova soproga pa je prav tako v priporu. Po aretaciji je ameriška stran napovedala, da bo začasno upravljala Venezuelo.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Predsednik Trump je napovedal zračne napade v Nigeriji na božični večer, usmerjene proti militantnim pripadnikom ISIS, ki jih je obtožil ubijanja kristjanov. Republikanski zakonodajalci so pohvalili Trumpa za to potezo. Šejk je pozval k prekinitvi odnosov z Washingtonom in k sodelovanju s Kitajsko in Turčijo.

Nekdanji ruski diplomat je bil obsojen na 12 let strogega zapora zaradi izdaje državnih skrivnosti Združenim državam Amerike. Do izdaje naj bi prišlo med njegovim službovanjem kot pomočnik ruskega konzula v Houstonu.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je v četrtek napovedal vzpostavitev novega položaja pridruženega generalnega državnega tožilca in ustanovitev posebne zvezne delovne skupine, ki bo delovala v več zveznih državah. Nova funkcija v okviru ministrstva za pravosodje bo imela široka pooblastila za preiskovanje in pregon domnevnih goljufij na nacionalni ravni, kar predstavlja eno od prednostnih nalog nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Napoved prihaja po odmevnem škandalu v zvezni državi Minnesota, ki ga je administracija izpostavila kot povod za okrepitev nadzora. Po besedah podpredsednika Vancea bo delovna skupina namenjena izkoreninjenju nepravilnosti, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko Trumpova administracija tovrstne preiskave uporabila kot podlago za omejevanje določenih pravic ali spodkopavanje obstoječih sistemov pod krinko boja proti korupciji. Nova struktura znotraj ministrstva za pravosodje bo po navedbah uradnih virov osredotočena izključno na odkrivanje finančnih in drugih oblik sistemskih goljufij. Pobuda odraža širšo strategijo Bele hiše, ki želi s centralizacijo preiskovalnih organov povečati učinkovitost pregona, hkrati pa vzpostaviti strožji nadzor nad porabo proračunskih sredstev in izvajanjem zveznih programov.

Ministrstvo za finance ZDA je napovedalo obsežno operacijo proti več kot 100 podjetjem za storitve prenosa denarja, ki delujejo ob meji med ZDA in Mehiko. Cilj te operacije je preprečiti pranje denarja kartelov. Operacija je del kampanje Trumpove administracije.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi njegovega domnevnega pomirjevanja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Posebni tožilec Jack Smith je bil obtožen spodkopavanja pričevanja ključne priče odbora J6. Igralec George Clooney je odgovoril na ostre napade Donalda Trumpa na njegovo delo in odločitev, da zapusti ZDA.

Ob objavi obsežne dokumentacije o preiskavi Epsteina žrtve kritizirajo pravosodno ministrstvo ZDA zaradi nespoštovanja zakona o transparentnosti. Preiskovalna novinarka Vicky Ward opozarja na oviro pri razkrivanju informacij o vplivnih posameznikih, povezanih s spolnim predatorjem Jeffreyjem Epsteinom. Sočasno se Elona Muska omenja v povezavi z zakrivanjem podatkov v času Trumpove administracije, ko so bili objavljeni močno redigirani dokumenti, kar je vzbudilo sume o neskladnosti z zakonodajo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posredovala v primeru kanadske državljanke Lauren Chen, ustanoviteljice podjetja Tenet Media, ki je bilo lani razkrinkano kot orodje ruske državne propagande. Chenovi je bil leta 2024 zaradi preiskave ameriškega zveznega urada FBI preklican delovni vizum, vendar se je po navedbah ameriških medijev med božičnimi prazniki vrnila v ZDA. Vrnitev v Nashville ji je omogočilo zunanje ministrstvo (State Department), pri čemer se je Chenova na družbenih omrežjih javno zahvalila novemu vodstvu FBI in administraciji za pomoč. Preiskava ministrstva za pravosodje iz septembra 2024 je razkrila, da je podjetje Tenet Media prejelo približno 10 milijonov dolarjev s strani ruske državne mreže RT. Namen financiranja je bil vplivanje na ameriško javno mnenje preko desničarskih vplivnežev, kot so Tim Pool, Benny Johnson in Dave Rubin. Čeprav Chenova in njen mož Liam Donovan v obtožnici nista bila neposredno obtožena kaznivih dejanj, so preiskovalci ugotovili, da sta sodelovala z uslužbenci mreže RT pri prikrivanju vira sredstev. Ponovna izdaja vizuma s strani Trumpovega zunanjega ministrstva je v javnosti že sprožila kritike o rahljanju nadzora nad tujim vmešavanjem v ameriški politični prostor.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Nekdanji tiskovni predstavnik Republikanskega nacionalnega odbora Tim Miller in nekdanji zvezni tožilec Andrew Weissmann sta v zadnjih izjavah izpostavila prizadevanja ameriškega ministrstva za pravosodje in republikancev za prikrivanje ključnih informacij. Miller je poudaril, da so republikanci namerno izbrali silvestrovo za objavo pričevanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, da bi zmanjšali medijsko pozornost, vendar meni, da bodo podrobnosti o pregonu Donalda Trumpa zaradi dogodkov 6. januarja kljub temu prišle v javnost. Hkrati je Weissmann kritiziral ravnanje ministrstva za pravosodje z dokumenti, povezanimi z afero Jeffreyja Epsteina. Po njegovih besedah vlada ne spoštuje zakona in z delno objavo gradiva spodbuja teorije zarote ter sume o prikrivanju. Izpostavil je, da bi v primeru nedolžnosti Donald Trump moral sam zahtevati popolno preglednost in takojšnjo objavo vseh dokumentov in slik, ki ga vključujejo, namesto da se postopki vlečejo.

Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo, da razpolaga z okoli 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki jih še ni pregledalo ali objavilo. Ministrstvo je s tem zamudilo zakonski rok, ki ga je določil zakon o preglednosti datotek Epstein, sprejet lanskega novembra. Zakon je zahteval objavo vseh nerazvrščenih zapisov in komunikacij do 19. decembra, vendar je ministrstvo do tega datuma objavilo le približno 100.000 strani, kar predstavlja manj kot dva odstotka celotnega inventarja. Zaradi obsežnih zamud in obtožb o nezakonitem prikrivanju informacij se v ameriškem kongresu že krepijo pritiski. Republikanski poslanec Thomas Massie in demokrat Ro Khanna vodita razprave o morebitni uveljavitvi postopka zaradi žalitve kongresa zoper pravosodno ministrico Pam Bondi. Ministrstvo je v odziv na kritike začelo pospešeno zbirati skupino 400 pravnikov, ki bi se posvetili izključno pregledovanju dokumentacije. Primer Jeffreyja Epsteina še naprej sproža vprašanja o vpletenosti visokih političnih in družbenih osebnosti, saj so bili v prejšnjih objavah omenjeni posamezniki, kot je nekdanji predsednik Bill Clinton.

V Siriji so pripadniki alavitske manjšine protestirali proti nasilju vlade in sektaškemu preganjanju. Protesti so potekali na poziv verskega voditelja te skupnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju tamkajšnjega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale to južnoameriško državo. V izjavi je poudaril, da bodo glavno vlogo pri investicijah in obnovi gospodarstva prevzele ameriške naftne družbe, s čimer je potrdil namero o prevzemu nadzora nad najbogatejšimi zalogami nafte na svetu. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija nujna za stabilizacijo regije, vendar Trump podrobnosti o načinu vzpostavitve nove oblasti še ni razkril. Zaradi vojaškega posredovanja in napovedi o izkoriščanju naravnih virov so v Združenih državah Amerike in po svetu izbruhnili množični protesti. Protestniki pod geslom "Brez krvi za nafto" zahtevajo takojšen umik ameriških sil iz Venezuele ter obsojajo bombardiranje in ugrabitev tujega državnega voditelja. Kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost dolgotrajnega konflikta, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri radikalni spremembi politične in gospodarske ureditve Venezuele pod ameriškim vodstvom.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro obsodil ravnanje iranskih oblasti z udeleženci protivladnih protestov in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in pobijanjem mirnih protestnikov. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Iranu stopnjujejo nemiri, ki so po navedbah nekaterih tiskovnih agencij že zahtevali smrtne žrtve v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht. Medtem ko so nekateri ameriški mediji, predvsem NBC, sprva poročali, da gre zgolj za omejene demonstracije zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti valute, konkurenčne hiše poudarjajo širši politični značaj upora. Protestniki po državi namreč vse pogosteje vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju, kar kaže na preobrat iz ekonomskega nezadovoljstva v politično vstajo proti režimu. Trump je v svojem sporočilu izpostavil, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo prišlo do stopnjevanja nasilja s strani državnih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je navedel, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bi iranske oblasti začele pobijati miroljubne protestnike. Njegove izjave, v katerih je obljubil, da bodo ZDA »prihitela na pomoč« protestnikom, so v Teheranu naletele na oster odpor. Iranski zunanji minister Abas Aragiči je Trumpove grožnje označil za »nepremišljene in nevarne« ter dodal, da takšna retorika kaže na vpliv tistih, ki se bojijo stabilnosti regije. Hkrati so ameriške oblasti v Severni Karolini uspele preprečiti teroristični napad, ki ga je navdihnila skupina Islamska država (ISIS). Osemnajstletni Kristan Sturdivant je bil obtožen načrtovanja napada z noži in kladivi na silvestrovo. Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, kar dodatno poudarja napete varnostne razmere, v katerih se trenutno nahajajo Združene države, tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Trumpova napoved o pripravljenosti na posredovanje v Iranu predstavlja pomemben zunanjepolitični premik in stopnjevanje napetosti med državama, ki sta že leta v sovražnem odnosu.

Po tem, ko je Donald Trump izrazil pripravljenost ZDA za posredovanje v Iranu, je visoki iranski uradnik opozoril, da bi lahko Teheran izvedel povračilne ukrepe proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Trump je prek Truth Social napovedal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za obrambo protestnikov v Iranu, kjer že šesti dan potekajo protivladne vstaje.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem uputil ostro opozorilo, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran uporabil silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene in oborožene za pomoč iranskemu ljudstvu. Njegova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo protivladni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že šest oseb. Predsednik je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje iranskega režima in se odzval na morebitne poboje civilistov, kar je označil za običajno prakso Teherana. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, današnje grožnje pa so neposredno povezane s predhodnimi vojaškimi aktivnostmi in retoriko glede iranskega jedrskega programa. Trumpova napoved o pripravljenosti na pomoč protestnikom pomeni novo stopnjo v zaostrovanju odnosov, saj neposredno namiguje na možnost neposrednega vojaškega vstopa v notranje zadeve Irana. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile ameriško vmešavanje, vendar trenutni protesti predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih.

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto, 3. januarja, prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 50.000 gospodinjstev. Župan Berlina Kai Wegner je potrdil, da je dogodek posledica namernega političnega napada na kritično infrastrukturo. Požar na kabelskem mostu čez kanal Teltow, ki vodi do elektrarne Lichterfelde, je resno poškodoval ključne daljnovode in povzročil prekinitev dobave v premožnejših četrtih, kot so Wannsee, Zehlendorf in Nikolassee. Odgovornost za sabotažo je prevzela skrajno levičarska skupina "Vulkan", kar so po pregledu priznanja potrdile tudi nemške varnostne službe. Skupina je v svojem sporočilu zapisala, da so ciljali na energetski sistem, ki temelji na plinu, pri čemer so izrazili pomanjkanje sočutja do prebivalcev prizadetih elitnih sosesk. Po ocenah strokovnjakov za terorizem se način izvedbe ujema s prejšnjimi akcijami te skupine. Lokalne oblasti predvidevajo, da bo popolna oskrba z električno energijo vzpostavljena šele 8. januarja.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v zvezni državi Severna Karolina preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se odvil na silvestrovo. Po navedbah urada v Charlottu so agenti uspešno ustavili posameznika, ki ga je k dejanju neposredno spodbudila teroristična skupina Islamska država (ISIS). To je že drugi večji preprečeni napad pod vodstvom direktorja FBI Kasha Patela v zadnjih mesecih, kar kaže na povečano dejavnost varnostnih organov pri odkrivanju domačih groženj, povezanih s tujimi ekstremističnimi ideologijami. Podrobnosti o identiteti osumljenca in specifični tarči napada uradno še niso bile razkrite, vendar je FBI za kasnejše ure že napovedal podrobnejšo izjavo za javnost. Operacija odraža trenutno visoko stopnjo pripravljenosti ameriških varnostnih služb med prazniki, ko je tveganje za tovrstne incidente tradicionalno večje. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo dokazov, ki bi lahko povezali osumljenca z širšo mrežo podpornikov Islamske države.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v začetku tedna prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah preiskovalnih organov je bil vzrok za incident nameren napad na energetsko infrastrukturo, za katerega je odgovornost prevzela levičarska ekstremistična skupina Vulkangruppe. Prekinitev oskrbe je zajela soseske Wannsee, Nikolassee, Schlachtensee in Steglitz-Zehlendorf, kjer so se prebivalci in gospodarski subjekti spopadali z zaustavitvijo osnovnih storitev. Nemške varnostne službe preiskujejo dogodek kot dejanje ekoterorizma in sabotaže. Skupina Vulkangruppe, ki je v preteklosti že prevzela odgovornost za podobne napade na kritično infrastrukturo, trdi, da so njihova dejanja usmerjena proti kapitalističnemu izkoriščanju okolja. Čeprav so oblasti hitro začele s sanacijo omrežja, je dogodek sprožil val kritik glede ranljivosti nemškega elektroenergetskega sistema in učinkovitosti preventivnih varnostnih ukrepov v prestolnici.

Zvezni tožilci v Združenih državah Amerike so vložili obtožnico proti Johnu Michaelu Garzi mlajšemu iz kraja Midlothian v Teksasu, ki ga bremenijo poskusa zagotavljanja materialne podpore teroristični skupini Islamska država (ISIS). Garzo so aretirali po temeljiti preiskavi, ki je razkrila njegove načrte za financiranje omenjene ekstremistične organizacije, s čimer se je neposredno vpletel v dejavnosti, povezane z mednarodnim terorizmom. Obtožnica navaja, da je osumljenec zavestno poskušal zbirati in pošiljati sredstva za podporo nasilnim operacijam skupine v tujini. Ameriške oblasti poudarjajo, da aretacija predstavlja pomemben korak v boju proti domačemu radikalizmu in preprečevanju pretoka denarja terorističnim mrežam. Garza se bo moral zagovarjati pred sodiščem, kjer mu grozi večletna zaporna kazen, če bo spoznan za krivega sodelovanja z ISIS. Primer znova odpira vprašanja o učinkovitosti nadzora nad finančnimi transakcijami, ki so namenjene podpori militantnim gibanjem na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu. Preiskovalni organi nadaljujejo z delom, da bi ugotovili morebitno povezanost osumljenca z drugimi posamezniki ali celicami znotraj ZDA.

V New Orleansu so ob praznovanju novega leta uvedli poostrene varnostne ukrepe, vključno z namestitvijo enot nacionalne garde. Odločitev za napotitev vojaških sil je sprejel ameriški predsednik Donald Trump, vojaki pa so v mesto prispeli v torek. Ukrep sledi tragičnemu terorističnemu napadu na ulici Bourbon Street pred letom dni, v katerem je življenje izgubilo 14 ljudi. Nacionalna garda bo lokalnim organom pregona pomagala pri zagotavljanju varnosti med množičnimi prireditvami. Mestne oblasti v New Orleansu so ob prvi obletnici krvavega dogodka poudarile, da še vedno iščejo trajnejše varnostne rešitve za zaščito turistov in prebivalcev. Poleg pripadnikov nacionalne garde so na ulicah prisotni tudi številni državni policisti, ki bodo v mestu ostali vse do konca karnevalske sezone. Napotitev garde predstavlja neposreden odgovor na lanskoletno nasilje in poskus preprečevanja morebitnih novih incidentov v času visoke stopnje tveganja.

Združene države Amerike so v Nigeriji izvedle zračne napade na cilje Islamske države (ISIS). Predsednik Trump je ob tem poudaril, da njegova država ne bo dopustila, da bi radikalni islamski terorizem uspel. Napadi so bili izvedeni v času božičnih praznikov.

Na severu Izraela je Palestinec z avtomobilom zapeljal v množico ljudi, pri tem povozil moškega in nato zabodel mlado žensko. V napadu sta umrli dve osebi. Izrael načrtuje operacijo na Zahodnem bregu, od koder naj bi napadalec prihajal.

Pravni strokovnjaki so opozorili na kritično napako Ministrstva za pravosodje Združenih držav Amerike v primeru Briana Cola mlajšega, ki je obtožen nastavljanja cevnih bomb v Washingtonu pred izgredi 6. januarja 2021. Zaradi kršitve zveznih procesnih pravil bi obtoženec lahko bil izpuščen iz pripora, saj tožilstvo v predpisanem 14-dnevnem roku ni pridobilo ustrezne obtožnice velike porote ali sodne ugotovitve o utemeljenem sumu. Cole je bil v priporu od 4. decembra, vendar tožilci kljub uvodnim zaslišanjem niso sledili strogim rokom za formalno obtožbo. Analitiki opozarjajo, da gre za nenavadno situacijo, kjer so tožilci očitno predvidevali, da bo obtožnica vložena do sredine decembra, vendar se to ni zgodilo. Obramba sedaj trdi, da je nadaljnje zadrževanje Cola protipravno, kar postavlja ministrstvo v neprijeten položaj. Zaplet dodatno obremenjuje pravosodni resor, ki se že sooča z očitki o procesnih nepravilnostih v drugih odmevnih primerih.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Po aretaciji Nicolása Madura so venezuelski izpatrioti izrazili veselje, vendar dogodek sproža zaskrbljenost glede prihodnosti Venezuele in njenih globalnih geopolitičnih posledic. Medtem ko so nekateri venezuelski izgnanci slavili Madurov padec, se pojavljajo opozorila o negotovosti glede razvoja dogodkov po njegovi odstavitvi.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v uradni izjavi obtožil Ukrajino, da je izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah je šlo za neposreden poskus napada na predsedniški objekt, kar predstavlja dodatno stopnjevanje napetosti med državama. Incident se je zgodil v času povečanih zračnih dejavnosti nad ruskim ozemljem, vendar natančnih podatkov o materialni škodi ali žrtvah ruska stran ni podala. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnične. Zelenski je poudaril, da Kijev ne izvaja tovrstnih napadov na rusko vodstvo, ter opozoril, da bi Moskva te trditve lahko uporabila kot pretvezo za nove ofenzivne akcije ali stopnjevanje agresije nad ukrajinskim prebivalstvom. Sporazumevanje med stranema ostaja omejeno na medsebojno obtoževanje, medtem ko se razmere na bojišču in v zračnem prostoru nad regijo zaostrujejo.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v nedavnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil resno opozorilo glede prevelikega zaupanja ruskim zagotovilom. Po navedbah ministra Marcina Przydacza je Nawrocki poudaril, da Kremelj pogosto uporablja dezinformacije, kar bi lahko ogrozilo prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Opozorilo prihaja v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti na Floridi, kjer se je Trump sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Istočasno je Donald Trump razkril, da ga je ruski predsednik Vladimir Putin osebno obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na njegovo rezidenco v severni Rusiji. Trump je ob tem izrazil očitno nezadovoljstvo in dejal, da ga je novica močno ujezila, saj bi takšni dogodki lahko negativno vplivali na njegovo vlogo posrednika v mirovnem procesu. Kljub napetostim Trump in Zelenski nadaljujeta pogovore o možnostih za končanje vojne, medtem ko poljska stran opozarja na previdnost pri sprejemanju ruskih navedb.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ključnem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu jasno poudaril, da Ukrajina ne bo pristala na umik svojih sil z lastnega ozemlja kot del morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo. Zelenski je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila zapustitev civilnega prebivalstva in vojakov, ki se borijo na fronti. Kljub stopnjevanju diplomatskih pritiskov za hitro končanje konflikta ukrajinski voditelj vztraja pri zaščiti ozemeljske celovitosti države. Varnostni strokovnjak Milan Mikulecký je ob tem ocenil, da Zelenski po skoraj štirih letih ruske invazije še vedno ohranja visoko stopnjo zaupanja javnosti, čeprav se pojavljajo kritike na račun učinkovitosti njegove administracije. Mikulecký je izpostavil tudi vprašanje vzdržnosti strategije, po kateri predsednik osebno vodi skoraj vsa ključna mednarodna pogajanja. Srečanje na Floridi je potekalo v senci stopnjevanih ruskih napadov na Kijev, kar dodatno otežuje pogajalska izhodišča za dosego stabilnega miru.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli so ga skupaj z ženo Cilio Flores aretirale ameriške sile. General Caine je podrobno opisal drzno operacijo zajetja. Maduro in Floresova sta pristala v New Yorku, kjer jima bo sojeno. Župan New Yorka je dejal, da je zajetje Madura "dejanje vojne". Venezuelci v izgnanstvu so zajetje pozdravili kot božansko pravico.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na cilje v Venezueli. Po poročanju lokalnih virov so ameriška letala bombardirala več vojaških objektov, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na ključno infrastrukturo, med drugim na pristanišče v La Guairi. Prebivalci so poročali o nizkih preletih letal in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Istočasno so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim kitajskim podjetjem, ki naj bi bila povezana z venezuelskim režimom. Eskalacija napetosti sledi napovedim iz septembra 2025, ko so ameriški uradniki opozarjali na razširitev operacij proti trgovini z drogami, ki bi lahko vključevale prizadevanja za odstavitvijo predsednika Nicolása Madura. Slednji je že pred meseci kritiziral ameriške vojaške aktivnosti v Karibih in napovedal oborožen upor v primeru agresije.

Venezuelsko prestolnico Caracas je ponoči pretreslo več močnih eksplozij, ki so bile posledica ameriške vojaške operacije. Po poročanju lokalnih virov in tujih agencij so ameriška letala napadla ključno infrastrukturo v državi, vključno z letališči, vojaškimi objekti in naftnimi rafinerijami. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev napetosti med državama, saj gre za neposredno vojaško posredovanje na venezuelskem ozemlju po mesecih stopnjevanja pritiska in sankcij. Čeprav Bela hiša uradno še ni izdala podrobnega sporočila za javnost, sta dva ameriška uradnika potrdila, da je ukaz za napade izdal predsednik Donald Trump. Trump je vojski dal "zeleno luč" za izvedbo kopenskih in zračnih operacij že nekaj dni pred samim začetkom akcije. Kot razlog za vojaško posredovanje je ameriška administracija navedla domnevno destabilizacijo regije s strani režima Nicolása Madura ter njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in kriminalne dejavnosti, ki neposredno ogrožajo Združene države Amerike. Pentagon se na vprašanja novinarjev še ni odzval in je javnost napotil na Belo hišo.

Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri. Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaškem posredovanju v Venezueli, ki je vključevalo letalske napade in zajetje predsednika Nicolása Madura, napovedala vzpostavitev popolnega nadzora nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Združene države Amerike so sporočile namero o neposrednem upravljanju države, hkrati pa so svoja vrata odprle ameriškim naftnim korporacijam. Odločitev je utemeljena z ameriško odvisnostjo od energentov, kar predstavlja osrednji steber nove zunanje politike Washingtona do Karibov. Dogodki so sprožili val protestov po celotnih Združenih državah Amerike in v tujini, kjer so demonstranti pod geslom »Brez krvi za nafto« obsodili vojaško agresijo in zahtevali umik ameriških sil. Kritiki poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v suverenost tuje države z namenom izkoriščanja naravnih bogastev. Kljub mednarodnemu ogorčenju Washington vztraja pri ohranitvi vojaške prisotnosti, dokler ameriški interesi v energetskem sektorju ne bodo v celoti zavarovani.

Predsednik Trump je objavil fotografijo zajetega in zavezanega Nicolasa Madura z vodo. Hkrati je sporočil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo varno predati oblasti. Ameriški državni tožilec je Madura obtožil v ZDA.

Elitna ameriška enota Delta Force je v koordinirani vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh obsežnega napada, ki so ga spremljali siloviti zračni napadi na ključne vojaške objekte v prestolnici, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna in zračno bazo La Carlota. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila ugrabitev predsedniškega para in poročala o številnih žrtvah med vojaki ter civilisti. Po njenih navedbah so Združene države Amerike izvedle bombardiranje v Caracasu in treh drugih zveznih državah. Vlada v Caracasu je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa od Washingtona zahteva dokaze, da sta Maduro in Floresova še živa. Medtem ko so ulice Caracasa pretresale eksplozije, je Rodríguezova pozvala milice in prebivalstvo k splošni mobilizaciji za obrambo države.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Združene države Amerike so izvedle serijo zračnih napadov na tarče v Venezueli, s čimer so dramatično zaostrile večmesečne napetosti med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po napadih sporočila, da lokacija predsednika Nicolása Madura trenutno ni znana, ter od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokaze, da je Maduro še živ. Napadi so bili usmerjeni na strateške cilje, Washington pa vztraja pri nameri, da Madura privede pred sodišče v ZDA zaradi obtožb o narkoterorizmu. V Caracasu so oblasti pozvale prebivalstvo k miru in zaupanju v vlado. Notranji minister je poudaril, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati državljanov, čeprav so bombe in rakete zadele več tarč. Medtem se v političnih krogih že pojavljajo ugibanja o morebitnem nasledniku Madura, če bi nastal politični vakuum, pri čemer se omenja tako vloga vojske kot opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Argentinski levičarski poslanci so napade ostro obsodili kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti Venezuele.

Ameriške posebne enote so po ukazu predsednika Donalda Trumpa v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Kot je na družbenem omrežju Truth Social potrdil sam Trump, so ameriške sile par iz prestolnice Caracas z letalom že odpeljale iz države. Napad se je zgodil v okviru širših zračnih napadov na tarče v Caracasu, kar predstavlja dramatično zaostritev večletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo venezuelskega režima. Operacija sledi nedavnim zasegom venezuelskih naftnih tankerjev in stopnjevanju ameriških groženj z vojaškim posredovanjem. Odzivi na incident so bili takojšnji in ostri. Predstavniki venezuelske vlade so dejanje obsodili kot nelegalno ugrabitev in pozvali k odporu proti ameriški agresiji. Sosednja Kolumbija je zaradi nevarne destabilizacije regije že zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Dogodek pomeni konec večmesečnih ugibanj o Trumpovi pripravljenosti na neposredno vojaško akcijo, ki jo je ameriški predsednik kljub nasprotovanju dela senata napovedoval že od novembra 2025. Usoda ujetega predsedniškega para za zdaj ostaja neznana, prav tako ni jasno, kje se nahajata.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je začelo sproščati del dokumentov iz "datotek Jeffreyja Epsteina", kot jih imenujejo, na spletni strani "Epsteinova knjižnica". Kongres je to odredil z dvostransko zakonodajo, ki je bila sprejeta novembra 2025. Medtem analitik opozarja, da administracija Donalda Trumpa ni sprostila ključnih datotek FBI v zvezi s preiskavo Epsteina, vključno s poročili 302, čeprav je objavila elektronsko pošto med Trumpom in Epsteinom ter fotografije Epsteina z znanimi osebnostmi.

Strokovnjak za pravo Douglas Letter opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja poteza Trumpove administracije, da se dovoli prosto nošenje "orožja vojne" na ulicah Washingtona. Ministrstvo za pravosodje je tožilo policijo Washingtona zaradi prepovedi pušk AR-15, kar je sprožilo kritike glede ustavnosti te prepovedi. Hkrati se pojavljajo vprašanja o etičnosti delovanja nekaterih strokovnjakov v Trumpovi administraciji, kot je Lindsey Halligan, ki naj bi bila imenovana za pregon Trumpovih sovražnikov. Kritiki se sprašujejo, zakaj se Ameriška odvetniška zbornica in Ameriško zdravniško združenje nista odzvali na neetično vedenje strokovnjakov v Trumpovi vladi.

Strokovnjak za pravo Stephen Vladeck je opozoril na naraščajočo uporabo 'senčnega registra' pri Vrhovnem sodišču ZDA, kjer sodišče izdaja odločitve brez ustnih obravnav, pojasnil ali pisnih mnenj. Od začetka mandata Donalda Trumpa je sodišče ta postopek uporabilo več kot desetkrat, pogosto v primerih, ki so preizkušali predsednikovo moč, pri čemer je v večini primerov odločilo v Trumpovo korist. Hkrati se zvezni sodni sistem sooča s številnimi pravnimi vprašanji in izzivi politik Donalda Trumpa.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi svoje strategije "preplavljanja cone", ki je po mnenju analitikov namenjena zakrivanju pomembnih zgodb. Očitali so mu tudi, da izkorišča vlado za osebno korist. Republikanski senatorji so ga pozvali, naj zavzame trše stališče do Vladimirja Putina pred njunim srečanjem. Trump je bil deležen posmeha zaradi svoje reakcije na objavo dokumentov v zvezi s primerom Jeffreyja Epsteina.

Kljub zavrnitvi Vrhovnega sodišča ZDA, da odobri uporabo Nacionalne garde v Illinoisu, naj bi Donald Trump še vedno poskušal napotiti enote v ameriška mesta. Vrhovno sodišče je zavrnilo Trumpovo zahtevo po napotitvi Nacionalne garde v Illinois z utemeljitvijo, da vlada ni dokazala, da je to dovoljeno po zakonu.

Novi dokumenti, ki jih je objavilo Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike, še naprej potrjujejo, da je Jeffrey Epstein storil samomor v newyorškem zaporu Metropolitan Correctional Center. Dokumenti razkrivajo tudi podrobnosti o njegovem prvem poskusu samomora, ko so ga našli z doma narejeno oranžno zanko okoli vratu. Kljub temu je Epstein po prvem poskusu samomora kazal malo znakov stiske.

Nekdanja uradnica Ministrstva za pravosodje (DOJ), Liz Oyer, ki je bila pristojna za ocenjevanje potencialnih kandidatov za predsedniške pomilostitve pod vodstvom predsednika Joeja Bidna in v prvih dveh mesecih Trumpove druge administracije, je obsodila Trumpov pristop k postopku pomilostitev in ga obtožila zlorabe njegovih pooblastil. Medtem je zvezni sodnik v Tennesseeju preložil sojenje Salvadorcu Kilmarju Abrego Garciji zaradi obtožb o tihotapljenju ljudi in namesto tega razpisal zaslišanje o zakonitosti pregona, potem ko je njegova pravna ekipa predložila dokaze o selektivnem in maščevalnem pregonu.

Donald Trump je objavo dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, označil za "demokratsko prevaro", ki po njegovem mnenju ovira delo Ministrstva za pravosodje. Medtem pa je New York Magazine izrazil upanje, čeprav majhno, da bi pismo, ki ga je Epstein poslal Larryju Nassarju, lahko bilo pristno.

V zagrebški četrti Trešnjevka je v poznih večernih urah pred osnovno šolo na Novi cesti odjeknila močna eksplozija, ki je vznemirila lokalno prebivalstvo. Po navedbah gasilcev in policije je neznana oseba na šolskem igrišču aktivirala močno pirotehnično sredstvo v kombinaciji z bencinom, kar je povzročilo pok in požar. Gasilci Javne gasilske enote Zagreb so dobi dojava o dogodku nekaj pred 23. uro in nemudoma posredovali na prizorišču. Incident se je zgodil na istem mestu kot podobni dogodki v preteklosti, kar kaže na ponavljajoče se vzorce kršenja javnega reda in miru v okolici izobraževalne ustanove. Policija je opravila ogled kraja in sprožila preiskavo, s katero želijo identificirati odgovorne osebe. Po prvih podatkih v eksploziji ni bilo poškodovanih, nastala pa je materialna škoda na površini igrišča. Oblasti ob tem ponovno opozarjajo na nevarnosti neustrezne uporabe pirotehnike, zlasti v bližini vnetljivih snovi in v naseljenih območjih.

Zapiski zadnjega srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in takratnim ameriškim kolegom Georgeom W. Bushem leta 2008 razkrivajo napetost glede širitve Nata na Ukrajino in Gruzijo. Putin je že takrat Ukrajino označil za umetno državo, ki si lasti zgodovinsko rusko ozemlje. Ameriški Nacionalni varnostni arhiv je objavil prepise njunih pogovorov iz let 2001, 2005 in 2008.

Vodja evropskih krščanskih demokratov Manfred Weber se je zavzel za napotitev nemških vojakov pod okriljem Evropske unije v Ukrajino, da bi zagotovili varnost mirovne rešitve po morebitnem dogovoru.

Zaradi aktivnosti ruskega letalstva dolgega dosega, ki je izvajalo napade na ozemlju Ukrajine, je Poljska ponoči aktivirala svoje vojaško letalstvo. Poveljstvo operativnih sil je sporočilo, da so bile v poljskem zračnem prostoru aktivirane vojaške letalske enote, pri čemer so v pripravljenosti bili tudi sistemi zračne obrambe. Poleg tega sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Dne 27. decembra okoli 3:00 zjutraj je poveljstvo operativnih sil postavilo vojaško letalstvo v stanje pripravljenosti. Akcija se je zaključila okoli 8:00.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad z droni na državno rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod, kar je Ukrajina zanikala. Poleg tega je Putin podpisal spremembe zakonodaje, ki Rusiji omogočajo ignoriranje odločitev tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah.

Prihajajoči župan New Yorka, Zohran Mamdani, je za vodjo FDNY (Newyorška gasilska služba) imenoval Lillian Bonsignore, upokojeno vodjo EMS (Služba za nujno medicinsko pomoč). Izbira je sprožila skepticizem, saj Bonsignore nima izkušenj kot gasilka. Elon Musk je kritiziral imenovanje in izrazil zaskrbljenost glede potencialnih posledic za varnost ljudi. Njegove komentarje je preveril celo lastni AI, poleg tega pa so sprožili odzive drugih komentatorjev. Bonsignore bo druga ženska in prva odkrito istospolno usmerjena oseba na tem položaju.

Alexander Hoffmann, vodja poslanske skupine CSU v nemškem parlamentu, je ponovno zahteval, da se stranki AfD prepove udeležba na Münchenski varnostni konferenci (MSC). Hoffmann je v intervjuju za "Handelsblatt" izrazil mnenje, da AfD ne zastopa resne zunanje in varnostne politike ter da predstavlja varnostno tveganje. AfD že dve leti ni smela sodelovati na konferenci, prihodnja pa bo potekala februarja 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo stopnjeval besedne napade na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo obtožuje oviranja mirovnega procesa v Ukrajini. Trumpova poteza sledi ključnim mirovnim pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. V uvodniku je poudarjeno, da je Rusija tista, ki stoji na poti miru, in ne Ukrajina, pri čemer so izpostavljeni brutalni ruski napadi na civilne cilje, vključno z decembrskimi napadi z droni na Kijev, ugrabitvami otrok ter usmrtitvami ujetnikov. Besedni spor se je zaostril po tem, ko je Putin Ukrajino obtožil poskusa napada na njegovo zasebno rezidenco, kar je Kijev odločno zanikal. Trump, ki je po srečanju z Zelenskim izrazil optimizem glede končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta, je z delitvijo zapisa podprl trditve, da so napadi na Putina upravičeni glede na ravnanje Moskve. Čeprav je Trump obljubil določeno varnostno pomoč Ukrajini, podrobnosti o naravi te podpore še ostajajo nejasne. Dogajanje kaže na opazno zaostritev Trumpovega stališča do Kremlja v trenutku, ko se zdi, da so pogajanja z Moskvo ponovno zašla v slepo ulico.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu na Floridi poudaril, da Ukrajina v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila prepustitev civilistov in ukrajinskih vojakov na milost in nemilost agresorju. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o novem mirovnem okviru v 20 točkah, ki naj bi končal skoraj štiri leta trajajočo vojno. Trump je srečanje opisal kot konstruktivno, vendar podrobnosti predlaganega načrta ostajajo predmet razprav. Medtem ko ameriška stran pritiska na hitro rešitev konflikta, ukrajinsko vodstvo vztraja pri ohranitvi suverenosti nad vsemi deli države. Kljub resnosti pogovorov je ozračje v Mar-a-Lagu zaznamovala tudi nenavadna Trumpova gesta, ko je zbrane novinarje med uradnim delom srečanja vprašal, če so lačni, in jim ponudil kosilo.

Ruski minister Lavrov je obtožil Ukrajino napada z 91 droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, pri čemer naj bi bili vsi droni uničeni. Ukrajinski predsednik Zelenski je te obtožbe zanikal. Donald Trump naj bi bil šokiran nad napadom in je imel s Putinom "pozitiven" telefonski pogovor. Zelenski je med srečanjem s Trumpom na Floridi zahteval varnostna jamstva za Ukrajino za obdobje 15 let, mirovni načrt pa je po njegovih besedah dogovorjen v 90 odstotkih. Riabkov je izjavil, da za Ukrajino ni alternative Rusiji.

Ukrajinske sile so v torek zvečer izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na cilje v notranjosti Rusije, vključno z Moskvo, in na okupiranem polotoku Krim. Po navedbah ruskih oblasti in tiskovne agencije Reuters so ukrajinski droni v črnomorskem mestu Tuapse poškodovali ključno pristaniško infrastrukturo in plinovodno omrežje v stanovanjskem predelu mesta. Napadi so bili usmerjeni tudi proti ruski prestolnici, kar je povzročilo vznemirjenje v osrednjem delu države. Ruska zračna obramba naj bi prestregla večje število letalnikov, vendar so poročila o škodi v Tuapseju potrdila, da so nekateri droni dosegli svoje cilje. Ukrajinska stran s temi operacijami nadaljuje strategijo prenašanja vojne na rusko ozemlje, pri čemer se osredotoča predvsem na energetsko in transportno infrastrukturo, ki podpira ruske vojaške operacije. Napadi so povzročili začasne motnje v logističnih verigah ob Črnem morju, kjer Rusija ohranja pomembna trgovska in vojaška vozlišča.

Kreml je napovedal zaostritev stališča v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco. Dmitrij Peskov je dejal, da je Kijev s tem napadom želel spodkopati prizadevanja Washingtona za posredovanje. Ukrajinski uradniki so ponovili, da Moskva ni predložila nobenih dokazov o napadu, in ga označili za provokacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih mirovnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago znatno zaostril svoj odnos do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Trump je javno podprl stališče, da Rusija predstavlja glavno oviro na poti do miru, kar nakazuje na morebiten premik v ameriški zunanji politiki po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Do zaostritve prihaja v času, ko Kremelj obtožuje Ukrajino domnevnega napada z droni na Putinovo zasebno rezidenco, kar Kijev odločno zanika. Trumpova ekipa je izpostavila ruske brutalne napade na civilno infrastrukturo, vključno z obsežnim bombardiranjem na božični dan, ko je bilo ubitih sedem civilistov. V luči teh dogodkov je predsednik Trump kljub prvotnemu optimizmu glede hitrega končanja vojne izrazil pripravljenost za nadaljnjo zagotavljanje varnostne pomoči Ukrajini. Čeprav podrobnosti o naravi pomoči še niso znane, njegova retorika zdaj vključuje neposredne kritike Putinovih dejanj, vključno z ugrabitvami otrok in mučenjem ujetnikov, kar označuje kot dejanja, ki upravičujejo ukrajinske povračilne ukrepe.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

V Združenih državah Amerike se je politično prizorišče ob koncu leta 2025 že usmerilo proti vmesnim volitvam, ki bodo potekale novembra 2026. Republikanska stranka trenutno zaseda ugoden položaj v zveznem senatu, kjer brani 53 sedežev, medtem ko jih imajo demokrati 47. Napovedi kažejo, da imajo republikanci približno 66-odstotno možnost za ohranitev večine v zgornjem domu kongresa, pri čemer bodo ključne bitke potekale v zveznih državah Teksas, Georgia, Severna Karolina in Maine. Medtem ko v senatu kaže na stabilnost republikancev, pa demokrati veljajo za favorite za ponovni prevzem predstavniškega doma, kjer trenutno zaostajajo le za sedem sedežev. Poleg zvezne ravni se napetosti stopnjujejo tudi znotraj posameznih zveznih držav. V Montani je skupina devetih republikanskih senatorjev, imenovanih »nagnusnih devet« (Nasty Nine), povzročila razkol v stranki, ko so podprli demokratske predloge, kar je vodilo do njihove izključitve iz strankinega kluba. Ti dogodki odražajo globoko politično polarizacijo in strateška prestrukturiranja, ki so se začela po volilnih premikih v letih 2024 in 2025.

Med podpredsedniško debato leta 2024 se je demokratski kandidat Tim Walz odzval na vprašanja glede obsežnih goljufij v sistemu subvencioniranja otroškega varstva v zvezni državi Minnesota, kjer opravlja funkcijo guvernerja. Razprava je izpostavila kritike na račun njegove administracije zaradi domnevnega pomanjkanja nadzora nad sredstvi, namenjenimi pomoči družinam. Kritiki trdijo, da so bili videoposnetki z razprave dokaz o neustreznem ukrepanju države pri preprečevanju zlorab javnega denarja. Incidenti v Minnesoti so postali osrednja točka političnega boja na nacionalni ravni, saj republikanski nasprotniki Walzu očitajo odgovornost za izgubo milijonov dolarjev proračunskih sredstev. Walz je med razpravo branil svoje dosežke, vendar so odlomki iz soočenja hitro postali predmet razprav o integriteti njegovega vodenja. Dogodek poudarja pomen vprašanj porabe javnih sredstev v zaključni fazi predsedniške kampanje v Združenih državah Amerike.

Liberalni milijarder George Soros in člani njegove družine so od leta 2019 v politične kampanje, ki podpirajo newyorško državno tožilko Letitio James, vložili več kot 71.000 dolarjev. Sorosova družina je vključena v financiranje ponovne izvolitve Jamesove, ki je znana kot dolgoletna nasprotnica nekdanjega predsednika Donalda Trumpa.

Strategija republikanske stranke za prevzem nadzora nad predstavniškim domom v ZDA se je v Kaliforniji obrnila proti njim. Nova prerazporeditev volilnih okrajev, ki jo je podprl guverner Gavin Newsom kot odgovor na poskuse prerazporeditve v Teksasu, bi lahko pripeljala do tega, da podeželska okrožja v severni Kaliforniji po volitvah leta 2026 ne bodo imela več republikanskih predstavnikov. Republikanski kongresnik Doug LaMalfa se pritožuje nad izgubo svojih volivcev. Spremembe naj bi demokratom omogočile širitev v predstavniškem domu, saj preoblikujejo okrožja, ki so bila prej zanesljivo republikanska.

Na torkovih nadomestnih volitvah v senat ameriške zvezne države Iowa je zmagala kandidatka demokratske stranke Renee Hardman. S to zmago je demokratom uspelo blokirati prizadevanja republikanske stranke, da bi v zgornjem domu državnega kongresa ponovno pridobila absolutno oziroma supervečino. Volitve so bile v središču pozornosti zaradi velikega pomena za prihodnje zakonodajne postopke v državi. Republikanci so si prizadevali za ponovno vzpostavitev dvotretjinske večine, ki bi jim omogočila lažje sprejemanje ključnih zakonov in morebitno preglasovanje vetov. Zmaga Hardmanove pa pomeni, da bo razmerje moči v senatu ostalo takšno, ki zahteva večje sodelovanje ali vsaj preprečuje popolno prevlado ene stranke pri ustavnih in drugih pomembnih vprašanjih. Rezultat odraža trenutno politično polarizacijo in pomen lokalnih volitev za širšo politično sliko v Združenih državah Amerike.

Kolumnistka Susan Glasser je opozorila, da bo Trumpova kombinacija obsedenosti z močjo in slabšega zdravja verjetno vodila v bolj ekstremno vedenje. Republikanski komentator S.E. Cupp je kritiziral Trumpove ekonomske politike kot 'neumne' in opozoril, da bodo negativno vplivale na njegovo stranko na vmesnih volitvah. Donald Trump mlajši je bil tarča posmeha zaradi komentarjev, ki so ga označevali za 'nepo-baby-in-chief'. Članek v USA Today je poročal o 'strašnih izzivih', s katerimi se bo Trump soočal leta 2026, vključno s pat pozicijo glede vladne porabe.

Kljub večkratnim revizijam se izzivi v Georgii glede volitev leta 2020 nadaljujejo. Zadnja vprašanja se nanašajo na decembrsko srečanje državnega volilnega odbora Georgie. Skoraj dva tedna po srečanju nekateri še vedno trdijo, da je okrožje Fulton goljufivo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, ki je trajala približno pol ure. Pripadniki specialnih enot Delta Force so med vdorom v državo zajeli venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, kar so ameriški viri označili za izjemno uspešno operacijo. Akcija, ki jo uradni Washington imenuje "specialna vojaška operacija", je bila usmerjena v odstranitev vrha venezuelske oblasti. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek služil kot sredstvo pritiska na preostale države v regiji, da se podredijo strateškim interesom Združenih držav Amerike. Po navedbah poročil naj bi bila operacija izvedena z minimalnim odporom, njene posledice pa bodo korenito spremenile geopolitično razmerje moči v Latinski Ameriki. Dogodek pomeni neposreden poseg ameriških oboroženih sil v suverenost južnoameriške države z namenom doseči politično kapitulacijo celotne poloble.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami. Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki specialnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih trajala le pol ure, je bila izvedena brez ameriških žrtev. Dogodek je v ameriških medijih sprožil val odzivov; medtem ko nekateri analitiki operacijo označujejo za strateško uspešno potezo, ki bo utrdila vpliv ZDA na zahodni polobli, drugi opozarjajo na morebitne varnostne posledice. Televizijska mreža ABC je v svojem poročanju izpostavila zaskrbljenost glede morebitnih povračilnih ukrepov, vključno s terorističnimi napadi na ameriških tleh, ki bi jih lahko sprožili narko karteli ali privrženci zajetega voditelja. Po drugi strani so analitični zapisi operacijo označili za demonstracijo moči, ki bo verjetno prisilila preostale države v regiji k strateškemu popuščanju pred ameriškimi interesi. Kljub medijskim polemikam ameriška administracija poudarja uspeh operacije pri odstavitvi dolgoletnega venezuelskega diktatorja.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Venezueli ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je šlo za ciljno usmerjeno akcijo, ki naj bi bila del širših prizadevanj za vzpostavitev novega svetovnega reda in zaščito ameriških interesov v regiji. Operacija, ki so jo nekateri označili za "petminutno vojno", je sprožila val ogorčenja v mednarodni javnosti, saj predstavlja neposreden kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnega stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je ugrabitev utemeljila z bojem proti kriminalu in narkokartelom, vendar kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki spodkopava diplomatske norme. V Venezueli in širši latinskoameriški regiji se spopadajo z negotovostjo glede prihodnje stabilnosti, medtem ko svetovna skupnost opozarja na morebitne dolgoročne posledice takšne erozije mednarodnih pravil. Operacija ima poleg političnih tudi močne gospodarske motive, predvsem zaradi nadzora nad bogatimi zalogami nafte v državi.

Trumpova administracija je operacijo v Venezueli predstavila kot misijo aretacije na podlagi sprožilcev, ki je ciljala na dva ameriška obtožena ubežnika, in trdila, da je tajnost zahtevala, da Kongres ni bil vključen. Naftni gigant Chevron je izjavil, da bo konstruktivno sodeloval s Trumpovo administracijo pri podpori mirnemu prenosu oblasti v Venezueli. Nekdanji kongresnik je napovedal nadaljnje poteze Trumpa, ki bodo razburile njegovo bazo. Novinarka NBC je menila, da bo aretacija Madura škodovala pravnemu postopku proti njemu.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa začele z množičnimi deportacijami venezuelskih državljanov neposredno v Caracas, potem ko so ameriške sile v začetku januarja 2024 izvedle vojaško operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Med deportiranimi je tudi Andry Blanco-Bonilla, ki je preživel bivanje v zaporih ameriške agencije za priseljevanje in carine (ICE) v Salvadorju, nato pa so ga ameriške oblasti po vojaškem napadu na venezuelsko prestolnico prisilno vrnile v domovino. Napetosti med državama so se stopnjevale skozi celotno leto 2025, kar je vključevalo zasege naftnih tankerjev in prikrite operacije obveščevalne agencije CIA. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj se uradni Caracas po navedbah nekaterih virov še vedno upira popolni predaji oblasti ameriški administraciji, kljub temu da so ZDA proti Maduru in njegovi družini vložile obtožnice zaradi narkoterorizma. Položaj migrantov, ki so bili ujeti v diplomatskem in vojaškem navzkrižnem ognju med ZDA, Salvadorjem in Venezuelo, ostaja kritičen, saj poročajo o mučenju in nehumanih razmerah v pripornih centrih.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike (HHS) je po navodilih administracije predsednika Donalda Trumpa zamrznilo izplačevanje vseh zveznih sredstev za otroško varstvo v vseh zveznih državah. Odločitev o razširitvi ukrepa na celotno državo je sledila prvotni zamrznitvi sredstev v Minnesoti, kjer so se pojavili očitki o obsežnih finančnih goljufijah v dnevnih centrih, povezanih s somalijsko skupnostjo. Namestnik sekretarja HHS Jim O'Neill je uvedbo sistema "defend the spend" utemeljil s trditvami o razširjenih zlorabah javnega denarja, pri čemer se je skliceval na posnetke državljanskih novinarjev in vplivnežev. Zaradi novih pravil bodo morale zvezne države za pridobitev sredstev predložiti podrobna utemeljitve in dokazila, vključno s fotografijami, kar po mnenju kritikov ogroža socialno varnost družin. Hkrati je generalni tožilec zvezne države Washington izdal opozorilo neodvisnim preiskovalcem, naj prenehajo z nadlegovanjem somalijskih centrov za otroško varstvo, saj bi njihovo ravnanje lahko opredelili kot kaznivo dejanje iz sovraštva. Politični nasprotniki in nekateri guvernerji iz vrst demokratov so potezo Bele hiše označili za nepremišljen napad na javne storitve, medtem ko administracija vztraja pri ničelni toleranci do goljufij z migrantovimi omrežji.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Visoki uradnik Bele hiše, Stephen Miller, se je znašel pod plazom kritik zaradi njegovih izjav o priseljencih, ki jih je povezal z izumitelji v zgodovini in božičnim TV specijalom. Miller je izrazil mnenje, da bi morali Američani prvi izumiti avtomobil, poleteti, obvladati atom, pristati na Luni in nikoli odpreti svojih meja tretjemu svetu. Kasneje je kritiziral priseljence v povezavi z božičnim specijalom.

Grška policija je v Solunu aretirala tri moške, stare 23, 24 in 26 let, ki so v ujetništvu zadrževali šest tujih državljanov brez ustreznih potovalnih dokumentov. Med žrtvami so bili tudi trije mladoletniki. Osumljenci, vsi sirski državljani, so ugrabljene osebe zadrževali v spalnici stanovanja in od njih oziroma njihovih svojcev zahtevali odkupnino za izpustitev. Preiskava se je začela po telefonski prijavi o domnevni ugrabitvi štirih oseb, kar je policiste Oddelka za upravljanje migracij privedlo do lokacije, kjer so odkrili žrtve. Policija je v okviru operacije ugotovila, da so bili osumljenci vpleteni v širšo mrežo nezakonitega prevoza migrantov in zagotavljanja skrivališč. Proti trem aretiranim je bila vložena kazenska ovadba, ki jih bremeni nezakonitega prevoza tujcev, ugrabitve, izsiljevanja in omogočanja bivanja z namenom skrivanja. Incident ponovno osvetljuje problematiko izkoriščanja migrantov s strani kriminalnih združb na balkanski migracijski poti.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Virginija in Univerzi v Virginiji (UVA) zaradi zakona, ki nezakonitim priseljencem omogoča dostop do finančne pomoči in znižanih šolnin, rezerviranih za prebivalce te zvezne države. Zvezne oblasti trdijo, da takšna politika neposredno diskriminira državljane ZDA iz drugih zveznih držav, ki morajo za študij na isti univerzi plačevati bistveno višje zneske. Po navedbah tožilstva virginijska zakonodaja krši zvezne predpise, ki omejujejo podeljevanje javnih ugodnosti osebam brez urejenega statusa bivanja. Administracija predsednika Donalda Trumpa s to potezo stopnjuje pritisk na tako imenovane države in mesta 'zatočišča', ki izvajajo politike v korist nezakonitih migrantov. Pravosodno ministrstvo zahteva razveljavitev spornih določil, ki so bila uveljavljena na podlagi lokalne zakonodaje v Virginiji. Primer bi lahko postavil pomemben pravni precedens za druge ameriške zvezne države, ki izvajajo podobne izobraževalne programe. Tožba poudarja napetosti med zvezno oblastjo in posameznimi državami glede pristojnosti nad vprašanji migracijske politike in porabe javnih sredstev.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Virginija in njeni vodilni univerzi (UVA), ker naj bi nezakonitim priseljencem omogočali dostop do znižanih šolnin in finančne pomoči. Po mnenju zveznih oblasti virginijski izobraževalni kodeks krši zvezno zakonodajo s tem, ko osebam brez urejenega statusa dodeljuje status rezidenta, kar jim prinaša znatne finančne ugodnosti pri študiju. Administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da so te ugodnosti po zakonu rezervirane izključno za državljane in tiste s legalnim prebivališčem. Tožba predstavlja nov korak v zaostrovanju migracijske politike pod novo ameriško upravo, ki se aktivno spopada z lokalnimi zakonodajami, ki nudijo zaščito ali ugodnosti migrantom. Zvezna država Virginija je v svoji zakonodaji doslej omogočala, da se študenti, ki živijo v državi, obravnavajo kot domači študenti ne glede na njihov imigracijski status. Pravosodno ministrstvo zahteva takojšnjo prekinitev te prakse, saj naj bi neupravičeno obremenjevala davkoplačevalce in ustvarjala spodbude za nezakonito priseljevanje.

V Združenih državah Amerike se pospešuje trend oddaljevanja od cerkve, kar sovpada s krepitvijo vpliva desničarskih krščanskih nacionalistov. Visoki politiki, kot je podpredsednik JD Vance, izražajo prepričanje, da bodo ZDA vedno krščanska država, kar sproža kritike glede zgodovinske netočnosti in izključevanja drugih ver. Primer je tudi evangelijska cerkev Christ Church v Idahu, ki jo vodi pastor Doug Wilson, znan po svojih nazorih o vlogi žensk v družbi in jo odkrito podpira obrambni minister Pete Hegseth.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Ruske sile so v noči na zadnji dan leta 2025 izvedle silovit napad z droni na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa. Po navedbah lokalnih uradnikov so ruska brezpilotna letala zadela večstanovanjske zgradbe in poškodovala električno omrežje, kar je povzročilo nove motnje v oskrbi z energijo. V napadu je bilo ranjenih šest oseb, med njimi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta. Ukrajinska vojaška administracija je potrdila, da so stanovanjski bloki utrpeli znatno gmotno škodo, na terenu pa so reševalne ekipe, ki pomagajo prebivalcem poškodovanih zgradb. Gre za nadaljevanje ruske strategije ciljanja civilne in energetske infrastrukture pred prihajajočim novim letom. Kljub poročilom o mirovnih pogovorih Rusija ne kaže znakov popuščanja v svoji zračni kampanji. Napadi na Odeso so v zadnjih mesecih postali stalnica, saj mesto predstavlja ključno točko za ukrajinski izvoz in energetsko stabilnost južnega dela države. Najnovejša eskalacija ponovno postavlja pod vprašaj iskrenost namer Moskve pri iskanju diplomatske rešitve.

Ruske sile so z bezpilotnimi letalniki izvedle silovit napad na južnoukrajinsko pristaniško mesto Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjska naselja in ključno elektroenergetsko omrežje. Po uradnih podatkih lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih najmanj šest oseb, med katerimi so tudi trije otroci, vključno z malčkom. Napad se je zgodil v času izjemno napetih mirovnih pogajanj, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Ukrajinski uradniki poročajo o znatni gmotni škodi na civilni infrastrukturi, kar je povzročilo nove prekinitve pri oskrbi z električno energijo v regiji. Agresivno stopnjevanje zračnih napadov na civilne cilje v Odesi sledi vzorcu sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, ki ga Rusija izvaja že več mesecev. Kljub potekajočim pogovorom se intenzivnost spopadov na terenu ne zmanjšuje, Rusija pa s tovrstnimi dejanji povečuje pritisk na ukrajinsko stran sredi pogajalskega procesa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 3. januarja 2026 sprožila obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v prestolnici Caracas in na vojaške baze po vsej državi. Po poročanju tujih agencij so elitne enote ameriške vojske v koordinirani akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška stran je operacijo utemeljila kot misijo za pregon ubežnikov in boj proti trgovini z drogami, medtem ko je Maduro pred zajetjem razglasil stanje zunanje nestabilnosti. Napad, ki predstavlja neposreden vojaški poseg na južnoameriška tla, je povzročil precejšnjo materialno škodo na uradnih stavbah in vojaški infrastrukturi, vključno s ključno utrdbo Fuerte Tiuna. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev zakonitosti, kritiki in družbena gibanja dogodek označujejo za akt imperialistične agresije in kršitev mednarodnega prava. Naftni velikan Chevron je že napovedal pripravljenost na sodelovanje v spremenjenih okoliščinah, kar nakazuje na morebitne prihodnje premike v nadzoru nad venezuelskimi energetskimi viri.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi bil zajet predsednik Nicolas Maduro. V prestolnici Caracas je bilo ponoči slišati številne eksplozije, nad mestom pa so letela nizko leteča letala, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Dim se je dvigal predvsem z območja letališča La Carlota, kjer so bili zabeleženi najsilovitejši napadi. Britanski premier Keir Starmer se je na dogodke odzval z izjavo, da Združeno kraljestvo na noben način ni bilo vključeno v vojaško posredovanje. Starmer je poudaril, da namerava v kratkem govoriti s Trumpom, da bi pridobil uradne podatke in razjasnil dejstva o nočni operaciji. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od lanskega septembra. Operacija naj bi bila po nekaterih navedbah usmerjena v boj proti trgovini z drogami in odstranitev Madurovega režima.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja je Trump dejal, da bo ZDA "uničila Iran", če bo ta obnovil jedrske objekte. Obnovil je tudi poziv za pomilostitev Netanjahuja. Predsednik Izraela, Isaac Herzog, je zanikal Trumpovo trditev, da je pomilostitev že "v pripravi". Netanjahu je napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko civilno odlikovanje, "Israel Prize", za izjemen prispevek Izraelu in judovskemu narodu.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v novoletnem sporočilu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da sta se državi združili v 'najiskrenejše zavezništvo, ki si deli kri, življenje in smrt v istem jarku' v boju proti Ukrajini. Severna Koreja je razkrila tudi svojo prvo jedrsko podmornico, kar nakazuje na poglabljanje obrambnih odnosov med državama.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija Tajvan obravnava kot neločljiv del Kitajske in bo v primeru zaostritve podprla Kitajsko v skladu s sporazumom iz leta 2001. Kremelj je ponovil podporo Kitajski v morebitnem konfliktu s Tajvanom.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte meni, da Evropska unija ne bi smela postati popolnoma neodvisna od Združenih držav Amerike na področju obrambe. Rutte je poudaril, da Washington pričakuje, da bo Evropa prevzela večjo odgovornost in namenila več sredstev za obrambo, vendar ostaja na isti strani z ZDA, ki v celoti podpirajo Nato.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uvedlo sankcije proti desetim posameznikom in 20 ameriškim obrambnim podjetjem, vključno s podjetjem Boeing iz St. Louisa, zaradi prodaje orožja Tajvanu. Kitajska je večkrat opozorila Washington, da se "igra z ognjem" s stalnim oboroževanjem in podporo Tajvanu, ki ga Kitajska smatra za svoje ozemlje.

Ricky Buria, upokojeni polkovnik, ki je začasno služil kot vodja kabineta ministra za obrambo Peta Hegsetha in si v kratkem času nabral številne sovražnike znotraj Trumpove administracije, je bil imenovan na stalno funkcijo. Hegseth naj bi si prizadeval, da bi Buria postal njegov uradni vodja kabineta že spomladi, vendar ga je ovirala kadrovska služba Bele hiše. Buria je bil prej mlajši vojaški pomočnik obrambnega ministra Lloyda Austina v času Bidenove administracije.

Grški obrambni minister Nikos Dendias je odgovoril na provokativne izjave turškega obrambnega ministrstva na božični dan in poudaril, da Grčija nikomur ne grozi in ni izrazila revizionističnih stališč. Dendias je s Samosa sporočil, da je Grčija odločena braniti svoje suverene pravice, hkrati pa izžareva sporočilo nacionalne samozavesti.

Izrael je začel uporabljati laserski zračni obrambni sistem Iron Beam, ki je zdaj del večplastne raketne obrambne mreže. Izraelski uradniki trdijo, da bo sistem spremenil bojišče in okrepil varnost države pred raketami, droni in drugimi zračnimi grožnjami. Pričakujejo, da bodo bojne zmogljivosti sistema vplivale na ameriško načrtovanje raketne obrambe.

Poljski minister za zunanje zadeve Radosław Sikorski je odgovoril Karolu Nawrockemu glede izjav o "obrambi zahodne meje Republike Poljske" in opozoril na pomembnost članstva Nemčije v EU in Natu. Premier Donald Tusk je ob tem napadel predsednika Nawrockega zaradi njegovega govora med proslavo Narodnega dne zmagovite vstaje Velike Poljske, pri čemer je izpostavil razliko med protievropskim blokom in njegovo koalicijo glede vrednot, varnosti in suverenosti, z dilemo Vzhod ali Zahod.

Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vstopile v prestolnico in napadle ključne točke, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna, kjer so po poročilih odjeknile silovite eksplozije. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh akcije in objavil fotografijo pridržanega Madura, ki ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države aretacijo proslavile, Rusija zahteva takojšnjo izpustitev Madura, italijanska vlada pa ostaja previdna. Brazilija je v odzivu na dogodke za predsednico Venezuele že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na brazilsko-venezuelski meji razmere ostajajo mirne, vendar pod strogim nadzorom brazilskih oblasti. V Venezueli so po aretaciji aktivirali obrambni svet, država pa se sooča z negotovostjo glede prihodnjega političnega vodstva in stabilnosti.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je bila operacija, ki so jo poimenovali 'posebna vojaška operacija', izjemno uspešna in je trajala le približno pol ure. Zajeti par so že prepeljali na ameriška tla, kjer ju čaka sojenje pred zveznim sodiščem v New Yorku. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru vložena obtožnica, ki ga bremeni narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih sredstev. Bondi je poudarila, da bosta obtoženca deležna 'polnega srda ameriškega pravosodja'. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih zračnih napadov, ki so jih ZDA izvajale na venezuelskem ozemlju od konca leta 2025. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek prisilil preostale države v regiji v strateško kapitulacijo pred interesi Združenih držav Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je uradno potrdil, da so ameriške oborožene sile v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedli v sodelovanju z ameriškimi obveščevalnimi službami, ujetnika pa so nemudoma prepeljali na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki trenutno pluje proti New Yorku. Trump je dogodek proslavil z objavo fotografije Madura v priporu na družbenih omrežjih, kar je v delu javnosti sprožilo odzive o nenavadnem načinu komuniciranja tovrstnih mednarodnih operacij. ZDA so ob zajetju napovedale tudi prevzem nadzora nad venezuelsko naftno industrijo, kar predstavlja drastičen zunanjepolitični premik in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države. Akcija je bila izpeljana po dolgotrajnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriška administracija trdi, da je bil poseg nujen za zagotovitev regionalne stabilnosti in zaščito energetskih virov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, medtem ko Trumpova administracija dogodek predstavlja kot ključno zmago svoje zunanje politike.

Ameriška vojska je v operaciji, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je novico potrdil z objavo fotografije zajetega Madura na družbenem omrežju Truth Social. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je ob tem pojasnila, da sta zakonca Maduro obtožena vodenja narkoteroristične zarote, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter posedovanja in uporabe uničevalnih naprav ter avtomatskega orožja. Zajetje je sprožilo ostre odzive v ameriškem javnem prostoru, zlasti med hollywoodskimi osebnostmi, ki so dejanje označile za dejanje terorizma in nemudoma pozvale k ustavni obtožbi (impeachmentu) predsednika Trumpa. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov in tajnih operacij, ki so jih ZDA izvajale proti venezuelskemu režimu zaradi domnevnih povezav s trgovino z mamilu. Maduro je pred tem večkrat obtožil ameriško administracijo, da prek agencije Cia načrtuje destabilizacijo njegove države.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta so operacijo izvedle po nalogu predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju nemudoma odstranjen iz države, ameriško ministrstvo za pravosodje pa je proti njemu in njegovi soprogi že vložilo uradno obtožnico zaradi domnevnega narko-terorizma. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in razprave o kršenju mednarodnega prava. Medtem ko je Trump v svojih izjavah že podvomil v sposobnost opozicijske voditeljice Marie Corine Machado za vodenje države, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez po nekaterih navedbah izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prestolnico nadzorujejo oborožene sile, mednarodna skupnost pa je zaradi enostranskega vojaškega posega razdeljena. Kritiki, med njimi brazilski predsednik Lula in novi župan New Yorka Zohran Mamdani, so dejanje označili za vojno napoved in nevaren precedens v Latinski Ameriki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Osrednja točka razhajanj ostajajo varnostna jamstva; medtem ko trenutni osnutek predvideva 15-letno obdobje omejenih jamstev, je Zelenski zahteval 50-letno zavezo, ki bi bila po vsebini primerljiva s 5. členom pogodbe zveze NATO o kolektivni obrambi. Trump je srečanje označil za konstruktivno in izjavil, da sta blizu dogovora, vendar je opozoril na zahtevna vprašanja glede ozemlja. Ameriški predsednik je poudaril, da je del ukrajinskega ozemlja že izgubljen in da bi bilo za Kijev bolje, če bi sporazum dosegli čim prej, kar nakazuje na pričakovanja Washingtona po ozemeljskih koncesijah Ukrajine. Zelenski kljub temu vztraja pri najvišjih varnostnih standardih za vsakršno prihodnjo mirovno ureditev. Pogovori so potekali v luči prizadevanj nove ameriške administracije, da konflikt čim prej zamrzne ali zaključi s pogajanji, pri čemer Trumpova ekipa pritiska na obe strani za dosego hitrega kompromisa.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi bil po besedah Putinovega svetovalca Jurija Ušakova »šokiran in ogorčen« nad domnevnim ukrajinskim napadom na Putinovo rezidenco. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi o tem obvestil Trumpa. Hkrati pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe o napadu zanikal in jih označil za laž.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v letovišču Mar-a-Lago poudaril, da Ukrajina v okviru morebitnega mirovnega sporazuma z Rusijo ne more privoliti v umik s svojih ozemelj. Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News pojasnil, da bi takšna poteza pomenila opustitev civilnega prebivalstva in ukrajinskih sil na zasedenih območjih. Kljub Trumpovemu optimizmu glede hitre rešitve konflikta ostajajo ključna vprašanja neodločena, saj Kijev vztraja pri ohranitvi suverenosti nad celotnim mednarodno priznanim ozemljem. Srečanje na Floridi je razkrilo precejšnja razhajanja med stranema glede strategije pogajanj. Medtem ko Trump poudarja napredek in željo Vladimirja Putina po rešitvi, strokovnjaki opozarjajo na Trumpovo negotovo razmerje z ukrajinskim voditeljem, ki ga zaznamujejo pritiski po ozemeljskih koncesijah. Poljski predsednik Karol Nawrocki je Trumpa v telefonskem pogovoru dodatno opozoril pred prevelikim zaupanjem v zagotovila Kremlja, saj Rusija kljub diplomatskim prizadevanjem nadaljuje z vojaškimi operacijami.

Donald Trump je izrazil ogorčenje nad domnevnim ukrajinskim napadom na rezidenco Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal zaostritev stališča Moskve v pogovorih o Ukrajini kot odgovor na napad z droni. Aleksej Arestovič je dejal, da je Ukrajina napadla center za poveljevanje ruske jedrske triade pri Novgorodu.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je Ukrajina v noči na 30. december izvedla obsežen napad z 91 dolgometražnimi droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po ruskih navedbah so bile vse naprave sestreljene, Moskva pa dogodek označuje za poskus atentata in teroristično dejanje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zanikal in opozoril, da bi Rusija te trditve lahko uporabila kot izgovor za povračilne napade na vladno četrt v Kijevu. Analitiki in tuji opazovalci so do ruskih trditev zadržani, saj trenutno ni neodvisnih dokazov, ki bi potrdili tako obsežen napad ali njegovo izvedbo. Nekdanji analitik CIA Larry Johnson je za medij RT celo špekuliral, da bi lahko šlo za notranji poskus destabilizacije Zelenskega s strani določenih elementov v Kijevu, medtem ko Zahod izraža močan dvom o verodostojnosti ruskih poročil. Incident se je zgodil v času povečanih diplomatskih prizadevanj in napovedanih pogovorov med Kremljem in bodočo ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

V ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki na ruski obmejni regiji sta bila ubiti najmanj dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so v nedeljo sporočili lokalni uradniki. Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je potrdil, da je v enem od napadov dron zadel avtomobil, pri čemer je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Incidenti so se zgodili v času povečanih napetosti in intenzivnih čezmejnih spopadov, ki zaznamujejo začetek leta 2026. Novi napadi so se zvrstili tik pred napovedanimi mirovnimi pogajanji v Parizu, ki naj bi se odvila ta teden z namenom končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Kljub napovedim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je mirovni sporazum že v 90 odstotkih usklajen, se razmere na terenu ne umirjajo. Obe strani se v zadnjih dneh medsebojno obtožujeta napadov na civilno infrastrukturo in naseljena območja, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za premirje.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci razkril podrobnosti obsežnega letalskega, pomorskega in kopenskega napada na Venezuelo, v katerem so ameriške sile strmoglavile režim Nicolása Madura. Operacija, ki jo je Trump opisal kot najobsežnejšo tovrstno akcijo po drugi svetovni vojni, se je končala z zajetjem Madura in njegove žene v sredini noči. Po navedbah ameriškega predsednika so bile vse venezuelske oborožene sile med napadom hitro onesposobljene, država pa je po njegovih besedah znova svobodna. Zajeti Nicolás Maduro je trenutno na poti v New York, kjer se bo skupaj s soprogo spopadal z obtožbami pred ameriškim pravosodnim sistemom. Trump je poudaril, da imajo obveščevalne službe neizpodbitne dokaze o Madurovi vpletenosti v vodenje narkokartela, ki je Združene države Amerike preplavljal s prepovedanimi drogami. Ameriška administracija Madura obtožuje neposredne odgovornosti za smrt sto tisoč Američanov zaradi trgovine z mamili in uporabe nasilnih metod za teroriziranje prebivalstva. Čeprav je bila vojaška operacija izvedena učinkovito, mednarodni analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnje politične stabilnosti v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta bila oba obtožena v New Yorku zaradi trgovine z drogami in terorizma, vključno s posestjo uničevalnih naprav. Operacija predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko je Trump fentanil označil za orožje za množično uničevanje in okrepil vojaški pritisk v Latinski Ameriki. Istočasno se v Združenih državah Amerike stopnjujejo kritike na račun Trumpovih finančnih zahtev. Predsednik naj bi namreč na podlagi zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) od države zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preteklih preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave na posestvu Mar-a-Lago. Temu zgledu sledijo tudi odvetniki njegovih političnih zaveznikov, ki vlagajo na stotine zahtevkov za odškodnine v imenu oseb, obsojenih zaradi napada na Kapitol 6. januarja 2021, ki jih je Trump predhodno pomilostil. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ti postopki brez posredovanja kongresa postali sredstvo za črpanje proračunskih sredstev za potrebe Trumpovih privržencev.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odstranile iz države. Trump je novico objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je navedel, da je operacija potekala v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, podrobnosti o trenutni lokaciji zakoncev Maduro pa še niso znane. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti, ki so vključevale napade na narkokartele in vojaško infrastrukturo na venezuelskem ozemlju. Trump je svojo odločitev utemeljil z obtožbami o Madurovi vpletenosti v trgovino z drogami in destabilizacijo regije. Kljub zajetju nekdanjega voditelja Trump še ni podal jasne podpore opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, vendar je poudaril, da bodo ZDA aktivno sodelovale pri odločanju o prihodnjem vodstvu države, v kateri je bilo medtem razglašeno izredno stanje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po sobotni bliskoviti operaciji ameriških posebnih sil Delta Force prispel v New York, kjer so ga prepeljali v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju z vojaškim letalom prepeljale v letalsko oporišče Stewart severno od mesta New York. Po opravljenih postopkih registracije na zveznem uradu so ga s helikopterjem z Manhattna premestili v prostore pripora, kjer bo pričakal začetek sodnega procesa. Obtožnica, ki so jo ameriški tožilci razpečatili takoj po zajetju, Madura in Floresovo bremeni narkoterorizma ter zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev CNN in Fox News tožilstvo zahteva tudi zaseg njunega nezakonito pridobljenega premoženja. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodnega ministrstva za pregon venezuelskega vodstva, ki ga Washington že dlje časa obtožuje vodenja kartela za trgovino z drogami.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je v soboto naznanila, da so Združene države Amerike na zveznem sodišču v New Yorku vložile obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in njegovi ženi Cilii Flores. Obtožnica ju bremeni vpletenosti v narkoterorizem, pri čemer ministrica zagotavlja, da bosta oba morala prevzeti odgovornost pred ameriškim pravosodnim sistemom. Po navedbah tožilstva naj bi Maduro s svojimi sodelavci več let sodeloval pri razpečevanju drog, kar ameriške oblasti označujejo za neposreden napad na varnost države. Postopek v Južnem okrožju New Yorka predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelsko politično vodstvo. Bondi je poudarila, da se bosta Maduro in Flores kmalu soočila s polno močjo ameriške pravice na ameriških tleh. Čeprav sta obtoženca trenutno v Venezueli, Združene države Amerike vztrajajo pri nameri po njunem prijetju in izročitvi. Primer temelji na obsežni preiskavi, ki vključuje obtožbe o korupciji in trgovini s prepovedanimi substancami v sodelovanju s paravojaškimi skupinami.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je razkrila vsebino odpečatene obtožnice velike porote v New Yorku, ki venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo bremeni narko-terorizma ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Do vložitve obtožnice je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti Madura pridržale, kar predstavlja stopnjevanje napetosti med državama. Obtožnica Madura neposredno povezuje z vodenjem kriminalnih dejavnosti, ki vključujejo trgovino z drogami in nasilje. Postopek sledi predhodnim prizadevanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, da bi venezuelski vrh izolirali in ga označili za del teroristične mreže, znane pod imenom Cartel de los Soles. Čeprav so se v preteklosti pojavljale namere po neposrednih pogovorih med Trumpom in Madurom, so ameriške oblasti vztrajale pri trditvi, da Madurov režim deluje kot kriminalna organizacija. Venezuelska stran je vse obtožbe v preteklosti zavrnila kot neutemeljene laži, namenjene destabilizaciji države.

V ZDA se širi strah med zaposlenimi na State Departmentu, ki se bojijo podajati nasvete, ki bi bili v nasprotju z željami političnih imenovanih uradnikov pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Hkrati Wall Street Journal poroča o "resni" gospodarski negotovosti, saj podjetja iščejo načine za ohranitev vitkosti do leta 2026, kar vključuje zamrznitev zaposlovanja in večjo usmeritev v kapital namesto v zaposlene.

Kalifornija se sooča z morebitnim odhodom premožnih prebivalcev zaradi predlaganih davčnih dvigov. Miliarder Peter Thiel razmišlja o selitvi iz Zlate države, če bo sprejet 1-odstotni davek na premoženje za financiranje zdravstvenega varstva. Bill Ackman je opozoril, da je Hollywood že v težavah in da bodo produktivni podjetniki odšli, s seboj pa odnesli davčne prihodke in ustvarjanje delovnih mest.

Ameriški tovornjakarji so ob koncu leta 2025 navdušeni nad spremembami, ki jih je prinesla Trumpova administracija. Začetek preobrata se je začel v Arkansasu kot odgovor na damping plač in nevarečno tujo konkurenco. Administracija uveljavlja resnične spremembe in postavlja ameriške delavce na prvo mesto v panogi, ki so jo prizadele globalistične politike.

Wall Street Journal je kritiziral Trumpovo carinsko politiko, ki naj bi negativno vplivala na ameriško industrijo viskija. Na Fox News so opozorili na upad Trumpove politične podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Los Angeles Times je ponovno izrazil dvom v natančnost gospodarskih podatkov, ki jih predstavlja Trumpova administracija, zlasti glede navdušenja nad trenutnimi gospodarskimi številkami.

Zaradi dvomesečne "karantene", ki jo je administracija ameriškega predsednika Trumpa uvedla za venezuelsko nafto v okviru zunanjepolitične poteze, imenovane "diplomacija z vojaškimi topovi", je po novih ocenah približno 900 milijonov dolarjev surove nafte naloženih na tankerjih, ki zaradi ameriške blokade ne morejo zapustiti Venezuele.

Medtem ko Trump in njegovi zavezniki trdijo, da stroške carin nosijo izključno tuje države, poročila kažejo, da dejanske stroške nosijo ameriška mala podjetja. CEO Bank of America, Brian Moynihan, je izjavil, da se Trumpova trgovinska vojna umirja.

Alena Schillerjeva je opozorila, da se je schodek češkega državnega proračuna do 19. decembra povečal na skoraj 275 milijard kron, kar pomeni, da bo težko doseči načrtovani letni primanjkljaj v višini 241 milijard kron. Schillerjeva je kritizirala finančno politiko, rekoč, da se proračun zaletava v zid.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Evropska unija se sooča s kritikami zaradi svojega sistema sankcij, ki po mnenju nekaterih strokovnjakov, vključno s Pascalom Lottazom, posega v pravice lastnih državljanov in rezidentov. Kritiki trdijo, da zunajpravna narava teh ukrepov omogoča njihovo učinkovitost, a hkrati predstavlja nevarno pot proti totalitarnim praksam. Avtorji opozarjajo, da se mehanizmi, ki so bili prvotno zasnovani za zunanjo politiko, vse pogosteje uporabljajo na načine, ki zaobidejo standardne pravne postopke in varovalke. Članek izpostavlja, da se moč teh sankcij skriva prav v njihovi nejasni pravni umeščenosti, kar institucijam omogoča hitro ukrepanje brez dolgotrajnih sodnih procesov. Vendar pa takšna praksa po mnenju analitikov spodkopava temeljne načela pravne države, na katerih temelji povezava. Razprava o zakonitosti in etičnosti tovrstnih ukrepov postaja vse bolj relevantna v luči geopolitičnih napetosti, kjer meja med notranjo varnostjo in omejevanjem osebnih svoboščin postaja vse tanjša. Poznavalci razmer pozivajo k večji transparentnosti in vzpostavitvi jasnejših pravnih okvirov, ki bi preprečili zlorabe sistema sankcij proti posameznikom znotraj meja unije.

Zvezni sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je odredil Ministrstvu za pravosodje ZDA (DOJ), naj obrambi Kilmarja Ábrega Garcíe predajo več deset dokumentov, ki nakazujejo na morebiten maščevalen pregon. Dokumenti razkrivajo, da je urad namestnika generalnega tožilca Todda Blancha neposredno vplival na lokalnega tožilca v Tennesseeju in označil pregon Garcíe za »najvišjo prioriteto«. To neposredno izpodbija prejšnje trditve ministrstva, da je bila odločitev o pregonu sprejeta lokalno in brez zunanjih političnih vplivov. Kilmar Ábrego García, državljan Salvadorja z delovnim dovoljenjem v ZDA, je bil tarča deportacije pod prvo Trumpovo administracijo kljub sodni prepovedi. Po prisilni vrnitvi v Salvador in zaprtju v brutalnih zaporih je Vrhovno sodišče ZDA aprila odredilo njegovo vrnitev v Združene države. Takoj po vrnitvi v juniju ga je Ministrstvo za pravosodje obtožilo tihotapljenja ljudi, kar njegovi odvetniki označujejo za maščevalni ukrep administracije zaradi njegove pravne zmage pred najvišjim sodiščem v državi.

Najnovejša poročila organizacij za človekove pravice in medijskih opazovalcev kažejo na dramatično povečanje preganjanja krščanskih manjšin po svetu v letu 2025. Medtem ko se v zahodnem svetu verski prazniki večinoma obhajajo v miru, so se razmere za kristjane v številnih regijah v razvoju in na območjih pod avtoritarnimi režimi močno poslabšale. Poročila navajajo, da večina svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer so verske svoboščine omejene ali pa so določene verske skupine neposredno tarče nasilja. Analitiki opozarjajo, da gre za trend, ki se je stopnjeval več mesecev, vendar je v začetku leta 2025 dosegel novo kritično točko. Preganjanje se odraža v obliki sistemske diskriminacije, fizičnih napadov na vernike in uničevanja verskih objektov. Večina teh dejanj ostaja v zahodnih medijih prezrta, kljub temu da vplivajo na milijone ljudi po vsem svetu. Poročilo Michaela Snyderja izpostavlja vrzel v zavedanju med zahodnimi krščanskimi skupnostmi in resničnostjo, s katero se spopadajo verniki v regijah z visoko stopnjo verske nestrpnosti.

Izraelske oblasti so ukazale izgon 37 mednarodnih humanitarnih organizacij z območja Gaze, med katerimi je tudi priznana organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières). Tel Aviv je to potezo utemeljil z obtožbami o domnevnem izkoriščanju humanitarnih okvirov za teroristične namene, vendar konkretnih dokazov za te trditve ni javno podal. Odločitev bo močno prizadela več kot pol milijona ljudi, ki so odvisni od pomoči teh organizacij, zlasti v času ostre zime in obilnega deževja. Humanitarne skupine opozarjajo na uničujoče posledice te prepovedi, ki bi lahko pomenila smrtno obsodbo za stotine tisoč Palestincev v begunskih taboriščih. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus popolne osamitve Gaze in odstranitve prič, ki bi lahko poročale o dogajanju na terenu. Medtem ko Izrael trdi, da gre za uveljavljanje novih pravil registracije, mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za stopnjevanje politike, ki onemogoča dostavo osnovnih življenjskih potrebščin civilnemu prebivalstvu.

V Iranu so v letu 2024 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišjo letno številko v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR), ki jih je povzela tiskovna agencija AFP, se je število usmrtitev drastično povečalo, s čimer država ohranja položaj ene izmed vodilnih svetovnih izvajalk smrtne kazni. Iran, ki šteje več kot 90 milijonov prebivalcev, se po navedbah organizacij za človekove pravice po številu usmrtitev uvršča na drugo mesto na svetu, takoj za Kitajsko. Organizacije opozarjajo na netransparentnost sodnih procesov in uporabo smrtne kazni kot sredstva za zatiranje političnih nasprotnikov ter ustrahovanje prebivalstva. Med usmrčenimi je bilo po dosegljivih podatkih tudi večje število oseb, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in političnega aktivizma.

Italijanska policija in finančna straža sta aretirali devet oseb, obtoženih financiranja Hamasa s sedmimi milijoni evrov prek različnih združenj. V okviru preiskave, ki jo je usklajevala Direkcija za boj proti mafiji in terorizmu, so bile izvedene previdnostni ukrepi proti devetim osumljencem in trem združenjem. Med aretiranimi je tudi predsednik Združenja Palestincev v Italiji, Mohammad Hannoun, ki naj bi bil po mnenju preiskovalcev vključen v mednarodno strukturo Hamasa.

V Veliki Britaniji se je pod vlado laburistične stranke premierja Keira Starmerja število tujih kriminalcev, ki so bili izpuščeni na ulice namesto deportirani, povečalo na rekordno raven.

V Evropi se povečuje število napadov na kristjane. Po podatkih Evropskega centra za pravo in pravosodje (ECLJ) so leta 2024 zabeležili 2211 primerov agresije, med njimi 274 primerov fizičnega nasilja. Sovražnost do kristjanov se kaže v različnih oblikah, kot so vandalizem, požigi, profanacije in diskriminacija. Poročilo tudi razkriva, da se število prijavljenih primerov pogosto podcenjuje in da javne institucije ne ustrezno reagirajo. Islamski skrajneži in levičarski ekstremisti pogosto delujejo skupaj pri napadih na kristjane.

V Združenih državah Amerike so v okviru zakona, poimenovanega po študentki Laken Riley, ki jo je brutalno umoril nezakoniti priseljenec iz Venezuele, aretirali več kot 17.500 nezakonitih priseljencev s kriminalno preteklostjo. Samo v zadnjih 14 dneh so aretirali več kot 1.000 oseb.

Susan Glasser je opozorila na Trumpovo 'verbalno inkontinenco' kot znak duševnega propadanja. Jasmine Crockett je izrazila zaskrbljenost glede Trumpovega stanja po njegovi nedavni potezi. S.E. Cupp je kritizirala Trumpovo 'neumno' gospodarsko politiko, za katero meni, da bo škodovala republikancem na vmesnih volitvah. Donald Trump mlajši je bil deležen posmeha. Poročilo Guardiana je razkrilo, da ima Trump težave z zbranostjo na javnih dogodkih, kar bi lahko povzročilo politični zlom Republikanske stranke.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je časnik "New York Times" označil za "resno grožnjo nacionalni varnosti", pri čemer ni pojasnil razlogov. Ta izjava je prišla po objavi članka o njegovem odnosu s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Senator Marco Rubio pa je medtem izjavil, da je bil Trump najboljši predsednik ZDA doslej.

Jimmy Kimmel je na britanski televiziji Channel 4 predvajal štiriminutno "Alternativno božično sporočilo", v katerem je kritiziral Donalda Trumpa in opozarjal, da v Združenih državah Amerike narašča tiranija. Kimmel je britanske gledalce pozval, naj se uprejo avtoritarnosti.

Voditelj Jimmy Kimmel je v svojem alternativnem božičnem nagovoru kritiziral Donalda Trumpa in pozval zaveznike ZDA, naj ne obupajo nad državo. Medtem pa se republikanski politik Mike Johnson sooča z izzivi, saj stranka pod vplivom Trumpa ni uspešna pri vodenju države, kar napoveduje težko leto za predsednika predstavniškega doma.

Liga proti obrekovanju (ADL) je izrazila ogorčenje nad novinarko Megyn Kelly, ki je medijske osebnosti Bena Shapira in Bari Weiss obtožila, da "ustvarjata antisemite" s svojimi prizadevanji za cenzuro kritik Izraela. Kellyjeva je to izjavila po tem, ko je Candace Owens po atentatu na Charlieja Kirka krivdo pripisala Izraelu.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi svojega odziva na objavo novih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina, pri čemer ga je obtožil, da gre za demokratično prevaro. Sočasno je zahteval objavo še več dokumentov, da bi osramotil demokrate. Republikanski senatorji so ga pozvali, naj zavzame ostrejše stališče do Vladimirja Putina pred pričakovanim srečanjem.

Ruski bombniki, ki so sposobni nositi jedrsko orožje, so na božič opravili načrtovan let nad nevtralnimi vodami v Arktiki, natančneje nad Norveškim in Barentsovim morjem. Kremelj je o letu predhodno obvestil NATO, kar je sprožilo odziv tujih bojnih letal, ki so jih spremljala na distanci. Poreklo zahodnih letal ni jasno, rusko obrambno ministrstvo pa je potrdilo, da je šlo za rutinski let.

Kitajska vojska je sporočila, da je začela vojaške manevre z ostro municijo okoli Tajvana. V manevrih sodelujejo vojne ladje, kopenska vojska in letalstvo. Oblasti Tajvana so pozvale Peking k takojšnji prekinitvi manevrov.

Ameriška vojska je izvedla serijo napadov na cilje Islamske države (ISIS) v severozahodni Nigeriji. Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so bili napadi odziv na poboje kristjanov. Afriško poveljstvo ameriške vojske je sporočilo, da so bili napadi izvedeni na zahtevo nigerijskih oblasti in so ubili večje število oboroženih borcev v državi Sokoto. Nigerijsko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo sodelovanje z ZDA pri teh operacijah.

Kitajska nadaljuje s pošiljanjem sporočil prek javne propagande, s čimer nakazuje svojo pripravljenost na neposreden izziv ZDA. Državni mediji so objavili posnetke simuliranih pomorskih spopadov na Karibih, sledila pa je objava videa, ki prikazuje hipersonično protiladijsko raketno zmogljivost. Kitajski medij Global Times je na platformi X objavil video, na katerem je prikazana hipersonična protiladijska raketa YJ-20.

Poljska je na božični dan dvignila bojna letala, da bi prestregla rusko izvidniško letalo, ki je letelo blizu poljskega zračnega prostora nad Baltskim morjem. Rusko letalo so varno pospremili stran od Poljske. Poleg tega je Poljska poročala, da je čez noč iz Belorusije v državo vstopilo več deset predmetov, pri čemer nekateri uradniki menijo, da gre za namerne provokacije, časovno usklajene s prazničnim obdobjem.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powella zaradi prenove dveh stavb. Nekdanji republikanski guverner Ohia, John Kasich, je izjavil, da MAGA gibanje propada zaradi napadanja in ustrahovanja drugih. Poročali so tudi o primerih, ko se dolgotrajna prijateljstva končujejo zaradi politične polarizacije, zlasti v povezavi z Donaldom Trumpom.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik, ki ga obtožujejo avtokratskih teženj in komercializacije predsedniškega položaja. Pisatelj serije South Park je lansiral parodično spletno stran, ki se norčuje iz Trumpovih dosežkov. Pravnik je izpostavil, da je Trump spremenil pomemben del ameriške zakonodaje v produkt za prodajo najvišjemu ponudniku. Pojavljajo se ocene, da je Trumpovo vladanje 'mora'.

V Združenih državah Amerike se stopnjuje politični pritisk zaradi načina ravnanja z dokumentacijo o pokojnem spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu. Demokratska senatorja Sheldon Whitehouse in Dick Durbin sta na vodjo kabineta Bele hiše Susie Wiles naslovila uradno zahtevo po pojasnilih, kako in pod kakšnimi pooblastili je pridobila dostop do zaupnih datotek še pred njihovo javno objavo. Wilesova je namreč v intervjuju za revijo Vanity Fair priznala, da je dokumente prebrala in potrdila, da se ime predsednika Donalda Trumpa pojavlja na seznamih potnikov Epsteinovega zasebnega letala. Istočasno se Ministrstvo za pravosodje ZDA spopada s kritikami zaradi zamud pri objavi celotnega arhiva, ki ga je kongres zahteval z zakonom. Vodja senatne manjšine Chuck Schumer je napovedal zakonodajne ukrepe proti ministrstvu, ker to ni izpolnilo decembrskega roka za vzpostavitev javno dostopne baze podatkov. Medtem ko namestnik pravosodne ministrice Todd Blanche zamude opravičuje z zaščito identitete žrtev, so se pojavili očitki o nedoslednem prikrivanju imen, pri čemer naj bi bili nekateri domnevni sozarotniki, vključno s princem Andrewom, zaščiteni, medtem ko imena žrtev ostajajo vidna. Politični analitiki ob tem opozarjajo na zaostrovanje odnosov med Trumpom in poslanko Marjorie Taylor Greene, ki trdi, da jo je predsednik pozval k nasprotovanju objavi datotek, da bi zaščitil svoje prijatelje.

New York bo zahteval opozorilne napise na platformah družbenih medijev o zasvojljivih funkcijah, da bi se spopadel s krizo duševnega zdravja mladih. Guvernerka Kathy Hochul je 26. decembra podpisala zakon, ki cilja na neskončno drsenje, samodejne videoposnetke in algoritmične vire, ki spodbujajo dolgotrajno uporabo.

V Združenem kraljestvu naj bi policijski voditelji predlagali odpravo zakonov o sovražnem govoru, ki ne vključujejo kaznivih dejanj. Po poročanju Telegrapha so se voditelji policije odločili, da tovrstni zakoni niso več primerni, saj ogrožajo svobodo govora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poudaril, da bi morala biti navzočnost tujih enot v Ukrajini ključni del prihodnjih varnostnih jamstev v okviru kakršnega koli mirovnega dogovora za končanje vojne. Po njegovih besedah bi takšna mednarodna vojaška prisotnost delovala kot dejansko jamstvo varnosti za Kijev, medtem ko ostajajo odprta vprašanja glede nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporožje in določenih okupiranih ozemelj. Zelenski meni, da so tuje enote nujne za stabilnost v povojnem obdobju. Ruska stran je na te izjave že odgovorila z opozorilom, da bi kakršne koli tuje sile na ukrajinskih tleh obravnavala kot legitimne tarče. Razprava o napotitvi mednarodnih sil se odvija v času, ko se krepijo diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za zamrznitev frontne črte in vzpostavitev demilitariziranih območij. Zelenski vztraja, da brez trdnih varnostnih zagotovil, ki vključujejo tujo vojaško komponento, dolgoročen mir z Rusijo ni mogoč.

Ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost so zanikali ruske trditve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. Donald Trump je delil uredniški komentar New York Posta, ki krivi Putina za nadaljevanje vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina brez pomoči ZDA ne more zmagati v vojni z Rusijo. Ukrajina zahteva dokaze od Moskve glede domnevnega ukrajinskega napada na rezidenco Vladimirja Putina. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da ima Rusija strateško pobudo na bojišču v Ukrajini.

V eksploziji in požaru, ki sta v novoletni noči uničila priljubljen lokal v luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi. Nesreča se je zgodila okoli 1.30 zjutraj v polnem baru, kjer so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so oblasti potrdile, da je bilo v incidentu poškodovanih več kot 100 oseb, švicarska policija pa se boji, da bi končno število žrtev lahko še naraslo. Preiskovalci domnevajo, da je silovit požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev znotraj objekta, kar je privedlo do hitrega širjenja ognja in kasnejše eksplozije. Hrvaška je Švici že uradno ponudila pomoč pri reševanju in odpravljanju posledic tragedije. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo z identifikacijo žrtev in iskanjem morebitnih pogrešanih oseb pod ruševinami zgorelega objekta.

Od začetka izraelske vojne v Gazi oktobra 2023 je bilo ubitih najmanj 706 družinskih članov palestinskih novinarjev, poroča Sindikat palestinskih novinarjev. Ciljanje novinarjev in njihovih družin naj bi bila strategija za zatiranje informacij.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Po mnenju Nicka Giambruna se v zahodni hemisferi odvija nova geopolitična bitka, kjer imajo Kitajska in Rusija pomemben vpliv preko držav, kot so Kuba, Venezuela in Nikaragva, ki so geopolitični nasprotniki ZDA. To območje postaja vse bolj pomembna globalna žariščna točka.

JPMorgan Chase je zamrznil bančne račune, povezane z dvema podjetjema za stabilne kovance, BlindPay in Kontigo, ki ju podpira Y Combinator. Razlog za zamrznitev so skrbi glede izpostavljenosti sankcioniranim in visoko tveganim jurisdikcijam, zlasti v Latinski Ameriki. Podjetji sta dostopali do bančnih storitev JPMorgan preko podjetja Checkbook, ki sodeluje z velikimi finančnimi institucijami. JPMorgan je zaznal sumljive poslovne aktivnosti, povezane z Venezuelo in drugimi lokacijami, kar je privedlo do zamrznitve računov.

Pametni telefoni so bili tudi letos ena izmed najbolj priljubljenih božičnih daril. Nemški zvezni minister za digitalizacijo Karsten Wildberger pa se zavzema za stroge omejitve uporabe družbenih omrežij za otroke.