Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

V New Jerseyju v Združenih državah Amerike je v 83. letu starosti umrl Krzysztof Nowak, ugleden poljsko-ameriški odvetnik in dolgoletni predsednik Odbora za spomin na katinski pokol. O njegovi smrti je poročala poljska tiskovna agencija PAP, novico pa je potrdila Celina Bożena Urbankowska, vodja severnega oddelka Kongresa poljskih Američanov v New Jerseyju. Nowak je bil ključna osebnost poljske diaspore v ZDA, saj je leta 1988 soustanovil odbor v Jersey Cityju, ki je skrbel za ohranjanje spomina na žrtve sovjetskega poboja poljskih častnikov leta 1940. Nowak, diplomant univerze Rutgers, je bil kot pravnik zaslužen za celotno pravno ureditev ob ustanovitvi odbora, kasneje pa je dolga leta vodil prizadevanja za postavitev in vzdrževanje spomenika žrtvam Katin v New Jerseyju. Njegovo delo je bilo ključno pri povezovanju poljske skupnosti in zagotavljanju, da zgodovinska resnica o dogodkih v gozdu Katin ne bi bila pozabljena v mednarodnem prostoru. Poleg svojega aktivizma je bil cenjen pravni strokovnjak, ki je desetletja nudil pomoč rojakom v tujini.

Grška agencija za civilno letalstvo je izdala opozorilo o znatnih motnjah v grškem zračnem prostoru (FIR Atene), ki so onemogočile normalno izvajanje vzletov in pristankov na vseh letališčih v državi. Težave so nastale zaradi tehnične okvare na sistemu radijskih frekvenc, kar je povzročilo drastično zmanjšanje zmogljivosti nadzora zračnega prometa. Po dostopnih informacijah so se oblasti odločile za omejitev letov, saj varno vodenje zrakoplovov v trenutnih razmerah ni bilo mogoče zagotoviti. Zaradi okvare radijskih zvez sprva niso izvajali nobenih potniških linij, kar je povzročilo kopičenje zamud in preusmeritve letov, ki so že bili v zraku. Tehnične ekipe si prizadevajo za odpravo napake na komunikacijski infrastrukturi, medtem ko so potniki na letališčih po vsej državi obtičali. Incident poudarja ranljivost ključne letalske infrastrukture v regiji, ki se je v preteklosti že srečevala z operativnimi težavami zaradi tehničnih ali vremenskih dejavnikov.

Donald Trump je bil obtožen, da je pred volitvami 2024 napovedoval napad na Venezuelo, potem ko je njegova administracija izvedla vojaški napad, zajela Nicolása Madura in ga odpeljala v New York zaradi obtožb o trgovini z drogami. JD Vance se je trudil pojasniti motive napada, pri čemer je bila pogosta tema, da je Venezuela tarča zaradi fentanila. Politični opazovalci so Vancu očitali hinavščino zaradi njegovih preteklih izjav. ZDA so obtožene neoimperializma in odpiranja venezuelskih meja ameriškim naftnim podjetjem. V ZDA so potekali protesti proti agresiji v Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura so potekale množične demonstracije v podporo venezuelski vladi, ki jih italijanski mediji niso poročali. Donald Trump je bil obtožen kršenja mednarodnega prava in želje po nadzoru nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Jeffrey Sachs je izjavil, da ZDA ne zanimajo Združeni narodi ali pravo, ampak samo denar in nafta. Carlos Luis Rivero je izrazil zaskrbljenost zaradi vzpona globalnega fašizma.

Posebne enote ameriške vojske so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal napad na državo, ki jo je Madurov režim obvladoval trinajst let, kar je povzročilo sesutje dosedanjega političnega sistema v Venezueli. Operacija, ki je vključevala 150 letal in mesece tajnih priprav, se je končala z zajetjem predsednika v njegovih zasebnih prostorih, medtem ko so glavno mesto stresale eksplozije. Po navedbah ameriških oblasti so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta trenutno v priporu v Brooklynu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ZDA pa so napovedale začasno upravljanje države do zagotovitve varnega prehoda oblasti. Trump je ob tem napovedal tudi izkoriščanje venezuelskih naftnih virov in opozoril na morebitne prihodnje intervencije v regiji, vključno z Mehiko, Kolumbijo in Kubo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil načrte za vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli, potem ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je prek družbenega omrežja objavil fotografije Madura na ameriški vojaški ladji in poudaril, da bodo Združene države Amerike upravljale državo do vzpostavitve varnega političnega prehoda. Poleg tega je Trump zagrozil z morebitnim drugim napadom, s čimer želi utrditi nadzor nad regijo. Odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko nekateri kritiki, zlasti v romunskih medijih, izpostavljajo dvoličnost javnega mnenja, Trump vztraja pri svoji strategiji pritiska. V preteklosti je ameriška administracija venezuelski narko-kartel Cártel de los Soles že označila za tujo teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških napetosti, ki so dosegle vrhunec z nedavno aretacijo v Caracasu.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po sobotni bliskoviti operaciji ameriških posebnih sil Delta Force prispel v New York, kjer so ga prepeljali v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju z vojaškim letalom prepeljale v letalsko oporišče Stewart severno od mesta New York. Po opravljenih postopkih registracije na zveznem uradu so ga s helikopterjem z Manhattna premestili v prostore pripora, kjer bo pričakal začetek sodnega procesa. Obtožnica, ki so jo ameriški tožilci razpečatili takoj po zajetju, Madura in Floresovo bremeni narkoterorizma ter zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev CNN in Fox News tožilstvo zahteva tudi zaseg njunega nezakonito pridobljenega premoženja. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodnega ministrstva za pregon venezuelskega vodstva, ki ga Washington že dlje časa obtožuje vodenja kartela za trgovino z drogami.

Posebne enote ameriške vojske so po poročilih izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so pridržale in odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Akcija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav v sodobnem svetovnem redu. Operacija je povzročila buren odziv v mednarodni skupnosti, saj so kritiki dejanje označili za ugrabitev, ki so jo izvedli tisti, ki vladajo brez odgovornosti. Po prvih informacijah so ameriške sile v prestolnici Venezuela delovale hitro, podrobnosti o morebitnih žrtvah med operacijo pa še niso v celoti znane. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za nelegitimen in tiranski, kar je služilo kot podlaga za tovrstno radikalno potezo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaškem posredovanju v Venezueli, ki je vključevalo letalske napade in zajetje predsednika Nicolása Madura, napovedala vzpostavitev popolnega nadzora nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Združene države Amerike so sporočile namero o neposrednem upravljanju države, hkrati pa so svoja vrata odprle ameriškim naftnim korporacijam. Odločitev je utemeljena z ameriško odvisnostjo od energentov, kar predstavlja osrednji steber nove zunanje politike Washingtona do Karibov. Dogodki so sprožili val protestov po celotnih Združenih državah Amerike in v tujini, kjer so demonstranti pod geslom »Brez krvi za nafto« obsodili vojaško agresijo in zahtevali umik ameriških sil. Kritiki poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v suverenost tuje države z namenom izkoriščanja naravnih bogastev. Kljub mednarodnemu ogorčenju Washington vztraja pri ohranitvi vojaške prisotnosti, dokler ameriški interesi v energetskem sektorju ne bodo v celoti zavarovani.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale z venezuelskimi naftnimi rezervami in prevzele nadzor nad tamkajšnjo industrijo. Po nedavni vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ameriške elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura, je Trump jasno izrazil namero, da bo Washington določal prihodnost te južnoameriške države, dokler ameriški interesi glede energentov ne bodo popolnoma zavarovani. Po njegovih besedah bodo ameriška podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo dotrajane naftne infrastrukture, s čimer želijo ZDA izkoristiti obsežno naravno bogastvo države, ki ga je prejšnji režim po njihovem mnenju zanemarjal. Trumpova administracija je poudarila, da bo nova vlada v Venezueli delovala v tesnem sodelovanju z Belo hišo, kar v praksi pomeni izvajanje navodil iz Washingtona. Poleg gospodarskih načrtov je Trump opozoril tudi sosednje države, zlasti Kolumbijo, da bodo ZDA ohranile močno vojaško prisotnost v regiji in po potrebi znova posredovale. Takšen razvoj dogodkov pomeni korenit preobrat v ameriški zunanji politiki, saj Združene države Amerike zdaj odkrito prevzemajo upravljanje suverene države zaradi njenih naravnih virov, kar sledi neposredno po januarski vojaški aretaciji Nicolása Madura.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta so operacijo izvedle po nalogu predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju nemudoma odstranjen iz države, ameriško ministrstvo za pravosodje pa je proti njemu in njegovi soprogi že vložilo uradno obtožnico zaradi domnevnega narko-terorizma. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in razprave o kršenju mednarodnega prava. Medtem ko je Trump v svojih izjavah že podvomil v sposobnost opozicijske voditeljice Marie Corine Machado za vodenje države, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez po nekaterih navedbah izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prestolnico nadzorujejo oborožene sile, mednarodna skupnost pa je zaradi enostranskega vojaškega posega razdeljena. Kritiki, med njimi brazilski predsednik Lula in novi župan New Yorka Zohran Mamdani, so dejanje označili za vojno napoved in nevaren precedens v Latinski Ameriki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je uradno potrdil, da so ameriške oborožene sile v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedli v sodelovanju z ameriškimi obveščevalnimi službami, ujetnika pa so nemudoma prepeljali na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki trenutno pluje proti New Yorku. Trump je dogodek proslavil z objavo fotografije Madura v priporu na družbenih omrežjih, kar je v delu javnosti sprožilo odzive o nenavadnem načinu komuniciranja tovrstnih mednarodnih operacij. ZDA so ob zajetju napovedale tudi prevzem nadzora nad venezuelsko naftno industrijo, kar predstavlja drastičen zunanjepolitični premik in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države. Akcija je bila izpeljana po dolgotrajnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriška administracija trdi, da je bil poseg nujen za zagotovitev regionalne stabilnosti in zaščito energetskih virov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, medtem ko Trumpova administracija dogodek predstavlja kot ključno zmago svoje zunanje politike.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Severna Koreja je v nedeljo proti morju ob svoji vzhodni obali izstrelila balistično raketo, kar je potrdil združeni poveljnik sil Južne Koreje. Vojaška aktivnost Pjongjanga se je zvrstila v času povečanih napetosti v regiji, incident pa je ponovno vzbudil pozornost mednarodne javnosti glede varnostnih razmer na Korejskem polotoku. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA je voditelj Kim Jong-un pred tem obiskal vojaško tovarno, kjer je opravil pregled proizvodnje taktičnega vodenega orožja. Ta poteza kaže na nadaljevanje krepitve severnokorejskega oboroževalnega programa in pripravljenosti njihove vojske. Izstrelitev predstavlja del širšega vzorca vojaških provokacij, ki jih Pjongjang uporablja za izkazovanje moči in odzivanje na skupne vojaške vaje sosednjih držav in Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da tovrstni preizkusi služijo tako tehničnemu izpopolnjevanju raketne tehnologije kot tudi doseganju političnih ciljev na mednarodnem prizorišču. Južnokorejska vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in v sodelovanju z zavezniki podrobno analizira parametre zadnjega poleta rakete.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 3. januarja 2026 sprožila obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v prestolnici Caracas in na vojaške baze po vsej državi. Po poročanju tujih agencij so elitne enote ameriške vojske v koordinirani akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška stran je operacijo utemeljila kot misijo za pregon ubežnikov in boj proti trgovini z drogami, medtem ko je Maduro pred zajetjem razglasil stanje zunanje nestabilnosti. Napad, ki predstavlja neposreden vojaški poseg na južnoameriška tla, je povzročil precejšnjo materialno škodo na uradnih stavbah in vojaški infrastrukturi, vključno s ključno utrdbo Fuerte Tiuna. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev zakonitosti, kritiki in družbena gibanja dogodek označujejo za akt imperialistične agresije in kršitev mednarodnega prava. Naftni velikan Chevron je že napovedal pripravljenost na sodelovanje v spremenjenih okoliščinah, kar nakazuje na morebitne prihodnje premike v nadzoru nad venezuelskimi energetskimi viri.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki specialnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih trajala le pol ure, je bila izvedena brez ameriških žrtev. Dogodek je v ameriških medijih sprožil val odzivov; medtem ko nekateri analitiki operacijo označujejo za strateško uspešno potezo, ki bo utrdila vpliv ZDA na zahodni polobli, drugi opozarjajo na morebitne varnostne posledice. Televizijska mreža ABC je v svojem poročanju izpostavila zaskrbljenost glede morebitnih povračilnih ukrepov, vključno s terorističnimi napadi na ameriških tleh, ki bi jih lahko sprožili narko karteli ali privrženci zajetega voditelja. Po drugi strani so analitični zapisi operacijo označili za demonstracijo moči, ki bo verjetno prisilila preostale države v regiji k strateškemu popuščanju pred ameriškimi interesi. Kljub medijskim polemikam ameriška administracija poudarja uspeh operacije pri odstavitvi dolgoletnega venezuelskega diktatorja.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vstopile v prestolnico in napadle ključne točke, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna, kjer so po poročilih odjeknile silovite eksplozije. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh akcije in objavil fotografijo pridržanega Madura, ki ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države aretacijo proslavile, Rusija zahteva takojšnjo izpustitev Madura, italijanska vlada pa ostaja previdna. Brazilija je v odzivu na dogodke za predsednico Venezuele že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na brazilsko-venezuelski meji razmere ostajajo mirne, vendar pod strogim nadzorom brazilskih oblasti. V Venezueli so po aretaciji aktivirali obrambni svet, država pa se sooča z negotovostjo glede prihodnjega političnega vodstva in stabilnosti.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da takšna dejanja predstavljajo nevaren precedens ter kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Kitajska je operacijo označila za hegemonistično vedenje, ki neposredno ogroža suverenost Venezuele ter stabilnost v Latinski Ameriki. Znotraj Evropske unije sta se odzvali Španija in Francija. Španski premier Pedro Sánchez je poudaril, da Madrid kljub nepriznavanju Madurovega režima ne more podpreti posega, ki krši mednarodno pravo in regijo potiska v destabilizacijo. ZDA so operacijo izvedle po seriji eksplozij v Caracasu, ameriški predsednik Donald Trump pa je po zajetju potrdil, da so Madura odpeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Operacija sledi neuspešnim poskusom Washingtona, da bi k sodelovanju pritegnili podpredsednico Delcy Rodríguez.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolása Madura sprožil nove napetosti v Latinski Ameriki z napovedjo možnega posredovanja v Mehiki. Trump je v intervjuju za Fox News izjavil, da mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo, temveč jo obvladujejo narko karteli. Čeprav je Sheinbaumovo označil za »dobro žensko«, je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, kar so kritiki interpretirali kot grožnjo z neposrednim vojaškim posredovanjem na ozemlju ameriške zaveznice. Obenem je Trump razburil mednarodno javnost z izjavami o preoblikovanju Monroejeve doktrine, ki jo je poimenoval »Donroejev dokument« (Donroe Document), s čimer je nakazal namero po vzpostavitvi popolne ameriške prevlade nad zahodno poloblo. Kongresnica Madeleine Dean je opozorila, da predsednik nima ustavnih pooblastil za upravljanje tujih držav, kot je napovedal v primeru Venezuele. Zaradi stopnjevanja agresivne zunanje politike so se pojavili tudi pozivi k odvzemu mirovne nagrade FIFA, ki jo je Trump prejel le mesec dni pred bombardiranjem Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News napovedal, da bodo Združene države Amerike morale ukrepati glede razmer v Mehiki. Trump je zatrdil, da mehiška predsednica Claudia Sheinbaum nima dejanskega nadzora nad državo, temveč da Mehiko obvladujejo mamilarski karteli. Njegove izjave prihajajo neposredno po ameriški vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je močno zaostrilo napetosti v celotni Latinski Ameriki. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum se je na Trumpove grožnje odzvala z odločnim zavračanjem kakršne koli podrejenosti Washingtonu. Poudarila je suverenost Mehike in obsodila ameriško agresijo v regiji. Trump je kljub pokroviteljskim opisom Sheinbaumove kot "dobre ženske" vztrajal, da je predsednica prestrašena in da so karteli tisti, ki dejansko vladajo. Ta retorika sledi njegovim prejšnjim napovedim o možnosti uporabe vojaške sile oziroma zračnih napadov na narkokartele na tujih tleh, kar v regiji sproža strah pred novimi enostranskimi vojaškimi posegi ZDA.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavne ameriške zračne napade na Caracas in več drugih venezuelskih zveznih držav. Lavrov je v imenu Moskve izrazil trdno solidarnost z venezuelskim ljudstvom ter poudaril, da gre za resno kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Rusija je napovedala nadaljevanje podpore bolivarianski vladi pri zaščiti nacionalne suverenosti in interesov države, obe strani pa sta se zavzeli za iskanje rešitve prek dialoga, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Ameriška vojaška operacija, ki jo Moskva označuje za agresijo, je vključevala bombardiranje strateških ciljev v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju nekaterih virov naj bi administracija Donalda Trumpa z oživitvijo Monroejeve doktrine skušala vzpostaviti nadzor nad obsežnimi energetskimi viri Venezuele in v državi nastaviti marionetno vlado. Razmere ostajajo izjemno napete, saj je Caracas uradno obtožil Washington flagrantnega kršenja mednarodnih norm, medtem ko Rusija in Venezuela potrjujeta zavezanost h krepitvi svojega strateškega partnerstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju tamkajšnjega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale to južnoameriško državo. V izjavi je poudaril, da bodo glavno vlogo pri investicijah in obnovi gospodarstva prevzele ameriške naftne družbe, s čimer je potrdil namero o prevzemu nadzora nad najbogatejšimi zalogami nafte na svetu. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija nujna za stabilizacijo regije, vendar Trump podrobnosti o načinu vzpostavitve nove oblasti še ni razkril. Zaradi vojaškega posredovanja in napovedi o izkoriščanju naravnih virov so v Združenih državah Amerike in po svetu izbruhnili množični protesti. Protestniki pod geslom "Brez krvi za nafto" zahtevajo takojšen umik ameriških sil iz Venezuele ter obsojajo bombardiranje in ugrabitev tujega državnega voditelja. Kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in nevarnost dolgotrajnega konflikta, medtem ko Trumpova administracija vztraja pri radikalni spremembi politične in gospodarske ureditve Venezuele pod ameriškim vodstvom.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da so operacijo izvedli v okviru obtožnice za trgovino z mamili, zaradi katere je bila za Madurom razpisana nagrada v višini 15 milijonov dolarjev. Po uradnih navedbah sta bila Maduro in Floresova prepeljana na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav so nekatere kritike usmerjene v zakonitost tovrstnega posredovanja, ameriška administracija poudarja, da je bila akcija nujna za ustavitev narkoterorizma. Trump je ob zajetju na družbenem omrežju Truth Social objavil tudi slikovno gradivo operacije, ki ga nekateri mediji opisujejo kot politično provokacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v okviru operacije proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru likvidirale celotno kubansko predsedniško gardo, ki je varovala Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je v nočni operaciji življenje izgubilo večje število kubanskih državljanov, njihovo odločitev za varovanje venezuelskega voditelja pa je označil za napačno. Po njegovih besedah so bili ti ukrepi nujni za dosego ciljev operacije v regiji. Ob robu napovedi o zajetju ali nevtralizaciji Madura sta Trump in senator Marco Rubio poslala ostra opozorila tudi voditeljem Kolumbije in Kube. Ameriška administracija s tem signalizira povečan pritisk na zaveznike prejšnjega venezuelskega režima in napoveduje ostrejšo zunanjo politiko v Latinski Ameriki. Dogajanje kaže na neposredno vojaško in politično zaostrovanje razmer, ki bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko celotne regije.

Letalo z odstavljenim venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom je v soboto pristalo na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York. Maduro, ki je na poti v spremstvu soproge Cilie Flores, bo po pristanku prepeljan v pripor v New Yorku. Ta dogodek predstavlja vrhunec političnih pretresov v Venezueli, ki so privedli do njegovega padca z oblasti in kasnejše izročitve ameriškim oblastem. Združeni narodi so se na dogajanje odzvali previdno; generalni sekretar Antonio Guterres je ameriške ukrepe označil za nevaren precedens v mednarodni politiki. Za ponedeljek je že sklicana seja Varnostnega sveta ZN, na kateri bodo razpravljali o pravnih in diplomatskih posledicah Madurove aretacije ter prihodnosti Venezuele. Pričakuje se, da bo postopek proti nekdanjemu predsedniku vključeval obtožbe o kršitvah človekovih pravic in dejavnostih, povezanih s trgovino z drogami, kar je bil osrednji razlog za dolgoletne napetosti med Caracasom in Washingtonom.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni novinarski konferenci razkril, da so bili glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli povezani z bogatimi zalogami surove nafte. Trump je odkrito izjavil, da so Združene države Amerike zrušile tamkajšnjo oblast z namenom pridobitve energetskih virov, kar potrjuje dolgoletne sume kritikov o naravi ameriške zunanje politike v regiji. Poleg priznanja glede nafte je Trump napovedal ambiciozne in kontroverzne načrte za prihodnje upravljanje s to južnoameriško državo. Predsednik je poudaril, da namerava njegova administracija neposredno »upravljati« Venezuelo, ob tem pa je zagrozil z možnostjo drugega napada, če cilji ne bodo v celoti izpolnjeni. Te izjave predstavljajo oster odklon od tradicionalne diplomatske retorike, ki je običajno poudarjala demokratične procese in humanitarne razloge. Napovedano stopnjevanje agresije in neposredna grožnja z vojaško silo sta povzročili precejšnje vznemirjenje v mednarodni skupnosti, saj neposredno posegata v suverenost države članice Združenih narodov.

Ameriške posebne enote Delta Force so v nočni operaciji v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in ob tem poudaril veljavnost Monroejeve doktrine, s čimer je utemeljil vojaško posredovanje v regiji. Po navedbah ameriške vlade je bil Madurov odvzem prostosti nujen korak k končanju njegovega dolgoletnega režima, ki ga Washington označuje za narko-terorističnega. Medtem ko so Združene države Amerike z vojaško akcijo ustvarile nova dejstva na terenu, so se iz Evropske unije odzvali bolj zadržano. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Evropska stran se zavzema za mirno in demokratično tranzicijo v Venezueli, kar kaže na razhajanja v pristopih med Washingtonom in Brusljem glede reševanja krize v tej južnoameriški državi.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo uporabo sile proti suvereni državi in zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je ukrepe administracije Donalda Trumpa označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Do zaostritve je prišlo po dolgotrajnem obdobju naraščajočih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti mamilarskim kartelom. Operacija, ki jo je ukazal Donald Trump, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu. Kitajska diplomacija je v svojem odzivu poudarila, da uporaba nasilja ne more biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Napad se je zgodil kljub predhodnim opozorilom Venezuele in njenih zaveznic, med njimi Rusije in Kitajske, ki so že v preteklih mesecih opozarjali na nevarnost destabilizacije celotne latinskoameriške regije. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično krizo, ki bi lahko vplivala na globalne energetske trge in geopolitično ravnovesje v regiji.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal morebitno vojaško ali varnostno posredovanje v Mehiki, češ da tamkajšnja vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo. Trump je zatrdil, da Mehiko dejansko vodijo mamilarski karteli in da bo v zvezi s tem "treba nekaj storiti". Čeprav je predsednico Sheinbaum označil za prijazno osebo, je neposredno spodkopal njeno avtoriteto z izjavo, da se mamilarskih organizacij močno boji. Izjave so sledile obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje v živo, pri čemer je izpostavil hitrost in silovitost napada. Po njegovih besedah na ameriški strani ni bilo žrtev, medtem ko o morebitnih venezuelskih žrtvah še ni natančnih podatkov. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji.

Ameriška vojska je v operaciji, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je novico potrdil z objavo fotografije zajetega Madura na družbenem omrežju Truth Social. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je ob tem pojasnila, da sta zakonca Maduro obtožena vodenja narkoteroristične zarote, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter posedovanja in uporabe uničevalnih naprav ter avtomatskega orožja. Zajetje je sprožilo ostre odzive v ameriškem javnem prostoru, zlasti med hollywoodskimi osebnostmi, ki so dejanje označile za dejanje terorizma in nemudoma pozvale k ustavni obtožbi (impeachmentu) predsednika Trumpa. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov in tajnih operacij, ki so jih ZDA izvajale proti venezuelskemu režimu zaradi domnevnih povezav s trgovino z mamilu. Maduro je pred tem večkrat obtožil ameriško administracijo, da prek agencije Cia načrtuje destabilizacijo njegove države.

V Združenih državah Amerike se založniški trg sooča z opaznim upadom zanimanja za literaturo o predsedniku Donaldu Trumpu, kar strokovnjaki pripisujejo splošni izčrpanosti javnosti. Po poročanju revije The Atlantic so knjige, ki so bile nekoč zanesljiv vir zaslužka – zlasti tiste, namenjene njegovi volilni bazi – izgubile svojo privlačnost. Delo Newta Gingricha z naslovom Trump's Triumph se je na lestvicah najbolje prodajanih knjig obdržalo le dva tedna, podobno usodo pa sta doživeli tudi knjigi komentatorjev Joeja Conche in Scotta Jenningsa. Edina izjema v tem trendu ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump, ki so postali prava prodajna uspešnica. Ob tem se Trump sooča tudi z ostrimi mednarodnimi kritikami. Britanski premier Keir Starmer je bil deležen kritik zaradi svojega zadržanega odziva na domnevne Trumpove ukaze za ugrabitev tujega državnika in njegove soproge. Starmer je namreč izjavil, da mora najprej ugotoviti dejstva, kar je sprožilo vprašanja o pripravljenosti zaveznikov, da se zoperstavijo ameriškemu predsedniku. Ta politična napetost sovpada z notranjimi težavami Trumpove administracije, kjer se kljub zmagi na volitvah leta 2024 kažejo znaki slabenja podpore in vse večje utrujenosti volilnega telesa nad nenehno prisotnostjo Trumpa v medijih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uradno predlagal Denisa Šmihala, dosedanjega ministra za obrambo, za prevzem vodenja ministrstva za energetiko. Poleg vodenja energetskega resorja bi Šmihal opravljal tudi funkcijo podpredsednika vlade. Zelenski je ob tej priložnosti poudaril, da je bilo Šmihalovo delo na obrambnem ministrstvu v času ruske agresije sistematično in da ukrajinski energetski sektor v trenutnih razmerah potrebuje prav takšen pristop za zagotavljanje stabilnosti ob nenehnih napadih na infrastrukturo. Ta poteza je del širše rekonstrukcije ukrajinske vlade, saj je predsednik le dan pred tem za novega obrambnega ministra predlagal Mihajla Fedorova, ki je do sedaj vodil ministrstvo za digitalno preobrazbo. Zelenski je pozval poslance v ukrajinskem parlamentu, naj podprejo predlagane spremembe, saj meni, da bodo izkušnje dosedanjega obrambnega ministra ključne pri soočanju z izzivi, ki jih v energetiki povzroča vojna. Spremembe v vladnem kabinetu prihajajo v času, ko Ukrajina krepi svoje obrambne in infrastrukturne zmogljivosti pred pričakovanimi zimskimi pritiski na omrežje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni tiskovni konferenci naznanil, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele. Trump je pojasnil, da bo ameriška administracija vodila državo vse do vzpostavitve stabilnih razmer in izvedbe demokratičnih procesov. Napoved sledi nedavni obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Predsednik Trump je ob tem zagrozil z možnostjo drugega napada, če bi prišlo do upora ali nesodelovanja lokalnih struktur. Njegovo potezo je že pozdravil Jacob Rothschild, ki je Trumpu čestital za odločno ukrepanje proti venezuelskemu režimu. Kritiki opozarjajo, da tovrstna neposredna vojaška in politična intervencija pomeni drastičen zasuk v mednarodnih odnosih in dolgotrajno vojaško prisotnost ZDA v regiji, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot do zagotovitve varnosti in odprave diktature v državi.

Predsednik Trump je objavil fotografijo zajetega in zavezanega Nicolasa Madura z vodo. Hkrati je sporočil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo varno predati oblasti. Ameriški državni tožilec je Madura obtožil v ZDA.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v nagovoru na državni televiziji ostro zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju pridržale ameriške sile. Rodríguezova je poudarila, da v Venezueli obstaja le en legitimen predsednik, in državljane pozvala k enotnosti ter obrambi pred, po njenih besedah, agresijo in poskusi zasužnjevanja s strani Združenih držav Amerike. Po navedbah podpredsednice je cilj ameriške operacije nasilna menjava režima z namenom prevzema nadzora nad bogatimi energetskimi in naravnimi viri države. Zaradi nastalih razmer je venezuelska vlada aktivirala vse državne strukture, vključno s sistemi za varnost državljanov in nacionalno obrambo, da bi zavarovali suverenost in ozemeljsko celovitost države. Rodríguezova je poročala o množičnem odzivu prebivalstva, ki se je v podporo vladi podalo na ulice, hkrati pa je bila odrejena mobilizacija Nacionalnih bolivarskih oboroženih sil in ljudskih milic. Pred svojim zajetjem je predsednik Maduro podpisal odlok o izrednem stanju zaradi zunanjih motenj (conmoción externa), ki je bil že posredovan ustavnemu sodišču v presojo.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so glavno mesto Caracas pretresle številne eksplozije. Poročila navajajo, da je bil tarča napadov tudi Fuerte Tiuna, največji vojaški kompleks v državi, kjer so po seriji eksplozij izbruhnili obsežni požari. Lokalne priče so poročale o preletih vojaških zrakoplovov in močnem streljanju v okolici strateških objektov. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno za stabilnost regije in boj proti trgovini z drogami, medtem ko so iz Venezuele pred tem prihajala opozorila o kršenju suverenosti. Incident je povzročil precejšnjo zmedo v venezuelski vojaški strukturi, saj so poročila o eksplozijah prihajala tudi iz drugih delov države. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi odstranitev Madura lahko privedla do popolnega sesutja obstoječega režima ali dolgotrajnega državljanskega konflikta.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sporočila, da lokacija predsednika Nicolása Madura ni znana, in od mednarodne skupnosti zahtevala neposredne dokaze, da je predsednik še živ. Do teh izjav prihaja po stopnjevanju napetosti in ameriških vojaških operacijah v regiji. Podpredsednica je poudarila negotovost glede njegove usode, kar še dodatno zaostruje že tako nestabilne politične razmere v državi. Hkrati je podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance odločno zavrnil vse kritike na račun ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in aretacije Nicolása Madura. Vance je zatrdil, da Maduro nosi polno odgovornost za trenutno krizo in da se mora ukradena venezuelska nafta vrniti pod nadzor, ki bo koristil ljudstvu. Napetosti med Washingtonom in Caracasom so dosegle vrhunec, medtem ko se v regiji pojavljajo resna varnostna tveganja in vprašanja o prihodnosti venezuelske suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so 3. januarja zajeli Nicolása Madura, javno razkril načrte za neposreden ameriški nadzor nad državno naftno industrijo. Trump je poudaril, da bodo ameriška podjetja prevzela obnovo kritične infrastrukture in začela ustvarjati dobiček, ob tem pa je prejšnje venezuelske vlade obtožil kraje nafte, ki naj bi po njegovih besedah pripadala ZDA. Administracija v Washingtonu pričakuje vzpostavitev nove vlade v Caracasu, ki bo sledila navodilom Bele hiše in omogočila popoln dostop do največjih svetovnih zalog surove nafte. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave potrjujejo, da so bili ekonomski interesi, povezani z energetskimi viri, ključni motiv za vojaško posredovanje. Medtem ko so uradni razlogi vključevali boj za demokracijo in politično stabilnost, so trenutne dejavnosti ameriških sil in napovedi o neposredni vključenosti v naftni sektor sprožile razprave o kršitvah suverenosti in geopolitičnih interesih ZDA v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je bila izvedena v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, se je končala s prevozom zakoncev Maduro iz Venezuele v neznano lokacijo pod ameriškim nadzorom. Trump je dogodek označil za enega najbolj učinkovitih prikazov ameriške vojaške moči v moderni zgodovini, podrobnosti o operaciji pa bo javnosti predstavil na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Podpredsednik JD Vance je akcijo pohvalil kot dokaz, da predsednik Trump uresničuje svoje napovedi, medtem ko je Trump po izvedbi operacije že poslal opozorilo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Glede mednarodnih odzivov je Trump poudaril, da o Maduru ni razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila v začetku tedna. Operacija pomeni vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece, ko so ZDA krepile vojaško prisotnost v Karibih in uvajale sankcije proti venezuelskemu vrhu.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli so ga skupaj z ženo Cilio Flores aretirale ameriške sile. General Caine je podrobno opisal drzno operacijo zajetja. Maduro in Floresova sta pristala v New Yorku, kjer jima bo sojeno. Župan New Yorka je dejal, da je zajetje Madura "dejanje vojne". Venezuelci v izgnanstvu so zajetje pozdravili kot božansko pravico.

Venezuelski notranji minister je po vojaških napadih Združenih držav Amerike na cilje v Karibskem morju pozval državljane k zaupanju v vlado Nicolása Madura. Iz Caracasa so sporočili, da Washingtonu s bombardiranjem in raketnimi napadi ni uspelo prestrašiti prebivalstva, obenem pa so ocenili, da so ameriške sile dosegle le del zastavljenih ciljev. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Washington napovedal namero, da predsedniku Maduru sodi pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami in narkoterorizmu. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je koalicija Frente de Izquierda Unidad v Argentini pozvala k protestom pred veleposlaništvom ZDA v Buenos Airesu. Leva gibanja dogajanje označujejo za imperialistično agresijo proti Venezueli in pozivajo k množični mobilizaciji v podporo suverenosti države. Incidenti sledijo nizu ameriških operacij proti domnevnim tihotapskim ladjam, ki jih venezuelska stran označuje za poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, plinom in zlatom.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci razkril podrobnosti obsežnega letalskega, pomorskega in kopenskega napada na Venezuelo, v katerem so ameriške sile strmoglavile režim Nicolása Madura. Operacija, ki jo je Trump opisal kot najobsežnejšo tovrstno akcijo po drugi svetovni vojni, se je končala z zajetjem Madura in njegove žene v sredini noči. Po navedbah ameriškega predsednika so bile vse venezuelske oborožene sile med napadom hitro onesposobljene, država pa je po njegovih besedah znova svobodna. Zajeti Nicolás Maduro je trenutno na poti v New York, kjer se bo skupaj s soprogo spopadal z obtožbami pred ameriškim pravosodnim sistemom. Trump je poudaril, da imajo obveščevalne službe neizpodbitne dokaze o Madurovi vpletenosti v vodenje narkokartela, ki je Združene države Amerike preplavljal s prepovedanimi drogami. Ameriška administracija Madura obtožuje neposredne odgovornosti za smrt sto tisoč Američanov zaradi trgovine z mamili in uporabe nasilnih metod za teroriziranje prebivalstva. Čeprav je bila vojaška operacija izvedena učinkovito, mednarodni analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnje politične stabilnosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile prisotnost in vpliv v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen popoln nadzor nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Trumpova administracija svojo zunanjo politiko do te južnoameriške države vse bolj osredotoča na energetske vire, pri čemer nafto izpostavlja kot ključni strateški element ameriških interesov. Ta poteza pomeni nadaljevanje pritiska na venezuelski politični vrh, hkrati pa utrjuje vlogo ameriških energetskih korporacij v regiji. Napovedi o nadzoru nad naftnimi polji prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer ameriška stran odkrito podpira opozicijske struje in si prizadeva za politično stabilizacijo, ki bi bila naklonjena zahodnim trgom. Po navedbah analitikov Trumpova retorika potrjuje, da gospodarski interesi, predvsem odvisnost od fosilnih goriv, ostajajo primarno vodilo ameriškega posredovanja v tujini. Medtem ko Caracas poziva k notranjemu političnemu dialogu, Washington s svojimi zahtevami po energetski varnosti postavlja nove pogoje za prihodnje diplomatske odnose.

Elitna ameriška enota Delta Force je v koordinirani vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh obsežnega napada, ki so ga spremljali siloviti zračni napadi na ključne vojaške objekte v prestolnici, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna in zračno bazo La Carlota. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila ugrabitev predsedniškega para in poročala o številnih žrtvah med vojaki ter civilisti. Po njenih navedbah so Združene države Amerike izvedle bombardiranje v Caracasu in treh drugih zveznih državah. Vlada v Caracasu je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa od Washingtona zahteva dokaze, da sta Maduro in Floresova še živa. Medtem ko so ulice Caracasa pretresale eksplozije, je Rodríguezova pozvala milice in prebivalstvo k splošni mobilizaciji za obrambo države.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami. Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil val kritik in mednarodne zaskrbljenosti zaradi domnevno nezakonitega vdora v Venezuelo, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Kritiki opozarjajo na t. i. pravilo Pottery Barn, ki ga je pred invazijo na Irak ubesedil Colin Powell, in svarijo, da bo Washington moral prevzeti popolno odgovornost za varnost, infrastrukturo in morebitni kaos, ki bo sledil nasilni menjavi oblasti. Analitiki poudarjajo, da takšna dejanja brez jasne strategije za prihodnost državo potiskajo v dolgotrajno nestabilnost. Sočasno se administracija sooča z očitki o izrabljanju proračunskih sredstev za politične namene. Trump od ministrstva za finance zahteva 230 milijonov dolarjev odškodnine na podlagi zakona FTCA, pri čemer trdi, da sta bila preiskava ruskega vmešavanja in zaseg dokumentov v Mar-a-Lagu nezakonita posega. Njegovemu zgledu so sledili številni privrženci, vključno z obsojenci za napad na Kapitol, ki so bili kasneje pomiloščeni. Pravni strokovnjaki svarijo, da bi brez posredovanja kongresa zakon FTCA lahko postal orodje za prenos javnega denarja v roke Trumpovih političnih zaveznikov pod krinko pravnih odškodnin.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je bila operacija, ki so jo poimenovali 'posebna vojaška operacija', izjemno uspešna in je trajala le približno pol ure. Zajeti par so že prepeljali na ameriška tla, kjer ju čaka sojenje pred zveznim sodiščem v New Yorku. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru vložena obtožnica, ki ga bremeni narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih sredstev. Bondi je poudarila, da bosta obtoženca deležna 'polnega srda ameriškega pravosodja'. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih zračnih napadov, ki so jih ZDA izvajale na venezuelskem ozemlju od konca leta 2025. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek prisilil preostale države v regiji v strateško kapitulacijo pred interesi Združenih držav Amerike.

Ameriške posebne enote so po ukazu predsednika Donalda Trumpa v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Kot je na družbenem omrežju Truth Social potrdil sam Trump, so ameriške sile par iz prestolnice Caracas z letalom že odpeljale iz države. Napad se je zgodil v okviru širših zračnih napadov na tarče v Caracasu, kar predstavlja dramatično zaostritev večletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo venezuelskega režima. Operacija sledi nedavnim zasegom venezuelskih naftnih tankerjev in stopnjevanju ameriških groženj z vojaškim posredovanjem. Odzivi na incident so bili takojšnji in ostri. Predstavniki venezuelske vlade so dejanje obsodili kot nelegalno ugrabitev in pozvali k odporu proti ameriški agresiji. Sosednja Kolumbija je zaradi nevarne destabilizacije regije že zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Dogodek pomeni konec večmesečnih ugibanj o Trumpovi pripravljenosti na neposredno vojaško akcijo, ki jo je ameriški predsednik kljub nasprotovanju dela senata napovedoval že od novembra 2025. Usoda ujetega predsedniškega para za zdaj ostaja neznana, prav tako ni jasno, kje se nahajata.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, ki je trajala približno pol ure. Pripadniki specialnih enot Delta Force so med vdorom v državo zajeli venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, kar so ameriški viri označili za izjemno uspešno operacijo. Akcija, ki jo uradni Washington imenuje "specialna vojaška operacija", je bila usmerjena v odstranitev vrha venezuelske oblasti. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek služil kot sredstvo pritiska na preostale države v regiji, da se podredijo strateškim interesom Združenih držav Amerike. Po navedbah poročil naj bi bila operacija izvedena z minimalnim odporom, njene posledice pa bodo korenito spremenile geopolitično razmerje moči v Latinski Ameriki. Dogodek pomeni neposreden poseg ameriških oboroženih sil v suverenost južnoameriške države z namenom doseči politično kapitulacijo celotne poloble.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nagovoru podrobno opisal svojo izkušnjo spremljanja vojaškega napada na Venezuelo, ki ga je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je bila po Trumpovih besedah uspešna in izvedena z izjemno hitrostjo ter nasiljem. Predsednik je napad spremljal iz varne sobe v svojem luksuznem letovišču na Floridi, obkrožen z generali in svetovalci, pri čemer je poudaril kompleksnost akcije in dejstvo, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev, kar posredno nakazuje na možne izgube na venezuelski strani. Istočasno se Trumpova administracija sooča z upadom zanimanja javnosti, kar se odraža v močnem padcu prodaje političnih knjig, ki podpirajo njegove poglede. Po poročanju revije The Atlantic so dela avtorjev, kot so Newt Gingrich, Joe Concha in celo predsednikov sin Eric Trump, hitro izpadla s seznamov knjižnih uspešnic. Analitiki ocenjujejo, da je ameriška javnost po desetletju Trumpove prisotnosti v politiki nasičena z informacijami o njem, edina izjema pri prodajnih rezultatih pa ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump. Ta trend upadanja zanimanja sovpada z zgodovinskimi porazi republikancev v ključnih državah konec leta 2025.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah poročil so Madura v Venezueli zajele ameriške specialne enote Delta Force, od koder so ga prepeljali na krov desantne ladje USS Iwo Jima. Fotografija, ki se je hitro razširila po svetovnih medijih, prikazuje Madura v sivem trenirki med transportom v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je s tem dejanjem neposredno odstranila socialističnega voditelja, ki so mu ZDA očitale trgovino z drogami in korupcijo. Dogodek sledi vrsti tajnih operacij in sankcij, ki so bile usmerjene v destabilizacijo Madurovega režima in omejitev njegovega vpliva v regiji. Maduro se bo po prevozu v ZDA verjetno soočil s pravosodnimi postopki pred ameriškimi sodišči.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Trumpova administracija je operacijo v Venezueli predstavila kot misijo aretacije na podlagi sprožilcev, ki je ciljala na dva ameriška obtožena ubežnika, in trdila, da je tajnost zahtevala, da Kongres ni bil vključen. Naftni gigant Chevron je izjavil, da bo konstruktivno sodeloval s Trumpovo administracijo pri podpori mirnemu prenosu oblasti v Venezueli. Nekdanji kongresnik je napovedal nadaljnje poteze Trumpa, ki bodo razburile njegovo bazo. Novinarka NBC je menila, da bo aretacija Madura škodovala pravnemu postopku proti njemu.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odstranile iz države. Trump je novico objavil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je navedel, da je operacija potekala v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, podrobnosti o trenutni lokaciji zakoncev Maduro pa še niso znane. Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih vojaških dejavnosti, ki so vključevale napade na narkokartele in vojaško infrastrukturo na venezuelskem ozemlju. Trump je svojo odločitev utemeljil z obtožbami o Madurovi vpletenosti v trgovino z drogami in destabilizacijo regije. Kljub zajetju nekdanjega voditelja Trump še ni podal jasne podpore opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado, vendar je poudaril, da bodo ZDA aktivno sodelovale pri odločanju o prihodnjem vodstvu države, v kateri je bilo medtem razglašeno izredno stanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na cilje v Venezueli. Po poročanju lokalnih virov so ameriška letala bombardirala več vojaških objektov, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na ključno infrastrukturo, med drugim na pristanišče v La Guairi. Prebivalci so poročali o nizkih preletih letal in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Istočasno so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim kitajskim podjetjem, ki naj bi bila povezana z venezuelskim režimom. Eskalacija napetosti sledi napovedim iz septembra 2025, ko so ameriški uradniki opozarjali na razširitev operacij proti trgovini z drogami, ki bi lahko vključevale prizadevanja za odstavitvijo predsednika Nicolása Madura. Slednji je že pred meseci kritiziral ameriške vojaške aktivnosti v Karibih in napovedal oborožen upor v primeru agresije.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Venezueli ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je šlo za ciljno usmerjeno akcijo, ki naj bi bila del širših prizadevanj za vzpostavitev novega svetovnega reda in zaščito ameriških interesov v regiji. Operacija, ki so jo nekateri označili za "petminutno vojno", je sprožila val ogorčenja v mednarodni javnosti, saj predstavlja neposreden kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnega stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je ugrabitev utemeljila z bojem proti kriminalu in narkokartelom, vendar kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki spodkopava diplomatske norme. V Venezueli in širši latinskoameriški regiji se spopadajo z negotovostjo glede prihodnje stabilnosti, medtem ko svetovna skupnost opozarja na morebitne dolgoročne posledice takšne erozije mednarodnih pravil. Operacija ima poleg političnih tudi močne gospodarske motive, predvsem zaradi nadzora nad bogatimi zalogami nafte v državi.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Ameriška demokratska stranka je v okviru priprav na politično delovanje v letih 2025 in 2026 začela novo komunikacijsko strategijo, s katero se želi prikazati kot edina prava zagovornica ameriškega domoljubja. Po poročanju kritikov ta premik vključuje intenzivno uporabo simbolike iz leta 1776 in sklicevanje na ustavne vrednote, ki so bile tradicionalno domena republikanskih in konservativnih volivcev. Strategija temelji na narativu, da so demokrati pravi varuhi ustave in da bi njihova prizadevanja podprli celo ustanovni očetje Združenih držav Amerike. Nov pristop sledi predhodnim poskusom prilagajanja javne podobe, ki sta jih leta 2024 nakazala Kamala Harris in Tim Walz. Medtem ko je Harrisova skušala zmanjšati poudarek na t.i. budnosti (woke), se je Walz v javnosti predstavljal skozi tradicionalno moške teme, kot je ameriški nogomet. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus prevzema identitete nasprotnikov brez dejanskega sprejetja njihovih vrednot, pri čemer naj bi ključno vlogo pri financiranju in organizaciji teh kampanj igrale nevladne organizacije. V okviru te kampanje se pojavljajo tudi trditve o podpori ameriške vojske demokratskim ciljem, kar dodatno zaostruje ideološki boj v državi.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prenosa oblasti. Donald Trump je razkril, da so ZDA že stopile v stik s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki naj bi bila pripravljena sodelovati. Dogajanje v Venezueli bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte, saj ima država največje zaloge te surovine.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Po aretaciji Nicolása Madura ZDA razmišljajo o vplivu na cene nafte, saj ima Venezuela največje zaloge nafte na svetu, Trump pa ne izključuje drugega udara v Venezueli. Poročajo tudi, da ZDA prevzemajo nadzor nad Venezuelo, Trump pa ne želi tvegati, da bi na oblast prišel nekdo drug. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, naj bi potrdila, da je pripravljena storiti vse, kar je potrebno.

Elitna ameriška vojaška enota Delta Force je v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News so pripadniki specialnih sil izvedli bliskovito akcijo, ki je privedla do pridržanja venezuelskega voditelja. Informacijo so pozneje potrdili tudi predstavniki oblasti v Združenih državah Amerike, ki so Madura odpeljali na neznano lokacijo. Podpredsednica Venezuele in preostale oblasti v Caracasu so se na dogodke odzvale z zahtevo po neposrednem dokazu, da je njun voditelj še živ. Enota Delta Force, ki je primarno zadolžena za protiteroristično delovanje in reševanje talcev, je v preteklosti že sodelovala v podobnih operacijah z visokim tveganjem, vključno z lovom na voditelje terorističnih skupin in narkokartelov. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Caracas dejanje označuje za ugrabitev, medtem ko Washington operacijo opravičuje v okviru svojih strateških interesov.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po silovitem bombardiranju prestolnice Caracas zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti in neposrednih vojaških napadov, ki so se začeli konec leta 2025. Poročevalci iz Caracasa poročajo o stanju popolnega kaosa in negotovosti, medtem ko so ameriške zračne sile ciljale ključne infrastrukturne točke v mestu. Zajem Madura sledi vrsti dogodkov, ki so nakazovali neizbežen spopad, vključno z decembrskimi napadi z brezpilotnimi letalniki in neposrednimi ameriškimi operacijami na venezuelskem kopnem. Čeprav je Maduro predhodno pozival k mednarodnemu posredovanju in poudarjal pripravljenost na oborožen odpor, je ameriška stran s hitro akcijo destabilizirala režim in dosegla zastavljeni cilj njegove odstranitve. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je bila v preteklost vpletena tudi Rusija, ki pa je že pred časom začela umikati svoje osebje iz države.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več deset tisoč prebivalcev. Po ocenah operaterja Stromnetz Berlin bi lahko odpravljanje napak pri nekaterih odjemalcih trajalo vse do prihodnjega četrtka. Do motenj v oskrbi je prišlo nenadoma, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti v mestnem prometu in vsakodnevnem življenju prizadetih četrti. Operaterji omrežja se spopadajo z zahtevno sanacijo, saj obseg okvare zahteva dolgotrajna popravila na ključni infrastrukturi. Strokovnjaki trenutno še ugotavljajo natančen vzrok za tako obsežen izpad, medtem ko mestne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Gre za enega večjih infrastrukturnih izzivov v mestu v zadnjem obdobju, saj dolgotrajna prekinitev oskrbe neposredno vpliva na gospodinjstva in lokalna podjetja.

Grški kmetje in živinorejci so v soboto, 3. januarja, izvedli prvo organizirano protestno akcijo v novem letu na severu Grčije. Protestniki iz širše regije Kilkis so se dopoldne zbrali s kmetijskimi vozili in traktorji na lokalnem stadionu, nato pa se odpravili na protestni pohod skozi središče mesta. S svojo akcijo so želeli opozoriti na nerešene težave v kmetijskem sektorju in zahtevati srečanje s predstavniki vlade, konkretno s politikom Giorgosom Georgantasom. Ker do srečanja ni prišlo, so kmetje napovedali stopnjevanje pritiska. Zvečer so kmetje iz blokade pri Kilkisu svojo dejavnost preselili proti mejnemu prehodu Evzoni na meji s Severno Makedonijo, kjer so načrtovali zaporo carinskega območja. Ta poteza predstavlja nadaljevanje nemirov, ki so se začeli že v lanskem letu in so se kljub prazničnemu času le še okrepili. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji državni pomoči in ugodnejši kmetijski politiki, pri čemer poudarjajo, da bodo z blokadami ključnih prometnih vozlišč nadaljevali, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata povzročil diplomatski spor z Izraelom, ko je preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa glede opredelitve antisemitizma. Mamdani je odpravil sprejeto definicijo Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki je kritiko države Izrael oziroma anticionizem v določenih primerih enačila z antisemitizmom. Izraelska vlada je potezo ostro obsodila in novemu županu očitala spodbujanje sovraštva do Judov. Odločitev predstavlja popoln preobrat v politiki največjega ameriškega mesta, saj je prejšnji župan Adams v zadnjih 15 mesecih sprejel vrsto ukrepov za zaščito judovske skupnosti in omejevanje gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije in sankcije). Mamdani, ki je v svoji kampanji napovedal tovrstne spremembe, trdi, da je treba ločiti med legitimno politično kritiko Izraela in sovražnim govorom proti Judom. Izraelsko zunanje ministrstvo in judovske organizacije v ZDA medtem opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko zmanjšali varnost judovskih prebivalcev New Yorka.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove specialne enote v prestolnici Caracas zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje in vzpostavitev pomorske blokade države, kar je povzročilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Ameriška vojska je ob tem zasegla venezuelska plovila in nafto, namenjeno na Kubo, ter zaprla venezuelski zračni prostor. Rusija, Kitajska in Iran so vojaško posredovanje označili za odkrito oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da so izgovori za napad neutemeljeni, ter pozvalo k dialogu za preprečitev nadaljnje eskalacije. Nasprotno pa je Evropska unija zavzela zadržano držo in se odločila za politiko čakanja, medtem ko so levičarski voditelji v Braziliji, Mehiki in Kolumbiji dejanje ostro obsodili in zahtevali nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o narko-terorizmu, ki so jih v Caracasu ves čas zavračali kot imperialistične pritiske.

Poslanska skupina bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je v svojem najnovejšem stališču, pripravljenem za januarsko zasedanje v samostanu Seeon, zahtevala korenito zaostritev nemške migracijske politike. Stranka trdi, da več kot leto dni po padcu Asadovega režima v Siriji za večino sirskih migrantov v Nemčiji ne obstajajo več razlogi za zaščito. V dokumentu pozivajo k sistematičnemu odvzemu statusa začasne zaščite in izvedbi obsežne ofenzive vračanja beguncev v njihovo domovino. Kritiki znotraj desnega političnega spektra stranki očitajo nedoslednost, saj naj bi bili predlogi le deklarativne narave, medtem ko v praksi koalicijske omejitve in pravne ovire onemogočajo takojšnjo izvedbo teh ukrepov. CSU se kljub temu zavzema za to, da bi se deportacije začele izvajati nemudoma, pri čemer poudarjajo spremenjene varnostne razmere v regiji Bližnjega vzhoda. Predlog vključuje tudi revizijo statusov za druge skupine beguncev, kar nakazuje na širši premik stranke k strožjemu nadzoru migracij pred prihajajočimi političnimi preizkušnjami v Nemčiji.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi bil zajet predsednik Nicolas Maduro. V prestolnici Caracas je bilo ponoči slišati številne eksplozije, nad mestom pa so letela nizko leteča letala, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Dim se je dvigal predvsem z območja letališča La Carlota, kjer so bili zabeleženi najsilovitejši napadi. Britanski premier Keir Starmer se je na dogodke odzval z izjavo, da Združeno kraljestvo na noben način ni bilo vključeno v vojaško posredovanje. Starmer je poudaril, da namerava v kratkem govoriti s Trumpom, da bi pridobil uradne podatke in razjasnil dejstva o nočni operaciji. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od lanskega septembra. Operacija naj bi bila po nekaterih navedbah usmerjena v boj proti trgovini z drogami in odstranitev Madurovega režima.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških uradnikov so prestolnico Caracas pretresle eksplozije, kar je sledilo večmesečnim napetostim in grožnjam predsednika Donalda Trumpa. Maduro je bil po aretaciji odpeljan v pripor, podrobnosti o njegovi trenutni lokaciji pa ostajajo tajne. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po izvedeni akciji poudaril, da novi napadi na Venezuelo niso predvideni, s čimer je nakazal na stabilizacijo razmer po prevzemu nadzora. Operacijo je izvedla elitna enota, ki je v preteklosti že sodelovala pri likvidacijah odmevnih tarč, njene misije pa so strogo varovana skrivnost. Dogodek označuje korenit prelom v venezuelski politiki in začetek negotovega prehodnega obdobja za državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta bila oba obtožena v New Yorku zaradi trgovine z drogami in terorizma, vključno s posestjo uničevalnih naprav. Operacija predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko je Trump fentanil označil za orožje za množično uničevanje in okrepil vojaški pritisk v Latinski Ameriki. Istočasno se v Združenih državah Amerike stopnjujejo kritike na račun Trumpovih finančnih zahtev. Predsednik naj bi namreč na podlagi zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) od države zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preteklih preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave na posestvu Mar-a-Lago. Temu zgledu sledijo tudi odvetniki njegovih političnih zaveznikov, ki vlagajo na stotine zahtevkov za odškodnine v imenu oseb, obsojenih zaradi napada na Kapitol 6. januarja 2021, ki jih je Trump predhodno pomilostil. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ti postopki brez posredovanja kongresa postali sredstvo za črpanje proračunskih sredstev za potrebe Trumpovih privržencev.

V Združenih državah Amerike se stopnjujejo notranje napetosti v Republikanski stranki, kar se kaže predvsem v javnem razhodu kongresnice Marjorie Taylor Greene z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom. Greene, nekoč ena najbolj gorečih zagovornic gibanja MAGA, je v nedavnem intervjuju za New York Times izrazila dvome o svoji pretekli naivnosti, kar nakazuje na širše razpoke v strankarski enotnosti. Posebno pozornost je vzbudila njena navedba, da naj bi jo Trump osebno prosil, naj ne razkrije imen iz datotek Jeffreyja Epsteina, saj bi to lahko škodovalo njegovim prijateljem. Takšni dogodki kažejo na to, da Trumpov absolutni nadzor nad stranko popušča, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za prihodnje volilne cikle. Analitiki opozarjajo, da bi republikanci lahko plačali visoko ceno zaradi svoje nepopustljive drže in osredotočanja na ideološke boje namesto na vsebinska vprašanja. Medtem ko so nekateri napredni aktivisti skušali vplivati na demokrate preko tretjih strank, so se republikanci v zadnjem desetletju korenito preobrazili pod vplivom desnih aktivistov, ki so prevzeli nadzor nad stranko in izrinili zmerne člane. Vendar pa trenutni dogodki, vključno z neuspelimi poskusi preoblikovanja volilnih okrajev in nezadovoljstvom volivcev zaradi pomanjkanja konkretnih rešitev, kažejo na ranljivost republikanske strategije. Razhajanje med ključnimi akterji, kot je Greene, in vrhom stranke postavlja pod vprašaj stabilnost konservativnega bloka pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Analize gospodarskega stanja ob prelomu leta v Nemčiji in Združenih državah Amerike razkrivajo naraščajoče pritiske na podjetniški sektor in gospodinjstva. V Nemčiji je raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja, v kateri je sodelovalo več kot 1700 podjetij, pokazala kritično poslabšanje konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov vprašanih je izpostavilo nevzdržne davčne obremenitve in visoke stroške dela, ki zavirajo rast in otežujejo nagrajevanje zaposlenih. Hkrati so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v letu 2025 zabeležile mešane rezultate. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov in povečale pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove prihodnje finančne varnosti.

Venezuelske oblasti so po seriji eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, zahtevale nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Predsednik Nicolás Maduro je dogodke označil za resen vojaški napad Združenih držav Amerike na venezuelsko ozemlje in prebivalstvo ter v odziv razglasil izredno stanje in splošno mobilizacijo vojaških sil. Napetosti med državama so se stopnjevale že dalj časa, Caracas pa Washington obtožuje neposredne vojaške agresije z namenom destabilizacije režima. Medtem ko podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode po eksplozijah še niso v celoti potrjene, je Madurova administracija mednarodno javnost pozvala k obsodbi dejanj, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj je vojska v stanju polne pripravljenosti, diplomatski pritiski v okviru mednarodnih organizacij pa se stopnjujejo.

Združene države Amerike so izvedle serijo zračnih napadov na tarče v Venezueli, s čimer so dramatično zaostrile večmesečne napetosti med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po napadih sporočila, da lokacija predsednika Nicolása Madura trenutno ni znana, ter od ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala dokaze, da je Maduro še živ. Napadi so bili usmerjeni na strateške cilje, Washington pa vztraja pri nameri, da Madura privede pred sodišče v ZDA zaradi obtožb o narkoterorizmu. V Caracasu so oblasti pozvale prebivalstvo k miru in zaupanju v vlado. Notranji minister je poudaril, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati državljanov, čeprav so bombe in rakete zadele več tarč. Medtem se v političnih krogih že pojavljajo ugibanja o morebitnem nasledniku Madura, če bi nastal politični vakuum, pri čemer se omenja tako vloga vojske kot opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Argentinski levičarski poslanci so napade ostro obsodili kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti Venezuele.

Donald Trump je razkril podrobnosti o nočnem napadu na Venezuelo in strmoglavljenju Nicolasa Madura, ki ga je označil za napad, kakršnega ni bilo že od druge svetovne vojne. ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Valerian Stan je izjavil, da ima Trumpova Amerika namen boriti se proti diktatorskim režimom in globalizmu brez Boga. Po zajetju Madura se pojavljajo kritike glede sporočil.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaške napade na cilje v Venezueli. Operacija je sprožila stanje visoke negotovosti v Caracasu, saj venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez v javnem pozivu trdi, da ne pozna trenutnega prebivališča ali zdravstvenega stanja predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Rodríguezova je od ameriških oblasti zahtevala dokaz o življenju, kar nakazuje na morebitno ujetje ali usmrtitev venezuelskega voditelja med napadi. Vojaška akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za spremembo režima v tej južnoameriški državi. Stopnjevanje agresije se je začelo z zasegi naftnih tankerjev in vdirom ameriških lovskih letal v venezuelski zračni prostor, kljub prizadevanjem nekaterih ameriških senatorjev, da bi omejili predsednikova pooblastila za vojaško posredovanje brez odobritve kongresa. Trenutne razmere v državi so izjemno napete, saj vladni uradniki nimajo stika z vrhovnim poveljnikom, kar povzroča kaos v državnem aparatu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

Venezuelsko prestolnico Caracas je ponoči pretreslo več močnih eksplozij, ki so bile posledica ameriške vojaške operacije. Po poročanju lokalnih virov in tujih agencij so ameriška letala napadla ključno infrastrukturo v državi, vključno z letališči, vojaškimi objekti in naftnimi rafinerijami. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev napetosti med državama, saj gre za neposredno vojaško posredovanje na venezuelskem ozemlju po mesecih stopnjevanja pritiska in sankcij. Čeprav Bela hiša uradno še ni izdala podrobnega sporočila za javnost, sta dva ameriška uradnika potrdila, da je ukaz za napade izdal predsednik Donald Trump. Trump je vojski dal "zeleno luč" za izvedbo kopenskih in zračnih operacij že nekaj dni pred samim začetkom akcije. Kot razlog za vojaško posredovanje je ameriška administracija navedla domnevno destabilizacijo regije s strani režima Nicolása Madura ter njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in kriminalne dejavnosti, ki neposredno ogrožajo Združene države Amerike. Pentagon se na vprašanja novinarjev še ni odzval in je javnost napotil na Belo hišo.

V javnosti so se pojavili očitki, da Izrael in njegovi podporniki načrtno spodbujajo sovraštvo in delitve znotraj sodobne družbe. Avtor Tim Foley v svojem zapisu izpostavlja povečano število agresivnih odzivov pod spletnimi objavami, ki se nanašajo na bližnjevzhodni konflikt. Po njegovih navedbah gre za širši trend, kjer se kritika politik določene države namerno interpretira na način, ki povzroča polarizacijo med prebivalstvom. Besedilo nakazuje, da takšne dejavnosti niso naključne, temveč služijo utišanju opozicije in preusmerjanju pozornosti od dejanskih dogodkov na terenu. Kritiki opozarjajo, da tovrstni pristopi slabšajo kakovost javnega diskurza in povečujejo napetosti med različnimi družbenimi skupinami, ki zavzemajo nasprotna stališča glede izraelsko-palestinskega vprašanja. Analiza se osredotoča predvsem na vpliv teh dinamik na digitalne platforme in družbena omrežja, kjer so konflikti najbolj izraziti.

Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri. Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežne zračne napade na cilje v Venezueli, kar je potrdil neimenovani ameriški uradnik in kasneje na svojem družbenem omrežju Truth Social tudi predsednik Donald Trump. Eksplozije so pretresle glavno mesto Caracas, zlasti južni del mesta v bližini strateško pomembne vojne baze, kjer je prišlo do popolnega izpada električne energije. Napadi so bili usmerjeni tudi na cilje v regijah Miranda, Aragua in La Guaira, kar predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in groženj iz Washingtona. Po navedbah ameriškega predsednika so ameriške sile med operacijo zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je napovedal, da bo Maduru, ki ga ameriška administracija že dlje časa obtožuje vpletenosti v trgovino z drogami in korupcijo, sojeno. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj so bili zračni udari izvedeni po obdobju intenzivne mobilizacije venezuelske vojske in civilnih milic, ki so se pripravljale na morebitno ameriško posredovanje.

Grški minister za kmetijstvo in prehrano Kostas Tsiaras je v pogovoru za televizijo ERTNEWS pozval kmete h konstruktivnemu dialogu in poudaril, da mora prevladati zdrava pamet. Minister je izrazil upanje, da bodo kmetje razumeli, da je pogajalska miza edini način za reševanje njihovih težav in zahtev. Po njegovih besedah je vlada že naredila konkretne korake in se odzvala na številne zahteve kmetijskega sektorja, vendar so nadaljnji premiki odvisni od pripravljenosti na pogovor. Tsiaras je izpostavil, da sta stabilnost in vzajemno razumevanje ključna za dolgoročno reševanje odprtih vprašanj v kmetijstvu. Čeprav kmetje napovedujejo stopnjevanje protestov, grška vlada vztraja pri stališču, da rešitve niso mogoče s cestnimi zapaporami, temveč z argumentirano razpravo o finančnih zmožnostih države in kmetijski politiki Evropske unije. Minister je ob tem podčrtal, da so interesi kmetov in države v osnovi povezani.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po vrsti eksplozij, ki so ponoči pretresle prestolnico Caracas, razglasil izredne razmere v državi in pozval k splošni mobilizaciji vseh političnih in družbenih sil. Venezuelska vlada je dogodke označila za izjemno resen vojaški napad, za katerega neposredno obtožuje Združene države Amerike. Po uradnih navedbah so bili napadi usmerjeni proti ozemlju in prebivalstvu Venezuele, kar je sprožilo takojšen odziv obrambnih struktur države. Maduro je v uradni izjavi poudaril, da gre za poskus destabilizacije režima s strani Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale že dlje časa, zadnji dogodki pa predstavljajo vrhunec neposredne konfrontacije. Venezuelske oblasti so aktivirale posebne načrte za mobilizacijo in pozvale državljane k pripravljenosti na obrambo domovine, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile vojaški napad na Venezuelo. Po dostopnih podatkih so ameriška letala bombardirala več vojaških lokacij, med katerimi je bila tudi ključna utrdba Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na strateško infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so lokalni prebivalci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Eskalacija sovražnosti sledi večmesečnim napetostim in neposredno uresničuje napovedi o morebitnem oboroženem spopadu, na katere je venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura opozarjala v mednarodnih institucijah. Venezuelska vlada je napade označila za kriminalno dejanje in agresijo na suverenost države. Poročila o eksplozijah v okolici Caracasa so sprožila mobilizacijo vladajoče poenotene socialistične stranke, medtem ko natančno število žrtev in obseg materialne škode še nista uradno potrjena. Razmere ostajajo izjemno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v regiji.

Združene države Amerike so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na ključne cilje v prestolnici Caracas. Poročila navajajo močne eksplozije na letališču La Carlota, kjer so opazili nizko leteča letala in gost dim. Po uradnih navedbah ameriške administracije je bil v okviru operacije ujet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Washingtona za njegovo odstranitev z oblasti. Operacija se je začela 3. januarja 2026 in predstavlja drastično stopnjevanje ameriške zunanje politike v regiji. Donald Trump je napade označil za nujne, medtem ko so razmere v Caracasu ostale izredno napete. Ameriška stran trdi, da je bila akcija del širšega boja proti trgovini z drogami in avtoritarnemu režimu, ki je po njihovem mnenju destabiliziral Južno Ameriko. Zaenkrat še ni natančnih podatkov o žrtvah med civilnim prebivalstvom ali pripadniki venezuelske vojske, vendar so posledice napadov vidne po celotnem mestu.

Grški kmetje so za nedeljo v Malgari pri Solunu sklicali vsesplošno konferenco, na kateri bodo predstavniki kmetijskega sektorja odločali o prihodnosti svojih protestnih aktivnosti. Trenutne razmere na cestah v severni Grčiji so sicer stabilne, saj promet poteka nemoteno, vendar kmetje čakajo na uradne smernice svojega krovnega organa. Srečanje, ki se bo začelo ob 12. uri, velja za ključno točko gibanja, saj se pričakujejo predlogi za znatno stopnjevanje blokad po vsej državi. Na konferenci bodo delegati obravnavali dve glavni smeri delovanja: bodisi takojšnjo poostritev ukrepov na nacionalni ravni bodisi prepustitev končnih odločitev lokalnim odborom na posameznih cestnih blokadah. Gibanje, ki traja že več kot mesec dni, korenini v nezadovoljstvu zaradi kmetijske politike in visokih stroškov pridelave. Odločitve, sprejete v Malgari, bodo neposredno vplivale na pretočnost ključnih prometnih žil v Grčiji v začetku leta 2026.

Nekdanji predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy je kritiziral predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona zaradi neuspeha v vodenju republikanske stranke. Republikanci v senatu in predstavniškem domu so izrazili zaskrbljenost, da njihova sporočila ne dosežejo volivcev pred volitvami leta 2026. Kongresnik Don Bacon je opozoril, da obstaja tveganje, da bo kongres postal odvisen od predsednika Trumpa.

Republikanci izražajo zaskrbljenost glede težav pri prenosu sporočil volivcem pred vmesnimi volitvami leta 2026. Pojavljajo se tudi skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev preusmerilo denar od prizadevanj za vmesne volitve. Republikanec Don Bacon opozarja, da kongresu grozi, da bo postal Trumpov 'lakej'.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih urah pretresle močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpad električne energije v delih mesta. Po poročanju tiskovnih agenc AFP in Reuters so očividci ob pokih slišali tudi zvoke, ki so spominjali na prelete letal, kar je sprožilo ugibanja o morebitnih zračnih napadih. Eksplozije so bile najbolj izrazite v bližini večje vojaške baze, kjer je po incidentu prišlo do popolne prekinitve oskrbe z elektriko. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako še ni potrjenih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj incident prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer in mednarodnih pritiskov na venezuelski režim. Mediji poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah prestolnice, medtem ko prebivalci čakajo na pojasnila o naravi eksplozij.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v novoletnem intervjuju z novinarjem Ignaciom Ramonetom izrazil pripravljenost na neposredne pogovore z administracijo Združenih držav Amerike. Maduro je poudaril, da so vrata Venezuele odprta za ameriške investicije v nacionalni naftni sektor, hkrati pa je pozval k sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Kljub spravljivemu tonu do ameriškega ljudstva, ki ga je označil za prijateljskega, je predsednik opozoril na nenehno vojaško grožnjo in obtožil Washington poskusov prilaščanja venezuelskih naravnih virov. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju stopnjevale zaradi ameriške politike pritiska, ki jo je Maduro označil za diplomacijo topovnjač. Ta je po njegovih navedbah povzročila strm padec domače proizvodnje nafte. Čeprav je Maduro potrdil, da je imel v preteklosti spoštljiv telefonski pogovor z Donaldom Trumpom, ostaja kritičen do imperialističnih teženj ZDA. Vrhunec diplomatskih trenj predstavljajo ameriške obtožbe o narkoterorizmu in visoka denarna nagrada za Madurovo aretacijo, kar venezuelski vrh razume kot poskus destabilizacije in vzpostavitve marionetne vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Iranom z javno grožnjo o vojaškem posredovanju, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z uboji mirnih protestnikov. Protesti, ki so se v Iranu začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in slabih gospodarskih razmer, so prerasli v vsesplošne protivladne nemire, ki v državi neprekinjeno trajajo že več dni. Trump je prek družbenih omrežij in uradnih kanalov sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati in nuditi pomoč iranskemu ljudstvu, v kolikor se bo nasilje s strani režimskih sil stopnjevalo. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrim opozorilom Washingtonu, naj se ne vmešava v notranje zadeve države. Teheran je Washington obtožil nepremišljenega ravnanja in spodbujanja nemirov, hkrati pa so iranske oblasti pozvale Združene narode k ukrepanju zaradi Trumpovih vojaških groženj. Napetosti med državama so dosegle najvišjo točko v zadnjih mesecih, saj iranski vrhovni svet za nacionalno varnost poudarja, da bo vsako ameriško posredovanje naletelo na odločen in celovit odgovor.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za Wall Street Journal razkril, da redno uživa 325 miligramov aspirina na dan, kar močno presega priporočila njegovih osebnih zdravnikov. Trump je svojo odločitev utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki preprečujejo zgostitev krvi in varujejo srce, vendar so zdravstveni strokovnjaki ob tej novici izrazili resne pomisleke. Po njihovih navedbah predsednikovo samovoljno ravnanje drastično povečuje tveganje za notranje krvavitve, predvsem v želodcu in možganih. Zdravniški specialisti, vključno s profesorico Beverley Hunt in dr. Vinom Gupto, so poudarili, da aspirin pri starejših ljudeh draži želodčno sluznico, kar lahko povzroči razjede, anemijo in utrujenost. Posebej nevarno je tveganje za možganske krvavitve v primeru manjših poškodb glave. Poročila iz Bele hiše obenem nakazujejo na upadanje predsednikovega zdravja, kar naj bi potrjevala tudi njegova izjemno občutljiva koža; ta je menda zakrvavela že ob rahlem dotiku s prstanom med rokovanjem na strankarski konvenciji. Kljub opozorilom stroke Trump vztraja pri svojem režimu, ki ni v skladu z ustaljenimi protokoli za preventivno rabo zdravil.

Podpredsednik grške vlade Kostis Hadzidakis se je ostro odzval na navedbe opozicijske stranke PASOK, ki jih je označil za kombinacijo nepoznavanja dejstev in demagogije. Spor med vladno stranjo in opozicijo se je zaostril po objavi Hadzidakisa na družbenih omrežjih, v kateri je obravnaval aktualne proteste kmetov v Grčiji. Urad podpredsednika vlade je v izjavi za javnost poudaril, da so trditve opozicije zavajajoče in ne odražajo dejanskega stanja glede neposrednih plačil in vladne kmetijske politike. Besedni dvoboj med uveljavljenima političnima poloma se odvija v času, ko se grška vlada spopada s pritiski kmetijskega sektorja, ki zahteva večjo podporo in ugodnejše pogoje za delo. Hadzidakis vztraja, da so ukrepi vlade premišljeni in strokovno utemeljeni, medtem ko opozicijsko stranko PASOK obtožuje izkoriščanja kmečkih nemirov za pridobivanje političnih točk brez realnih rešitev. Napetosti med stranema se stopnjujejo, saj kmetijski sektor ostaja pomembno vprašanje notranjepolitične stabilnosti v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so zdravniki v Beli hiši njegovo zdravstveno stanje ocenili kot »popolno«. V svoji objavi je poudaril, da je že tretjič zapored dosegel maksimalno število točk na kognitivnem preizkusu, kar po njegovih besedah dokazuje njegovo brezhibno duševno zdravje. Trump je ob tem zatrdil, da je pripravljen opraviti teste, ki se jim drugi predsedniki ali podpredsedniki niso upali podvreči. Njegove navedbe so v zdravstvenih krogih sprožile val kritik in skrbi. Dr. Vin Gupta, pulmolog in zdravstveni strokovnjak, je v televizijskem nastopu pojasnil, da gre verjetno za kognitivni preizkus MoCA (Montreal Cognitive Assessment). Po mnenju strokovnjaka pogostost tovrstnih testov v Beli hiši nakazuje, da bi zdravniška ekipa lahko imela resne pomisleke glede predsednikovega kognitivnega upada ali zgodnjih znakov demence. Gupta je opozoril, da se takšni presejalni testi običajno ne izvajajo rutinsko, temveč le takrat, ko se pri pacientu opazijo težave s spominom ali linearnim razmišljanjem.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je ponovno izdalo nujno opozorilo četrte stopnje, s katerim svojim državljanom odsvetuje vsa potovanja v Rusko federacijo, tiste, ki so že tam, pa poziva k nemudnemu odhodu iz države. Ameriška administracija je odločitev utemeljila z nepredvidljivimi posledicami ruske invazije na Ukrajino, nevarnostjo terorizma ter povečanim tveganjem za samovoljno pridržanje in nadlegovanje s strani ruskih varnostnih organov. V uradnem obvestilu so izpostavili, da ruske oblasti pogosto brez razloga zaslišujejo in ustrahujejo ameriške državljane ter jih na podlagi lažnih obtožb obsojajo brez verodostojnih dokazov. Obenem so poročila v ameriških medijih, predvsem v časniku New York Times, potrdila stopnjevanje vloge obveščevalne agencije CIA pri pomoči ukrajinskim silam, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Moskvo. Poročila navajajo, da ameriški obveščevalci Ukrajini pomagajo pri identifikaciji ciljev ruske energetske infrastrukture. Ta poteza zunanjega ministrstva, ki sledi podobnim opozorilom za Belorusijo, kaže na pričakovanja administracije predsednika Trumpa, da bi se razmere lahko še dodatno zaostrile, medtem ko mirovna pogajanja ostajajo v slepi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.

Legendarni ameriški skladatelj Stephen Schwartz, avtor uspešnic, kot sta muzikal Wicked in film Pocahontas, je odpovedal vodenje prestižne gale v Kennedyjevem centru za uprizoritvene umetnosti v Washingtonu. Schwartz je svojo odločitev utemeljil s politizacijo ustanove, potem ko je predsednik Donald Trump svoje ime dodal v naziv tega kulturnega hrama. Skladatelj je poudaril, da je bil center zasnovan kot apolitičen prostor za umetniško izražanje vseh narodnosti in ideologij, z novo blagovno znamko pa je obisk ustanove postal ideološka izjava, ki je sam ne želi podpreti. Njegova odpoved sledi širšemu valu bojkota, ki se je začel v začetku leta 2026, ko so številni umetniki in kulturne skupine odpovedali nastope zaradi preimenovanja centra v Center Donalda J. Trumpa in Johna F. Kennedyja. Schwartz, ki je v svoji karieri prejel tri oskarje, je za New York Times izjavil, da v center ne namerava stopiti, dokler bo ta nosil Trumpovo ime. Odločitev odraža globok razkol med trenutno ameriško administracijo in delom kulturne srenje, ki nasprotuje uporabi nacionalnih kulturnih institucij za politično promocijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nove razprave o svojem zdravstvenem stanju in odnosu do znanosti, potem ko je v intervjuju za Wall Street Journal priznal, da kljub nasvetom zdravnikov dnevno zaužije 325 miligramov aspirina. Trump je svoje ravnanje utemeljil s prepričanjem, da je 'redka kri' boljša za delovanje srca, kar pa so medicinski strokovnjaki označili za nevarno in znanstveno neutemeljeno. Zdravnik Vin Gupta je opozoril, da prekomerno uživanje aspirina povečuje tveganje za notranje krvavitve in druge zaplete. V javnosti so se hkrati pojavila ugibanja o izvoru modric na obeh rokah predsednika. Medtem ko je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt modrice na desni roki pripisala pogostemu rokovanju, ostaja izvor sledi na levi roki nepojasnjen. Analitiki, med njimi Steve Benen, izpostavljajo, da Trumpovi odgovori odražajo njegov dolgotrajen odklonilen odnos do medicinskih dokazov, ki se je v preteklosti kazal že pri vprašanjih podnebnih sprememb in zdravljenja bolezni covid-19. Poročila iz Bele hiše nakazujejo, da uslužbenci opažajo upad predsednikovega zdravja, kar dodatno podpihujejo incidenti, kot je nenamerna povzročitev krvavitve na njegovi koži ob stiku z nakitom sodelavke.

Češki predsednik Petr Pavel je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi novoletnega nagovora predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure (SPD), ki je ostro kritiziral vojaško pomoč Ukrajini in ukrajinske državljane označil za tatove. Pavlova izjava sledi burnim odzivom v češki in mednarodni javnosti, pri čemer predsednik načrtuje nujne pogovore s premierjem Andrejem Babišem o prihodnjem statusu Okamure. Opozicijske stranke, vključno s Pirati, ODS in gibanjem STAN, so že sprožile postopke za njegovo odstavitev s čela spodnjega doma parlamenta, saj njegove besede ocenjujejo kot škodljive za ugled države. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naznanil pomembne kadrovske premike v varnostnem aparatu. Dosedanji vodja zunanje obveščevalne službe (SVR) Oleh Ivaščenko bo prevzel vodenje vojaške obveščevalne službe (GUR). Zamenjal bo Kirila Budanova, ki se seli na čelo predsedniške pisarne. Budanov na tem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je bil odstavljen zaradi povezav z obsežnim korupcijskim škandalom, ki je pretresel najožji krog ukrajinskega vodstva. Ta korak v Kijevu interpretirajo kot poskus utrditve transparentnosti sredi trajajoče ruske agresije.

Premoženje ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v letu 2025 znatno povečalo, predvsem na račun širitve njegovega poslovnega imperija, ki poleg nepremičnin sedaj vključuje kriptovalute, pametne telefone in licenčno blago. Po podatkih revije Forbes se je njegova neto vrednost z lanskih 3,9 milijarde dolarjev povzpela na 7,3 milijarde dolarjev do septembra 2025. Kljub osebni finančni rasti pa podatki kažejo, da so se naložbe malih vlagateljev v sredstva, povezana s Trumpovim imenom, odrezale slabše od tržnega povprečja. Delnice podjetja Trump Media & Technology Group, ki se je decembra združilo s TAE Technologies, so namreč podlegle tržnim pritiskom in niso prinesle pričakovanih donosov. Hkrati so se pojavile resne kritike glede Trumpove zunanje politike in nacionalne varnosti. Analitiki opozarjajo, da so prepovedi potovanj in omejitve, ki jih uvaja administracija, nedosledne in potencialno motivirane s poslovnimi interesi. Države, v katerih se nahajajo nepremičnine s Trumpovo znamko ali kjer člani njegovega ožjega kroga sklepajo visoke poslovne dogovore, niso vključene v omejitve potovanj. To vzbuja pomisleke, da predsednik pri vprašanjih nacionalne varnosti daje prednost osebnemu bogatenju pred strateškimi interesi države, kar sovpada s preteklimi kritikami o njegovem vplivu na gospodarstvo in Federalne rezerve.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so zdravniki Bele hiše potrdili njegovo brezhibno zdravstveno stanje. Po navedbah predsednika je že tretjič zapored dosegel popoln rezultat na kognitivnem pregledu, pri čemer je poudaril, da je pravilno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Trump je ob tem izpostavil, da se njegovi predhodniki na mestu predsednika ali podpredsednika niso bili pripravljeni udeležiti takšnih testiranj. Novice o predsednikovem zdravju prihajajo v času, ko se v javnosti redno pojavljajo vprašanja o njegovi psihofizični pripravljenosti za vodenje države. Poleg kognitivnih testov so mediji poročali tudi o preventivni uporabi aspirina, kar je dodatno pojasnil dr. Crandall. Objava rezultatov služi kot odgovor na kritike in poskuse političnih nasprotnikov, da bi podvomili v njegovo sposobnost opravljanja funkcije, hkrati pa utrjuje njegovo podobo močnega voditelja pred bazo podpornikov.

Republikanska stranka se slabo leto pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resnimi notranjimi pritiski in upadom javnomnenjske podpore, ki ga analitiki pripisujejo predvsem politiki in retoriki predsednika Donalda Trumpa. Neimenovani republikanski senator je javno priznal, da sporočila stranke ne odmevajo več pri širšem krogu volivcev, kar povzroča precejšnjo mero pesimizma glede ohranitve kongresne večine. Glavni zakonodajni dosežek leta 2025, zakon OBBB (One Big Beautiful Bill Act), ki so ga poskušali rebrati v davčne olajšave za delavske družine, med volivci ni dosegel pričakovanega učinka. Notranja razhajanja znotraj stranke so se dodatno poglobila ob preobrazbi ene najbolj gorečih Trumpovih zaveznic, Marjorie Taylor Greene. Njen odmik od predsednika in zavračanje nekaterih medijskih virov, kot je Fox News, ki jih je označila za dejansko nezanesljive, nakazujeta na globlji razkol v gibanju MAGA. Medtem ko vodstvo stranke v predstavniškem domu s Stevom Scalisom na čelu skuša izpostaviti modernizacijo nadzora zračnega prometa in stabilizacijo davčnih stopenj, se baza volivcev, zlasti srednji razred, po anketah sodeč vse bolj oddaljuje od aktualne administracije. Analitiki opozarjajo, da bi lahko kombinacija neuspešnih gospodarskih sporočil in osebnega obračunavanja Donalda Trumpa znotraj lastnih vrst privedla do t. i. »modrega vala« na prihajajočih volitvah. Republikanci so že leta 2025 doživeli vrsto porazov na lokalnih ravneh v Virginiji in New Jerseyju, kar so številni interpretirali kot jasen signal upadanja Trumpovega vpliva in naraščajočega nezadovoljstva z njegovo politično smerjo.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je po začetnem nasprotovanju privolila v odpravo državnega davka na napitnine, s čimer se je uskladila z zvezno zakonodajo, ki jo je predlagal predsednik Donald Trump. Zakon, znan kot 'One Big Beautiful Bill', predvideva odpravo zveznih davkov na napitnine in plačilo nadur za določene poklicne skupine, vključno z delavci v tovarnah, ter uvaja nove olajšave za upokojence. Ameriški finančni minister Scott Bessent je zakon označil za najbolj pro-delavsko zakonodajo generacije, hkrati pa je ostro kritiziral guvernerje demokratskih zveznih držav, ki so sprva zavračali uskladitev državnih davčnih politik z zveznimi. Bessent je guvernerje New Yorka, Illinoisa in Colorada obtožil namernega oviranja lastnih prebivalcev pri dostopu do ugodnosti, ki jih prinaša nova zvezna zakonodaja. Finančno ministrstvo je napovedalo posledice za države, ki bi vztrajale pri tovrstnem oviranju gospodarskega okrevanja. Po stopnjevanju pritiskov iz Washingtona je Hochulova na prvi dan novega leta napovedala, da bo New York sledil zveznemu zgledu, kar bo povečalo razpoložljivi dohodek delavcev v storitvenem sektorju. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v politiki modrih zveznih držav glede sodelovanja z novo zvezno administracijo pri davčnih reformah.

Ameriški predsednik Donald Trump je s predlogom za prenovo zgodovinske stavbe Eisenhower Executive Office Building v Washingtonu sprožil val neodobravanja, celo med svojimi najzvestejšimi podporniki. Na družbenem omrežju Truth Social je objavil vizualizacijo stavbe iz 19. stoletja, ki bi bila po njegovem načrtu v celoti prebarvana na belo, s čimer bi odstranili značilne zelene poudarke. Načrt je naletel na kritike konzervatorskih strokovnjakov in razočaranje javnosti; nekateri podporniki so predlog označili za neokusen. Poleg estetskih vprašanj se predsednik sooča z novimi pravnimi in političnimi pritiski ob koncu prvega leta svojega drugega mandata. Hkrati so republikanci ob koncu leta objavili pričevanje nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha. Nekdanji tiskovni predstavnik republikanskega nacionalnega odbora Tim Miller je v javnih nastopih izpostavil, da je bil trenutek objave izbran strateško z namenom, da bi vsebino prikrili pred širšo javnostjo sredi prazničnega časa. Miller opozarja, da so Smithove ugotovitve preveč obremenilne, da bi ostale neopažene, saj se nanašajo na dogodke 6. januarja in obtožbe o spodkopavanju demokratičnih procesov. Pričakovati je, da bodo podrobnosti Smithovega dela v prihodnje močno vplivale na politično razpoloženje v državi in na usodo Trumpove administracije.

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

Podjetje Ørsted, največji svetovni razvijalec vetrnih elektrarn na morju, je sprožilo sodni postopek proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tožba se nanaša na odločitev vlade o prekinitvi najemnih pogodb in zaustavitvi del na projektu Revolution Wind, ki poteka ob vzhodni obali Združenih držav Amerike. Podjetje Revolution Wind LLC, ki je v polovični lasti skupine Ørsted, izpodbija zakonitost vladnega ukrepa, ki je zamrznil gradbena dela na strateško pomembnem območju. Ameriška zvezna vlada je svojo odločitev zaustavitve več večjih projektov vetrnih elektrarn utemeljila z varnostnimi tveganji. Po uradnih navedbah naj bi turbine povzročale motnje v delovanju radarskih sistemov, kar predstavlja neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Zaradi teh pomislekov je ministrstvo za notranje zadeve začasno ustavilo izvajanje petih obsežnih projektov, dokler vprašanja glede radarske interference ne bodo ustrezno rešena. Pravni spor med energetskim gigantom in Washingtonom bi lahko pomembno vplival na prihodnost obnovljivih virov energije v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

Republikance skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev s super PAC-om MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, izčrpalo denar za vmesne volitve. Strokovnjaki menijo, da bi lahko slabo gospodarsko upravljanje Trumpa negativno vplivalo na uspeh republikancev. Republikanski kongresnik poziva svoje kolege, naj ne bodo več 'lakeji' Trumpa in naj uveljavljajo ustavno moč. Vrhovno sodišče kaže razpoke med konservativnimi sodniki v pomembnem primeru, ki bi lahko Trumpu dal nove pristojnosti nad neodvisnimi agencijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so zdravniki v Beli hiši njegovo zdravstveno stanje ocenili kot "popolno". Trump je poudaril, da je ponovno uspešno opravil kognitivni preizkus s 100-odstotnim rezultatom, kar je po njegovih besedah dosežek, ki ga prejšnji predsedniki ali podpredsedniki niso bili pripravljeni poskusiti. Njegove izjave prihajajo le dan po tem, ko je časnik Wall Street Journal objavil obširno analizo o njegovih naraščajočih zdravstvenih težavah. Mediji in politični analitiki vse pogosteje opozarjajo na znake predsednikovega telesnega in kognitivnega upada, saj bo Trump v letošnjem letu dopolnil 80 let. Poročila navajajo, da so njegovi svetovalci znatno omejili njegov urnik in potovanja, ki niso več tako intenzivna kot v njegovem prvem mandatu. Vprašanja o kognitivni sposobnosti in starosti postajajo osrednja tema razprav v Washingtonu, saj javnomnenjske raziskave kažejo na upad podpore predsedniku, medtem ko opozicija in nekateri člani lastne stranke izražajo zaskrbljenost nad njegovo sposobnostjo vodenja države.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je priznala, da se proizvodni sektor v Združenih državah Amerike spopada z resnimi težavami, saj so uradni podatki za november 2025 potrdili že sedmi zaporedni mesec izgube delovnih mest v tej panogi. Kevin Hassett, direktor Nacionalnega gospodarskega sveta in kandidat za predsednika zveznih rezerv, je v pogovoru za CNBC potrdil negativni trend, vendar je hkrati izrazil optimizem, da se bo stanje v letu 2026 obrnilo zaradi novih naložb v domačo proizvodnjo, zlasti na področju farmacije. Kljub zagotovilom administracije pa kazalniki gospodarske aktivnosti (PMI) podjetja S&P Global za december kažejo na dodatno ohlajanje, saj je indeks padel na 51,8 točke, kar je najnižja raven po lanskem juliju. Analitiki opozarjajo na t. i. scenarij 'Wile E. Coyote', kjer gospodarstvo še vztraja na podlagi starih naročil, medtem ko novi posli in mednarodna prodaja upadajo. Ključni razlog za krčenje naročil in zviševanje operativnih stroškov ostajajo visoke carine, ki jih je Trumpova administracija uvedla v okviru politike 'Amerika prva'. Medtem ko proizvodnja trenutno še beleži zmerno rast, strokovnjaki opozarjajo, da so obeti za začetek leta 2026 zaradi upada novih naročil in negotovih trgovinskih pogojev precej negotovi.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiga je javno stopil v bran ukrajinskemu veleposlaniku na Češkem Vasilu Zvariču, potem ko se je ta zapletel v oster diplomatski spor s predsednikom češke poslanske zbornice Tomiem Okamuro. Sibiga je prek družbenega omrežja X sporočil, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na domnevne žalitve Okamure, uperjene proti Ukrajini in njenemu političnemu vodstvu. Minister je hkrati odločno zavrnil kritike in "poučevanje" s strani čeških politikov glede primernega obnašanja tujih diplomatov. Spor se je dodatno zaostril, ko je češki diplomat Petr Macinka kritiziral Zvaričevo javno ocenjevanje izjav enega najvišjih ustavnih predstavnikov Češke republike. Macinka je mnenja, da takšno ravnanje tujega veleposlanika ni primerno. Sibiga je v odgovoru pozval k bolj konstruktivnemu dialogu, medtem ko češka opozicija zaradi incidenta in Okamurove retorike že zahteva njegovo razrešitev s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Dogajanje odraža globoke notranjepolitične razkole na Češkem glede podpore Kijevu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v večernem nagovoru napovedal obsežne kadrovske spremembe v vrhu državne obrambe in administracije. Sedanji minister za obrambo Denis Šmihal naj bi po predsednikovem predlogu zapustil svoj položaj, na njegovo mesto pa bi stopil sedanji minister za digitalizacijo in podpredsednik vlade Mihajlo Fedorov. Zelenski je ob tem pojasnil, da je Šmihalu ponudil vodenje drugega pomembnega državnega področja, s čimer želi osvežiti obrambni resor v ključnem obdobju vojne. Poleg sprememb v vladi je predsednik že pred tem naznanil, da bo vodenje njegovega urada prevzel general Kirilo Budanov, ki je do sedaj opravljal naloge vodje vojaške obveščevalne službe (GUR). Te poteze kažejo na utrjevanje obrambnih struktur in vključevanje strokovnjakov z neposrednimi izkušnjami z bojišča ter tehnološkega področja v najožji krog odločevalcev. Namen tovrstnih rošad je po navedbah uradnega Kijeva povečanje operativne učinkovitosti države med trajajočim konfliktom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru v četrtek zvečer izjavil, da je Venezuela pripravljena na neposredne pogovore z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja v boju proti trgovini z drogami. Maduro, ki ga ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa označuje za diktatorja, je poudaril, da je njegov obrambni sistem sposoben zagotoviti ozemeljsko celovitost države kljub zunanjim pritiskom. Do te napovedi prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevali v neposredne vojaške incidente. Madurova pripravljenost na dialog predstavlja morebiten premik v diplomaciji, saj je predsednik poudaril, da si želi stabilizacije razmer, čeprav je z Donaldom Trumpom po lastnih besedah govoril le enkrat. Poleg vprašanja narkotikov je Maduro izpostavil pomen zaščite venezuelske suverenosti pred tistim, kar opisuje kot ameriško agresijo. Kljub ponudbi za pogovore venezuelsko vodstvo še naprej ohranja visoko stopnjo vojaške pripravljenosti, hkrati pa poskuša prek mednarodnih mehanizmov obsoditi nedavne ameriške posege na svoje ozemlje, ki jih označuje za kršitev mednarodnega prava.

Poljsko ministrstvo za finance je za potrebe tamkajšnjega Zavoda za socialno zavarovanje (ZUS) pripravilo najnovejšo demografsko napoved, ki za državo slika izjemno črno prihodnost. Študija predvideva, da se bo število prebivalcev Poljske s trenutnih 37,4 milijona v letu 2025 drastično znižalo na zgolj 27,2 milijona do leta 2080. Gre za skoraj 30-odstotni upad populacije v obdobju dobrega pol stoletja, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo socialnemu in gospodarskemu sistemu države. Avtorji poročila so rezultate označili za alarmantne in opozorili na neizogibno demografsko katastrofo, če se trendi rodnosti in izseljevanja ne bodo spremenili. Takšen upad števila prebivalcev bo povzročil močan pritisk na pokojninsko blagajno in zdravstveni sistem, saj se bo hkrati s krčenjem populacije povečal delež starejših oseb. Napovedi ministrstva služijo kot podlaga za dolgoročno načrtovanje proračunskih odhodkov in reform socialnih politik v prihodnjih desetletjih.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnih izjavah za Wall Street Journal priznal, da dnevno zaužije bistveno večje odmerke aspirina, kot mu jih svetujejo zdravniki. Trump trdi, da si želi v svojem telesu 'redko kri', vendar so medicinski strokovnjaki, med njimi profesor dr. Jonathan Reiner in pulmolog dr. Vin Gupta, opozorili na resna zdravstvena tveganja, ki jih prinaša takšno ravnanje. Poudarili so, da visoki odmerki povečujejo tveganje za notranje krvavitve in povzročajo izrazito občutljivost kože. Zdravstveno stanje Donalda Trumpa je prišlo v središče pozornosti tudi zaradi vidnih modric na njegovih rokah, ki jih nekdanji predsednik pogosto poskuša prekriti z ličili ali obliži. Poročila navajajo, da je njegova koža postala tako krhka, da je ob priložnostnem stiku s sodelavko utrpel krvavitev. Kljub očitnim estetskim in fizičnim težavam Trump vztraja pri jemanju 325 miligramov aspirina dnevno, kar strokovnjaki označujejo za nesmiselno in nevarno prakso, ki nima medicinske utemeljitve za preprečevanje srčnih bolezni v takšnem obsegu.

Ameriški minister za zdravje Robert F. Kennedy mlajši je s 30. decembrom 2025 odpravil obveznost, po kateri so morali zdravniki v zveznih programih Medicaid in CHIP poročati o statusu cepljenja svojih pacientov. Nova politika pomeni, da zdravstvenim delavcem ni več treba beležiti in posredovati podatkov o cepljenju otrok do drugega leta starosti, mladostnikov do 14. leta ter nosečnic. Kennedy je svojo odločitev utemeljil z zaščito medicinske svobode in verske svobode, pri čemer je poudaril, da vlada ne sme prisiljevati družin v cepljenje ali kaznovati zdravnikov zaradi spoštovanja izbire pacientov. Sočasno s spremembo politike v Washingtonu so zdravstvene oblasti v Kentuckyju izdale opozorilo zaradi izbruha ošpic v muzeju Noah's Ark (Noetova barka). Necepljen obiskovalec iz druge zvezne države je med 28. in 30. decembrom 2025 obiskal omenjeni tematski park in lokalni hotel, kar je povzročilo tveganje za širjenje te močno nalezljive bolezni. Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da so ošpice nevarne predvsem za mlajše otroke, in poudarjajo pomen cepiva MMR, medtem ko Kennedy v svojih javnih nastopih še naprej izraža dvome o varnosti cepiv in nasprotuje zveznim mandatom za cepljenje.

Donald Trump se ponovno sooča z odporom javnosti in svojih podpornikov zaradi predloga o arhitekturnih spremembah Eisenhowerjeve izvršilne pisarniške stavbe v Washingtonu. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil digitalno upodobitev stavbe iz 19. stoletja, ki bi jo po novem načrtu v celoti prepleskali na belo, s čimer bi odstranili njene prepoznavne zelene poudarke. Kritike so tokrat prišle celo iz vrst njegovih sicer zvestih privržencev, ki so načrt označili za neestetski, konservatorji pa opozarjajo na nedopustno poseganje v zgodovinsko dediščino ameriške prestolnice. Istočasno so v javnost prišle nove informacije o naravi odnosa med Trumpom in pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Njegov nekdanji biograf Michael Wolff trdi, da uradna različica Bele hiše o razhodu zaradi Epsteinovega neprimernega vedenja ni resnična. Po navedbah Wolffa naj bi bil pravi razlog za konec prijateljstva spor glede nepremičnine v Palm Beachu. Trump naj bi namreč Epsteinu za hrbtom uspešno oddal ponudbo za več deset milijonov dolarjev vredno posest, kar je povzročilo nepopravljiv razkol med poslovnežema, ki ju je bolj kot karkoli drugega povezovalo nenehno iskanje novih nepremičninskih priložnosti.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis se je v Parizu udeležil strateškega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron. Glavni namen srečanja v francoski prestolnici je bila uskladitev konkretnih prispevkov posameznih držav za podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Voditelji so v okviru pogovorov o prihodnjih korakih za stabilizacijo regije preučevali možnosti za dodatno vojaško in humanitarno pomoč, hkrati pa so skušali poenotiti strategijo glede ukrajinskega mirovnega načrta. Ta diplomatska iniciativa odraža naraščajoče prizadevanje evropskih zaveznic za učinkovitejše usklajevanje neposredne podpore Kijevu. Udeležba grškega premierja na vrhu potrjuje vlogo Grčije kot pomembne partnerice v širši mednarodni koaliciji. Grčija je že pred tem pokazala pripravljenost na aktivno vključevanje v reševanje energetske in varnostne problematike, povezane z vojno. Današnji pogovori v Parizu so služili kot platforma za dokončno določitev obsega pomoči, ki jo bodo zaveznice zagotovile v prihodnjem obdobju, pri čemer je bila poudarjena potreba po hitrem in operativnem ukrepanju na terenu. Srečanje se neposredno navezuje na predhodna bilateralna sodelovanja, zlasti na področju energetske neodvisnosti, ki so bila vzpostavljena med Atenami in Kijevom ob koncu lanskega leta.

Ukrajinske oblasti so izdale ukaz za obvezno evakuacijo več kot 3.000 otrok in njihovih staršev iz približno 44 mest in vasi v provincah Zaporožje in Dnipropetrovsk. Odločitev je bila sprejeta zaradi zaostrenih varnostnih razmer na teh območjih, kjer ruske sile v zadnjih mesecih beležijo nenehno napredovanje. Civilno prebivalstvo se spopada z neposredno nevarnostjo zaradi bližine frontne črte in intenzivnega granatiranja. Evakuacija vključuje organiziran premik družin na varnejša območja v notranjosti države, saj ukrajinska stran ocenjuje, da bivanje v omenjenih naseljih ni več varno. Ruska ofenziva na jugovzhodu države se stopnjuje, kar sili Kijev v preventivne ukrepe za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Operacija poteka pod nadzorom regionalnih vojaških uprav in humanitarnih služb, ki skušajo zagotoviti ustrezno namestitev za begunce.

Grški kmetje so se po krajšem prazničnem premoru vrnili na cestne blokade in so odločeni zaostriti svoje protestne aktivnosti. Na vsesplošnem srečanju v Malgari so kmetijski sindikati razpravljali o splošnem stopnjevanju pritiska na vlado, saj menijo, da njihove zahteve po znižanju proizvodnih stroškov in ureditvi tržnih razmer niso bile ustrezno uslišane. Medtem ko so nekateri predstavniki, kot je Kostas Anestidis, nakazali možnost odprtja komunikacijskih kanalov z Atenami, ostaja večina kmetov neomajna pri izvajanju blokad ključnih prometnic. Grška vlada je na napovedi odgovorila s previdno retoriko, vendar hkrati opozorila na morebitne posledice za nacionalno gospodarstvo, če bi prišlo do dolgotrajne zapore glavnih infrastrukturnih vozlišč. Spor med kmetijskim sektorjem in oblastjo se tako dodatno zaostruje, saj kmetje poudarjajo, da so pripravljeni na radikalnejše oblike mobilizacije, če ne bo prišlo do konkretnih zakonskih sprememb v njihovo korist. Razmere na cestah ostajajo negotove, v prihodnjih dneh pa se pričakujejo dodatne motnje v prometu po celotni državi.

Poljske oblasti so zaradi izjemno težkih zimskih razmer na območju Varmije in Mazurije v operacijo čiščenja železniške infrastrukture vključile policijski helikopter Black Hawk. Plovilo so uporabili za odstranjevanje težkega snega z dreves nad progo med krajema Działdowo in Olsztyn, ki je bila od četrtka zaprta zaradi nevarnosti padajočih vej in dreves na električno mrežo. Močan zračni potisk rotorjev helikopterja je služil kot učinkovito sredstvo za stresanje snežnega balasta, kar je metoda, ki jo sicer uporabljajo tudi v Avstriji. Akcijo je javno podprl poljski premier Donald Tusk, ki je dogodek izkoristil za politično kritiko opozicijske stranke PiS. Spomnil je na pretekli incident, ko je helikopter istega tipa na strankarskem pikniku poškodoval daljnovod, in poudaril, da so tokratna sredstva uporabljena namensko in v korist državljanov. Po končanem delu helikopterja so na teren stopile še zemeljske ekipe z dreszinami, da bi čim prej vzpostavile normalen železniški promet.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro obsodil ravnanje iranskih oblasti z udeleženci protivladnih protestov in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in pobijanjem mirnih protestnikov. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Iranu stopnjujejo nemiri, ki so po navedbah nekaterih tiskovnih agencij že zahtevali smrtne žrtve v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht. Medtem ko so nekateri ameriški mediji, predvsem NBC, sprva poročali, da gre zgolj za omejene demonstracije zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti valute, konkurenčne hiše poudarjajo širši politični značaj upora. Protestniki po državi namreč vse pogosteje vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju, kar kaže na preobrat iz ekonomskega nezadovoljstva v politično vstajo proti režimu. Trump je v svojem sporočilu izpostavil, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo prišlo do stopnjevanja nasilja s strani državnih sil.

V ukrajinskem mestu Lvov so v ponedeljek, 1. januarja, potekale slovesnosti ob obletnici rojstva Stepana Bandere, ideologa ukrajinskega nacionalizma. Številni prebivalci so se pod vodstvom lokalnih oblasti zbrali ob spomeniku Bandere, kjer so potekale molitve in polaganje vencev, zvečer pa je po mestnih ulicah krenil tradicionalni pohod z baklami. Udeleženci, nekateri oblečeni v vojaška oblačila, so nosili nacionalne simbole in zastave Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN). Dogodek odraža globoke zgodovinske delitve v regiji. Medtem ko velik del ukrajinske javnosti Banderov lik časti kot simbol boja za neodvisnost in odpor proti sovjetski nadvladi, dogodki sprožajo ostre odzive, zlasti na Poljskem. Bandera je bil namreč vodja radikalne frakcije OUN, katere oboroženo krilo, Ukrajinska vstajniška vojska (UPA), je od leta 1943 dalje izvajalo etnično čiščenje poljskega prebivalstva na območjih Volinije in vzhodne Galicije. Zaradi teh zgodovinskih dejstev obeleževanja njegovega rojstva redno sprožajo diplomatska trenja med Kijevom in Varšavo.

Premoženje ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v letu 2025 močno povečalo, medtem ko so številni mali vlagatelji, ki so stavili na njegove poslovne podvige, utrpeli znatne finančne izgube. Po ocenah revije Forbes se je Trumpovo neto premoženje z 3,9 milijarde dolarjev v letu 2024 povzpelo na približno 7,3 milijarde dolarjev do septembra 2025. Rast so poganjale predvsem dejavnosti v okviru skupine Trump Media & Technology Group, prodaja blagovnih znamk, pametnih telefonov in kriptovalut, pri čemer so prav dobički iz digitalnih sredstev odigrali ključno vlogo pri podvojitvi njegovega bogastva. Nasprotno pa so se naložbe, neposredno povezane s predsednikom, za povprečne vlagatelje izkazale za izrazito nestanovitne in neuspešne. Delnica podjetja Trump Media & Technology Group (TMTG) je od dneva inavguracije padla za 67 odstotkov, medtem ko je širši trg, merjen z indeksom Nasdaq, v istem obdobju pridobil 18 odstotkov. Še slabše so jo odnesli kupci predsednikove uradne kriptovalute (memecoin), ki je po začetni rasti januarja 2025 izgubila skoraj 90 odstotkov svoje vrednosti. Finančni analitiki opozarjajo na nenavaden razkorak, kjer predsednikov osebni uspeh ne odseva uspešnosti njegovih javno dostopnih podjetij, kar je številne podpornike, ki so naložbe razumeli kot politično in finančno stavo, pustilo v rdečih številkah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto v svoji administraciji imenoval generalmajorja Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov bo prevzel dolžnosti vodje urada predsednika, kar predstavlja pomembno kadrovsko spremembo v vrhu ukrajinske oblasti sredi trajajočih vojaških operacij. Njegov prehod iz obveščevalnih vrst v ožji krog predsednikovih sodelavcev kaže na krepitev vpliva varnostnih struktur na politično odločanje v Kijevu. Budanov, ki velja za enega najvplivnejših vojaških strategov v državi, je bil v zadnjih letih odgovoren za številne drzne operacije ukrajinskih sil. Njegovo imenovanje prihaja v času, ko Ukrajina prilagaja svojo obrambno in diplomatsko strategijo. Na novem položaju bo Budanov nadomestil dosedanjega vodjo urada in postal osrednja figura pri usklajevanju notranje politike ter mednarodnih odnosov Ukrajine v času vojne z Rusko federacijo. Javnost in tuji partnerji pozorno spremljajo to potezo, saj odraža prednostne naloge predsednika Zelenskega pri vodenju države.

Grška neodvisna uprava za javne prihodke (AADE) je objavila podatke o plačilu letnih dajatev za uporabo motornih vozil za leto 2026, ki kažejo, da je rok za plačilo, ki se je iztekel 31. decembra 2025, pravočasno poravnalo 88 odstotkov zavezancev. Od skupno 6,75 milijona registriranih vozil so lastniki dajatve pravočasno plačali za 5,94 milijona vozil. Preostalih približno 790.000 lastnikov vozil, ki so zamudili skrajni rok, se bo sedaj spopadalo z novimi kaskadnimi globami oziroma pribitki, ki so stopili v veljavo takoj po izteku roka. Letošnji postopek je zaznamovala strožja politika ministrstva za finance, ki v nasprotju s preteklo prakso ni odobrilo podaljšanja roka. Odločitev oblasti, da vztrajajo pri prvotnem datumu, je povzročila, da se bo precejšnje število državljanov moralo soočiti s finančnimi sankcijami. Takšen pristop kaže na prizadevanja grške vlade za večjo disciplino pri pobiranju javnih dajatev in zmanjšanje birokratskih zamikov, ki so bili značilni za prejšnja leta.

Najnovejša poročila in izjave biografov osvetljujejo zapleten odnos med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, pri čemer se je Trumpovo posestvo Mar-a-Lago na Floridi izkazalo za ključno lokacijo njunega druženja. Čeprav so Trumpovi sodelavci, vključno z nekdanjim odvetnikom Michaelom Cohenom, trdili, da Trump po letu 2004 z Epsteinom ni imel stikov, nove analize poudarjajo obdobje pred tem letom, ko sta bila tesna zaveznika. Biograf Michael Wolff pojasnjuje, da je do dokončnega razhoda med nekdanjima prijateljema prišlo zaradi neuspelega nepremičninskega posla v Palm Beachu. Po navedbah Wolffa je Trump leta 2004 za hrbtom Epsteina oddal višjo ponudbo za nepremičnino, za katero se je zanimal finančnik, kar je povzročilo nepopravljiv spor. Epstein naj bi za hišo ponudil 36 milijonov dolarjev, Trump pa ga je prehitel s ponudbo v višini 40 milijonov dolarjev. Kljub kasnejšim trditvam o prekinitvi stikov zaradi neprimernih dejanj Epsteina v letovišču, zgodovinski podatki kažejo, da so bili v ozadju predvsem poslovni interesi in osebne zamere. Mar-a-Lago je v tem obdobju služil kot stičišče vplivnežev, kjer je Epstein ohranjal dostop do Trumpovega osebja, kar še vedno sproža številna vprašanja v ameriški javnosti.

Po tem, ko je Donald Trump izrazil pripravljenost ZDA za posredovanje v Iranu, je visoki iranski uradnik opozoril, da bi lahko Teheran izvedel povračilne ukrepe proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Trump je prek Truth Social napovedal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za obrambo protestnikov v Iranu, kjer že šesti dan potekajo protivladne vstaje.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in takoj po zaprisežni slovesnosti podpisal vrsto izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani, ki velja za prvega muslimanskega župana mesta in politika s progresivno agendo, je preklical vse ukaze, ki jih je Adams izdal po 26. septembru 2024, ko je bil obtožen podkupovanja, kršitev pri financiranju kampanj in zarote. Čeprav seznam preklicanih ukrepov ni bil v celoti objavljen, naj bi bila med njimi tudi decembrska direktiva o prepovedi diskriminacije izraelskih podjetij pri javnih naročilih. Novi župan, ki sta ga na slovesnosti podprla vplivna senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, se je v svojem prvem dejanju osredotočil na zagotavljanje dostopnih stanovanj. Mamdani je ob nastopu funkcije poudaril, da želi z mestno politiko postaviti zgled svetu, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne posledice njegove radikalne usmeritve. Njegova izvolitev pomeni pomemben premik v političnem vrhu največjega ameriškega mesta, ki se je po obtožnici proti Adamsu znašlo v obdobju politične nestabilnosti.

Brat pogrešane 15-letne Alike Kalergi je zanikal informacije, da so identificirali njeno truplo po eksploziji in požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani. Družina je preko družbenih omrežij ponovno pozvala k pomoči pri iskanju, medtem ko v Švici vlada žalost zaradi pogrešanih mladih, starih med 15 in 25 let.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu dogovoru med odcepljeno regijo Somaliland in Izraelom. Po poročanju tujih medijev naj bi Somaliland v zameno za mednarodno priznanje s strani Izraela privolil v naselitev palestinskih beguncev iz Gaze, pristop k Abrahamovim sporazumom ter vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča ob Adenskem zalivu. Mohamud je potezo Izraela označila za nepričakovano in nenavadno ter opozoril na resne posledice za palestinsko vprašanje. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po poročilih, da naj bi severna regija Somalije postala strateško oporišče za izraelske sile. Somalijska vlada v Mogadišu takšne dogovore zavrača kot kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Hkrati so se pojavile navedbe, da je načrtovana preselitev Palestincev del širšega izraelskega načrta za reorganizacijo regije, kar je sprožilo odzive ne le v Afriki, temveč tudi v širši mednarodni skupnosti in med regionalnimi milicami.

Grški podpredsednik vlade Kostis Hadžidakis je kmetom sporočil, da po njegovem mnenju nimajo več opravičil za izogibanje dialogu s predsednikom vlade. Hadžidakis je v objavi na družbenih omrežjih poudaril, da je bilo kmetom v letu 2025 prek različnih vladnih mehanizmov, vključno z organizacijo OPEKEPE, ministrstvom za finance in zavarovalnico ELGA, izplačanih skupno 3,82 milijarde evrov. Ta znesek predstavlja rekordno visoko raven finančne podpore kmetijskemu sektorju v zadnjih letih. Vlada s temi podatki utrjuje svoje stališče v pogajanjih s kmeti, ki v zadnjem obdobju krepijo svoje protestne aktivnosti. Hadžidakis meni, da so obsežna proračunska sredstva zadosten dokaz vladne podpore, zato kmete poziva, naj se namesto blokad in protestov raje odločijo za konstruktiven pogovor o prihodnosti sektorja. Po navedbah vlade so bile izpolnjene ključne finančne zahteve, kar naj bi odprlo pot za reševanje drugih odprtih vprašanj za pogajalsko mizo.

Hrvaško ministrstvo za zdravje je napovedalo ambiciozen načrt reorganizacije in vlaganj, ki naj bi do leta 2026 prinesel konkretne rezultate pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Po navedbah ministrstva bodo ključni poudarki v prihodnjem obdobju temeljili na digitalizaciji storitev ter večji dostopnosti zdravstvene oskrbe za vse državljane, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. Cilj načrtovanih ukrepov je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje kakovosti obravnave pacientov, kar bi hrvaško zdravstvo približalo sodobnim evropskim standardom. Projekt vključuje močan cikel investicij v infrastrukturo in opremo, s čimer želi vlada zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema. Poleg tehnološkega napredka ministrstvo poudarja tudi pomen močnejše zaščite pravic pacientov in reorganizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih. Čeprav so napovedi usmerjene v leto 2026, uradniki zagotavljajo, da se bodo procesi posodabljanja začeli izvajati takoj, da bi prebivalcem zagotovili učinkovitejšo in uporabniku prijaznejšo javno službo.

Češke opozicijske stranke so sprožile postopek za odstavitev predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure, vodje stranke SPD, zaradi vsebine njegovega novoletnega nagovora. Kritiki iz vrst ODS, Piratov in gibanja STAN so njegove izjave označili za nesprejemljive, pri čemer so nekateri vsebino opisali kot prorusko propagando in širjenje sovraštva. Predsednik Piratov Zdeněk Hřib je napovedal, da se bo zbiranje podpisov za predlog o razrešitvi začelo prihodnji teden. Opozicija od vlade zahteva, da se jasno distancira od Okamurovih stališč, medtem ko stranka STAN pripravlja resolucijo, s katero bi se parlament uradno ogradil od njegovih izjav. Na nagovor se je odzvalo tudi ukrajinsko veleposlaništvo, ki je izrazilo nestrinjanje z retoriko češkega politika. Medtem ko koalicijski partnerji, kot je Patrik Nacher iz stranke ANO, zadeve še ne komentirajo podrobno, podporniki svobode govora poudarjajo pravico do izražanja lastnih stališč.

Nemško gospodarstvo je v letu 2025 zabeležilo dramatičen upad, ki ga zaznamujejo krčenje zasebnega sektorja in naraščajoče zadolževanje države. Pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza se je Nemčija po osmih mesecih nove vlade znašla v položaju, kjer realna gospodarska rast znaša zgolj 0,2 odstotka, medtem ko se je neto dolg povzpel nad 4 odstotke. Zaradi visoke državne kvote se je zasebni sektor v primerjavi s prejšnjim letom dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka, kar nakazuje na konec dolgoletnega obdobja blaginje v največjem evropskem gospodarstvu. Kritiki vladi očitajo ideološko zaslepljenost in pomanjkanje ustreznih ukrepov za spodbujanje rasti, kar je privedlo do industrijskega propada in nujnega varčevanja. Razmere so v Berlinu sprožile razprave o odgovornosti politikov, katerih plače niso povezane z uspešnostjo gospodarstva. Medtem ko se javni sektor širi, se produktivni del družbe spopada z materialnim pomanjkanjem, kar bi lahko v prihodnjem letu vodilo v še globljo krizo in potrebo po korenitih strukturnih reformah.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na pomemben zasuk v njunih diplomatskih odnosih. Do zaostritve prihaja v času, ko so se napetosti med državama povečale zaradi nedavnega obsežnega napada z droni na rusko regijo Novgorod. Čeprav obveščevalna agencija CIA trdi, da napad ni bil poskus atentata na Putina, nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko ti narativi vplivali na Trumpovo dojemanje ruske grožnje. Analitik Andrew Korybko navaja, da CIA domnevno manipulira s Trumpom, da bi ga odvrnila od sodelovanja s Putinom, medtem ko se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini praktično razblinjajo. Trumpovo javno nezadovoljstvo je neposreden odziv na rusko zavračanje revidiranih mirovnih načrtov, kar je povzročilo zastoj v diplomatskih prizadevanjih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika spiralno vodila v nenadzorovano zaostrovanje konflikta, če se komunikacija med voditeljema ne stabilizira.

Grški statistični urad Elstat je poročal o znatnem izboljšanju stanja na trgu dela, saj se je stopnja brezposelnosti v Grčiji novembra 2025 znižala na 8,2 odstotka. To predstavlja opazen padec v primerjavi z novembrom 2024, ko je brezposelnost znašala 9,7 odstotka, ter rahel upad glede na oktober 2025, ko je bila stopnja 8,6-odstotna. Število brezposelnih oseb se je v enem letu zmanjšalo za 62.458 in je novembra 2025 znašalo 395.436 oseb. Posebej spodbudni so podatki v starostni skupini od 15 do 24 let, kjer se je stopnja brezposelnosti z lanskih 21,2 odstotka znižala na 16,6 odstotka. Kljub splošnemu trendu upadanja brezposelnosti pa mladi še vedno ostajajo ena najbolj ranljivih skupin na grškem trgu dela. Pozitiven trend zaposlovanja odraža postopno gospodarsko stabilizacijo države in večanje števila delovnih mest v različnih sektorjih gospodarstva.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je v pogovoru za medij Gość Niedzielny ostro kritiziral delovanje vlade premiera Donalda Tuska. Po njegovih besedah nenehne preiskave in razčiščevanja afer prejšnje vlade stranke PiS ohromljajo državo in odvračajo pozornost od ključnih težav, s katerimi se soočajo državljani. Nawrocki je izpostavil, da Poljaki niso zadovoljni z delom vlade, saj namesto realnih rešitev za težave v zdravstvu in proračunski primanjkljaj dobivajo zgolj politične procese. Na predsednikove izjave se je hitro odzval zunanji minister Radosław Sikorski, ki je opozoril na nujnost preglednosti pri porabi javnih sredstev. Sikorski je izpostavil nepravilnosti v Skladu za pravosodje in poudaril, da je preiskava več sto milijonov zlotov javnega denarja nujna za vzpostavitev pravne države. Napetosti med predsedniško palačo in vlado se stopnjujejo kljub prvotnim napovedim o pripravljenosti na konstruktivno sodelovanje po julijskih volitvah.

Ameriški milijarder Elon Musk se je ostro odzval na videoposnetek somalijskega uporabnika družbenega omrežja TikTok, ki je v svoji objavi namigoval na Muskove bližajočo se smrt. Uporabnik z vzdevkom "dowza.z", čigar račun je bil po objavi sporne vsebine odstranjen, je v kratkem posnetku norčeval iz ameriških državljanov in trdil, da se za Muska ne gre bati, saj naj bi kmalu umrl. Musk je na omrežju X na te navedbe odgovoril z zapisom: "Potem je to vojna." Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in razprav o varnosti javnih osebnosti v Združenih državah Amerike. Videoposnetek je sprva izpostavil profil Libs of TikTok, kar je sprožilo val odzivov glede dopustnosti tovrstne retorike na družbenih omrežjih. Trenutno še ni znano, ali je bil račun somalijskega državljana izbrisan s strani platforme zaradi kršenja pogojev uporabe ali ga je uporabnik odstranil sam, prav tako pa ni uradnih informacij o morebitni preiskavi varnostnih organov.

Mandatar za sestavo nove češke vlade Andrej Babiš je v pogovoru za medije izrazil podporo Filipu Turku iz stranke Motoristi sebi za vodenje ministrstva za okolje. Babiš meni, da bi moral Turek dobiti priložnost, vendar je hkrati poudaril, da se v primeru predsednikove zavrnitve imenovanja ne bo odločil za vložitev kompetenčne tožbe proti predsedniku Petru Pavlu. Sestanek med Babišem in predsednikom države glede sestave nove vlade je predviden za prihodnji teden. Poleg kadrovskih vprašanj se je Babiš dotaknil tudi gospodarskih izzivov, predvsem državnega proračuna za leto 2026, ki bo po njegovih besedah izjemno zahteven. V zasebnem delu pogovora je omenil, da se njegova družina postopoma umika iz poslovnega imperija Agrofert. Izjave prihajajo v času koalicijskih pogajanj, kjer se Babiševa stranka ANO dogovarja o sodelovanju s strankama SPD in Motoristi sebi, kar je neposredna posledica oktobrskih dogovorov o razdelitvi resorjev.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Med tiskovno konferenco, na kateri je sodeloval tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, je Trump jasno poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri bombardiranju iranskih ciljev, če bo država poskušala obnoviti svoj program bogatenja urana ali razvoj balističnih raket. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih, da naj bi Teheran skrivaj oživljal svoje jedrske zmogljivosti, kar Washington razume kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji. Poleg jedrskega vprašanja je Trump pozornost namenil tudi notranjepolitičnemu dogajanju v Iranu, kjer potekajo obsežni protivladni protesti. Predsednik je prek družbenih omrežij sporočil, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih demonstrantov. Uporabil je izraz, da je ameriška vojska "pripravljena in napolnjena" (locked and loaded), kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti za takojšen vojaški odziv v primeru nadaljnjega prelivanja krvi na iranskih ulicah. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na grožnje že odzval, kar kaže na to, da diplomatski odnosi med državama ostajajo na najnižji točki. Trumpova administracija s temi izjavami potrjuje tesno vojaško zavezništvo z Izraelom, hkrati pa vzpostavlja pogoje za potencialno novo vojaško intervencijo na Bližnjem vzhodu, ki bi sledila preteklim zračnim napadom na iransko infrastrukturo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v najnovejšem televizijskem nagovoru sporočil, da je njegova država pripravljena na dialog z Združenimi državami Amerike glede boja proti trgovini z drogami in o morebitnih investicijah v naftni sektor. Madurova ponudba prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, potem ko je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa potrdila prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Maduro je poudaril, da venezuelski obrambni sistem zagotavlja ozemeljsko celovitost države, hkrati pa je skušal pomiriti napetosti z izjavo, da se je s Trumpom v preteklosti osebno pogovarjal le enkrat. Ameriška vlada sicer Madura še vedno obravnava kot vodjo t. i. Kartela sonc (Cartel de los Soles) in mu očita vpletenost v narkoterorizem. Kljub ponujenemu sodelovanju so ZDA v preteklosti že večkrat zavrnile Madurovo legitimnost in okrepile vojaško prisotnost v Karibskem morju. Venezuelski voditelj v svojem zadnjem nastopu ni neposredno potrdil vseh poročil o ameriških zračnih napadih, o katerih so poročali tuji mediji, vendar je opozoril, da bo Venezuela branila svojo suverenost pred morebitno zunanjo agresijo, hkrati pa ostaja odprta za pragmatične gospodarske rešitve, predvsem na področju energetike.

Ameriško desničarsko medijsko okolje se je ob koncu leta 2025 in v začetku leta 2026 znašlo v globoki krizi identitete, saj so se po odhodu demokratov iz Bele hiše poglobila notranja nesoglasja. Osrednja figura teh napetosti je postala vplivnica Candace Owens, ki v svojih oddajah širi sporne teorije zarote, vključno z antisemitskimi izjavami in nenavadnimi trditvami o francoski prvi dami. Takšni nastopi so sprožili ostre odzive znotraj same desnice, kjer so se vplivneži, kot je Ben Shapiro, odločno postavili proti retoriki, ki jo zagovarjata Owensova in Tucker Carlson. Analitiki opozarjajo, da gibanje MAGA, ki ga je nekdaj združeval skupni nasprotnik, zdaj razpada na različne frakcije. Medtem ko podpredsednik JD Vance poziva k enotnosti in poudarja vprašanja identitete, se stranka spopada z zgodovinskimi razkoli med krščanskimi sionisti in naraščajočim antisemitskim krilom. Zaradi upada priljubljenosti Donalda Trumpa in njegovega domnevnega nerazločnega nastopanja se vse pogosteje pojavljajo vprašanja o prihodnosti gibanja po njegovem umiku iz aktivne politike, kar resno ogroža možnosti republikancev na prihajajočih kongresnih volitvah.

Grška vlada je izvedla obsežno reformo visokošolskega sistema, s katero se je uradno končalo obdobje tako imenovanih "večnih študentov". Po navedbah državnega ministra Akisa Skertsosa so do 31. decembra 2025 iz univerzitetnih evidenc izbrisali skupno 308.605 študentov, ki so močno presegli predpisane roke za dokončanje študija. Ukrep sledi zavezam iz leta 2019, ko je vlada napovedala modernizacijo javnega šolstva in njegovo osvoboditev od preteklih anahronizmov. Minister Skertsos je poudaril, da je ta poteza ključna za zagotavljanje kakovostnejših in konkurenčnejših javnih univerz. Reforma je bila usmerjena v odpravljanje specifike grškega izobraževalnega sistema, ki je desetletja dopuščal nedokončan študij brez resnih posledic. Vlada trdi, da so s tem dosegli pomemben mejnik pri preoblikovanju države in izboljšanju delovanja izobraževalnih institucij, ki bodo zdaj bolj odprte in mednarodno usmerjene.

Grško ministrstvo za izobraževanje je 31. decembra 2025 zaključilo prvo fazo čiščenja študentskih seznamov na visokošolskih zavodih v državi. Skupno so izpisali 308.605 tisoč tako imenovanih "večnih študentov", ki niso bili več aktivni. Gre za posameznike, ki so se v štiriletne študijske programe vpisali pred letom 2017 in niso izpolnjevali zakonskih pogojev za podaljšanje študentskega statusa. Ta ukrep je neposredna posledica uveljavitve nove zakonodaje o visokem šolstvu, ki omejuje trajanje študija. Čeprav so napovedi o teh ukrepih že v preteklosti sprožile valove študentskih protestov, je ministrstvo postopek izpeljalo do konca, da bi zagotovilo realen pregled nad številom aktivnih študentov in optimiziralo financiranje univerz. Izbrisani študenti so predstavljali velik del formalno vpisanih, ki pa niso več sodelovali v študijskem procesu ali opravljali obveznosti.

Grški namestnik ministra za infrastrukturo in promet Nikos Tachiaos je v polnoči na silvestrovo obiskal cestninsko postajo Oreokastro, kjer je uradno pospremil prehod avtoceste Egnatia Odos pod okrilje novega koncesionarja. Dogodek je zaznamoval začetek delovanja družbe Nea Egnatia Odos A.E., ki je prevzela upravljanje in vzdrževanje te strateško pomembne prometne žile, ki povezuje zahod države s turško mejo. Tachiaos je ob tem izpostavil, da projekt prehaja v novo razvojno fazo, ki bo prinesla posodobitev infrastrukture in izboljšanje storitev za uporabnike. Po uradnem preklopu sistemov na cestninski postaji je namestnik ministra obiskal še operativni center novega koncesionarja v solunskem okrožju Titan. Tam se je seznanil z delovanjem nadzornih sistemov in načrti za prihodnje naložbe v varnost in digitalizacijo avtoceste. Prenos upravljanja na zasebnega koncesionarja je del širšega grškega načrta za privatizacijo in posodobitev prometnega omrežja, kar naj bi dolgoročno zmanjšalo finančno breme države in zagotovilo višje standarde cestnih povezav v regiji.

Grški kmetje so danes, 2. januarja, ohranili prosto prevoznost na ključnih cestnih blokadah v krajih Malgara, Evzoni, Promahonas in na carinski izpostavi Niki. Odločitev o začasni sprostitvi prometa so sprejeli z namenom olajšanja potovanj počitnikarjem med novoletnimi prazniki. Kljub temu so se razmere drugod po državi zaostrile, saj so kmetje zaprli državno cesto pri mestu Kastro v prefekturi Beocija v smeri proti Atenam, kar povzroča zastoje v prometu. Kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah po večji državni pomoči in boljših delovnih pogojih, medtem ko čakajo na nedeljsko vsesplošno srečanje vseh kmetijskih sindikatov. Na tem srečanju, ki bo potekalo 4. januarja, bodo določili nadaljnje korake in morebitno zaostritev protestnih aktivnosti po celotni državi. Kmetijski sektor v Grčiji se že dlje časa spopada z visokimi stroški pridelave in nezadovoljstvom nad kmetijsko politiko vlade v Atenah. Trenutna sprostitev določenih mejnih prehodov in avtocestnih odsekov velja le za krajše obdobje, saj kmetje napovedujejo vrnitev k blokadam, če vlada ne bo prisluhnila njihovim predlogom za izboljšanje položaja primarnega sektorja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s stopnjevanjem pritiska v Karibskem morju povzročila oster upad venezuelskega izvoza nafte, kar neposredno ogroža finančno stabilnost režima Nicolása Madura. Po najnovejših podatkih podjetja Petróleos de Venezuela se je proizvodnja v ključnem bazenu Orinoco v zadnjih dveh tednih zmanjšala za približno 25 odstotkov, kar predstavlja upad za skoraj 500.000 sodčkov dnevno. Združene države Amerike so v zadnjem obdobju okrepile zasege tankerjev iz tako imenovane flote v senci, uvedle nove sankcije in vzpostavile pomorsko blokado, da bi preprečile pošiljke surove nafte na azijske trge, predvsem na Kitajsko. Strategija ZDA, ki jo analitiki opisujejo kot diplomacijo topnjač, temelji na popolni ekonomski osamitvi Caracasa, saj nafta predstavlja več kot 95 odstotkov državnih prihodkov. Predstavniki ameriške vlade so potrdili, da je cilj dvomesečne karantene venezuelske nafte povzročiti nestabilnost režima in ga prisiliti k političnim spremembam. Čeprav Bela hiša še vedno dopušča možnost vojaškega posredovanja, trenutno prednost daje stopnjevanju gospodarskega pritiska preko strogega uveljavljanja sankcij na morju.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem uputil ostro opozorilo, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran uporabil silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ameriške sile pripravljene in oborožene za pomoč iranskemu ljudstvu. Njegova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo protivladni protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že šest oseb. Predsednik je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal ravnanje iranskega režima in se odzval na morebitne poboje civilistov, kar je označil za običajno prakso Teherana. Napetosti med državama se stopnjujejo že dalj časa, današnje grožnje pa so neposredno povezane s predhodnimi vojaškimi aktivnostmi in retoriko glede iranskega jedrskega programa. Trumpova napoved o pripravljenosti na pomoč protestnikom pomeni novo stopnjo v zaostrovanju odnosov, saj neposredno namiguje na možnost neposrednega vojaškega vstopa v notranje zadeve Irana. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat zavrnile ameriško vmešavanje, vendar trenutni protesti predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje voditeljev držav podpornic Ukrajine, združenih v tako imenovano koalicijo voljnih, ki bo potekalo 6. januarja v Parizu. Glavni namen vrha je uskladitev nadaljnje pomoči državi, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Zelenski je ob tem poudaril nujnost mednarodne enotnosti pri zagotavljanju vojaške in diplomatske podpore Kijevu. V svojem novoletnem nagovoru je Zelenski narodu in svetovni javnosti sporočil, da si Ukrajina močno želi končanja vojne, vendar ne na račun svoje državnosti ali ozemlja. Izpostavil je, da Kijev stremi k pravičnemu miru, ki bo vključeval spoštovanje ukrajinske suverenosti. Njegove besede so odraz prizadevanj za stabilizacijo razmer, potem ko je v preteklosti že omenil, da je osnutek mirovnega dogovora v veliki meri usklajen, a ostajajo ključna vprašanja še odprta.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnost 112. župana mesta New York. Mamdani, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je zaprisegel ob polnoči na zgodovinski in opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall, pri čemer je kot prvi župan v zgodovini mesta roko položil na Koran. Zaprisežni obred je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James, medtem ko je senator Bernie Sanders kasneje vodil javno ceremonialno zaprisego pred mestno hišo. Novi župan je v svojem nagovoru napovedal novo obdobje za ameriško metropolo in obljubil preobrazbo mestne uprave v korist delavskega razreda. Njegov program vključuje ambiciozne načrte, kot so zamrznitev najemnin in povečanje javne dostopnosti storitev, s čimer želi dokazati uspeh levičarskih politik v praksi. Njegov nastop funkcije velja za pomemben politični premik, ki so ga pozdravile vidne osebnosti progresivnega krila Demokratske stranke, vključno s kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez, ki je poudarila simbolni pomen njegovega vodenja mesta.

V eksploziji in požaru, ki sta v novoletni noči uničila priljubljen lokal v luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi. Nesreča se je zgodila okoli 1.30 zjutraj v polnem baru, kjer so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so oblasti potrdile, da je bilo v incidentu poškodovanih več kot 100 oseb, švicarska policija pa se boji, da bi končno število žrtev lahko še naraslo. Preiskovalci domnevajo, da je silovit požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev znotraj objekta, kar je privedlo do hitrega širjenja ognja in kasnejše eksplozije. Hrvaška je Švici že uradno ponudila pomoč pri reševanju in odpravljanju posledic tragedije. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo z identifikacijo žrtev in iskanjem morebitnih pogrešanih oseb pod ruševinami zgorelega objekta.

V Združenih državah Amerike so se razpltele nove napetosti med republikanskimi politiki, neodvisnimi ustvarjalci vsebin in uveljavljenimi medijskimi hišami. YouTuber Nick Shirley je objavil videoposnetek o domnevnih množičnih goljufijah v otroških centrih v Minnesoti, kar je sprožilo zvezno preiskavo pod okriljem ministrstva za domovinsko varnost. Republikanski zakonodajalci so po razkritjih pozvali demokratskega guvernerja Tima Walza k odstopu, medtem ko so osrednji mediji, vključno s CNN in Telemundom, Shirleyja označili za skrajno desničarskega ustvarjalca, kar je sprožilo obtožbe o pristranskem poročanju in poskusih diskreditacije glasnika. Istočasno se je republikanski kongresnik Jim Jordan znašel pod plazom kritik zaradi objave transkriptov zaslišanj posebnega tožilca Jacka Smitha na silvestrovo. Kritiki trdijo, da je Jordan s terminom objave poskušal prikriti vsebino, ki razkriva njegov strah med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Smith je v pričevanju poudaril, da so bili dokazi proti Donaldu Trumpu vodeni izključno na podlagi dejstev, Jordanovi klici v Belo hišo med neredi pa naj bi služili kot ključen dokaz o resnosti takratnega ogrožanja nacionalne varnosti.

Združene države Amerike vstopajo v leto 2026 v znamenju gospodarske negotovosti, ki jo narekujejo nepredvidljiva trgovinska politika predsednika Donalda Trumpa, ohlajanje rasti in naraščajoče nezadovoljstvo srednjega razreda. Kljub temu da se je inflacija znižala z vrha, doseženega leta 2022, gospodarske napovedi za prihodnje leto ostajajo pesimistične. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je znižala napoved rasti za ZDA na 1,7 odstotka v letu 2026, medtem ko analitiki opozarjajo na morebiten zastoj najmočnejšega svetovnega gospodarskega motorja zaradi negativnih učinkov carin. Predsednik Trump se obenem sooča s strmim padcem podpore med ključnimi demografskimi skupinami. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da se je podpora med Američani z letnimi prihodki med 50.000 in 100.000 dolarji od oktobra do decembra znižala za 17 odstotnih točk, kar povzroča nemir v republikanski stranki pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav Trump trdi, da so gospodarski kazalniki odlični in ankete prirejene, podatki borznega indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg zaostaja za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o najmočnejšem gospodarstvu na svetu. Negotovost dodatno povečujejo pričakovane odločitve vrhovnega sodišča glede carin in vprašanja o nadaljnjem ukrepanju ameriške centralne banke Fed.

Nekdanji kardiolog podpredsednika Dicka Cheneyja, Jonathan Reiner, je izrazil resne pomisleke glede zdravstvenega stanja predsednika Donalda Trumpa, potem ko je ta razkril svoj režim jemanja aspirina. Reiner je Trumpovo pojasnilo o jemanju 325 mg aspirina na dan za preprečevanje srčnega infarkta označil za nesmiselno in namignil, da je serija skrivnostnih jesenskih preiskav verjetno posledica akutnega zdravstvenega dogodka, o katerem javnost ni bila obveščena. Po zdravnikovem mnenju otekanje gležnjev in nenadni pregledi nakazujejo na resnejše težave, ki niso bile prisotne med aprilskim pregledom v bolnišnici Walter Reed. Hkrati se v ameriškem medijskem prostoru stopnjujejo napetosti zaradi domnevnega širjenja neresnic. Voditeljica mreže CNN Abby Phillip je javno popravila navedbe konservativnega podkasta Erica Ericksona glede prispevka Scotta Jenningsa. Spor se nanaša na videoposnetek o domnevnih goljufijah v somalijskih otroških centrih v Minneapolisu, ki ga je guverner Tim Walz označil za sporno. Jennings je trdil, da je bil njegov prispevek cenzuriran, Phillipova pa je poudarila, da so bili njegovi komentarji iztrgani iz konteksta in da so dejstva v videoposnetku zavajajoča. Dogajanje odraža globoko polarizacijo glede vprašanj korupcije in vpliva desničarskih medijskih profilov na javno mnenje.

Nekdanji župan New Yorka Eric Adams je v četrtek ostro kritiziral televizijskega voditelja mreže CNN Andyja Cohena, potem ko je slednji v neposrednem prenosu silvestrskega programa sprožil žaljiv in z alkoholom podžgan verbalni napad na županovo delo. Incident se je zgodil le nekaj minut po polnoči v New Yorku, ko je Cohen v družbi Andersona Cooperja in B. J. Novaka Adamsa označil za kaotičnega in groznega župana. Cohen je med drugim namigoval na Adamsovo tesno povezavo s predsednikom Trumpom in omenjal predsedniške pomilostitve, ob tem pa Newyorčane pozval, naj sami pospravijo razbitine, ki jih župan pušča za seboj. Adams, ki je svoj mandat zaključil ravno ob polnoči, je Cohenove besede zavrnil kot neprimerne in nedostojne za javno televizijo. Voditelj je med izpadom norčeval tudi iz županovega druženja v prestižnih klubih, kot je Zero Bond, medtem ko se je sovoditelj Anderson Cooper vidno neuspešno trudil distancirati od dogajanja. Gre za ponovitev Cohenovega vzorca, saj je pred leti na podoben način napadel tudi prejšnjega župana Billa de Blasia.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je pridobilo in dekodiralo podatke iz ukrajinskega brezpilotnega letala, ki je bilo po navedbah Moskve sestreljeno v začetku tega tedna. Ruski uradniki trdijo, da zbrani dokazi potrjujejo, da je bil cilj drona ena od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je ob tem napovedala, da bo vse pridobljene podatke in dokaze predala Združenim državam Amerike, s čimer želi podkrepiti svoje trditve o ukrajinski agresiji na rusko vodstvo. Incident se dogaja v času zaostrenih napetosti in predvidenih diplomatskih stikov med Washingtonom in Moskvo glede prihodnosti ukrajinskega konflikta. Kijev uradnih obtožb o načrtovanem napadu na predsedniško palačo še ni komentiral, vendar Rusija vztraja pri interpretaciji, da gre za teroristično dejanje, ki ga je usmerjala Ukrajina. Informacije o dekodiranem arhivu naj bi služile kot ključni argument Rusije v prihodnjih mednarodnih pogovorih o varnostnih jamstvih.

Zohran Mamdani, predstavnik demokratičnih socialistov, je v četrtek uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka. Na položaj je zaprisegel s svojo levo roko na Koranu, s čimer je postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta in svetovnega finančnega središča. Prvo, zasebno zaprisege je opolnoči izvedla generalna tožilka zvezne države New York Letitia James, medtem ko je popoldansko javno slovesnost vodil senator Bernie Sanders. Mamdani je pri obredih uporabil tri različne izvode Korana, vključno z dedkovim in zgodovinskim izvodom iz preloma 18. v 19. stoletje. V svojem nagovoru je Mamdani napovedal konec dobe, ko je mesto pripadalo le bogatim in vplivnim, ter poudaril, da bo pod njegovim vodstvom New York pripadal delovnemu ljudstvu. Napovedal je politiko kolektivizma namesto tržnega individualizma ter potrdil, da bo mesto upravljal v skladu z načeli demokratičnega socializma. Njegov nastop funkcije je sprožil ostre odzive v konservativnih krogih, kjer kritiki dvomijo v njegove napovedane gospodarske reforme in ideološko usmeritev, medtem ko podporniki izpostavljajo zgodovinski pomen njegove izvolitve za versko in etnično raznolikost mesta.

Predsednik grškega parlamenta Nikitas Kaklamanis je ob vstopu v leto 2026 prebivalcem Grčije in grški diaspori po svetu naslovil novoletno poslanico, v kateri je poudaril pomen narodne enotnosti. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi v prihajajočem letu vsi upi in pričakovanja državljanov dosegli svoj cilj, hkrati pa je izpostavil potrebo po skupnem nastopu naroda pri premagovanju prihodnjih izzivov. Kaklamanis je v sporočilu, namenjenem vsem Grkom, tako tistim v domovini kot tistim, ki živijo v tujini, zaželel predvsem zdravja in sreče. Njegove besede so odmevale kot poziv k solidarnosti in povezanosti, kar je v skladu s tradicionalnimi novoletnimi nagovori visokih državnih predstavnikov, ki skušajo v času praznikov krepiti nacionalno zavest in optimizem med prebivalstvom. Dogodek je bil v grških medijih zabeležen kot rutinski, a pomemben simbolni akt državnega vrha ob začetku koledarskega leta.

Izraelska vlada je 30. decembra 2025 uradno preklicala registracijo 37 mednarodnim humanitarnim in nevladnim organizacijam, ki delujejo na območju Gaze, Zahodnega brega in v samem Izraelu. S to potezo je vlada uvedla praktično popolno prepoved delovanja tujih organizacij na teh območjih, kar bo drastično omejilo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin za tamkajšnje prebivalstvo. Odločitev sledi dolgotrajnim zaostritvam med Izraelom in mednarodno skupnostjo glede humanitarne pomoči. Kritiki to potezo označujejo za kriminilano politiko, ki onemogoča neodvisno opazovanje in nudenje pomoči civilistom. Ukrep neposredno nasprotuje prejšnjim odločitvam Mednarodnega sodišča, ki je Izraelu naložilo zagotovitev pomoči. Izraelske oblasti trdijo, da so takšni koraki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko nevladne organizacije opozarjajo na popolno humanitarno blokado.

Ameriška medijska hiša CBS News je z novim letom napovedala korenit zasuk v svoji uredniški politiki, ki ga je v uvodnem nagovoru predstavil voditelj Tony Dokoupil. Spremembe prihajajo po imenovanju Bari Weiss na čelo novičarskega oddelka, kar je v ameriški javnosti sprožilo mešane odzive. Dokoupil je v promocijskem videu priznal, da so osrednji mediji v preteklosti pogosto prezrli ključne zgodbe, ker so prednost dajali mnenjem aktivistov, akademikov in elit namesto perspektivi povprečnega državljana. Obljubil je, da bo CBS News v prihodnje deloval neodvisno od oglaševalcev, politikov in celo lastnih korporativnih lastnikov. Kritiki imenovanja Bari Weiss opozarjajo na njeno pomanjkanje izkušenj s televizijskimi novicami in domnevno spodkopavanje novinarskih standardov. Razburjenje je povzročila tudi informacija o ustavitvi preiskovalne oddaje 60 Minutes o razmerah migrantov v Salvadorju, kar nekateri razumejo kot dokaz o spreminjanju usmeritve medija. Medtem ko del javnosti pozdravlja napoved o objektivnejšem poročanju, so odzivi na družbenih omrežjih polni skepticizma, saj mnogi dvomijo v iskrenost obljub o odmiku od uveljavljenih medijskih praks.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike (HHS) je po navodilih administracije predsednika Donalda Trumpa zamrznilo izplačevanje vseh zveznih sredstev za otroško varstvo v vseh zveznih državah. Odločitev o razširitvi ukrepa na celotno državo je sledila prvotni zamrznitvi sredstev v Minnesoti, kjer so se pojavili očitki o obsežnih finančnih goljufijah v dnevnih centrih, povezanih s somalijsko skupnostjo. Namestnik sekretarja HHS Jim O'Neill je uvedbo sistema "defend the spend" utemeljil s trditvami o razširjenih zlorabah javnega denarja, pri čemer se je skliceval na posnetke državljanskih novinarjev in vplivnežev. Zaradi novih pravil bodo morale zvezne države za pridobitev sredstev predložiti podrobna utemeljitve in dokazila, vključno s fotografijami, kar po mnenju kritikov ogroža socialno varnost družin. Hkrati je generalni tožilec zvezne države Washington izdal opozorilo neodvisnim preiskovalcem, naj prenehajo z nadlegovanjem somalijskih centrov za otroško varstvo, saj bi njihovo ravnanje lahko opredelili kot kaznivo dejanje iz sovraštva. Politični nasprotniki in nekateri guvernerji iz vrst demokratov so potezo Bele hiše označili za nepremišljen napad na javne storitve, medtem ko administracija vztraja pri ničelni toleranci do goljufij z migrantovimi omrežji.

Stewart Rhodes, ustanovitelj skrajno desničarske milice Oath Keepers, je novembra 2025 napovedal vnovično delovanje skupine, ki je razpadla po njegovi obsodbi leta 2023. Rhodes je bil sprva obsojen na 18 let zaporne kazni zaradi uporniške zarote in drugih kaznivih dejanj, povezanih z vdorom v ameriški Kapitol 6. januarja 2021. Čeprav je predsednik Donald Trump januarja 2025 podelil pomilostitev več kot 1500 obtožencem, Rhodesu ni podelil popolne pomilostitve, temveč mu je kazen le spremenil v čas, ki ga je že prestal v zaporu. To pomeni, da obsodba v njegovem kazenskem registru ostaja. Ponovna aktivacija skupine, ki jo sestavljajo predvsem sedanji in nekdanji pripadniki vojske ter organi pregona, sproža skrbi med strokovnjaki za domovinski ekstremizem. Politični antropologi, ki preučujejo gibanje Patriot, opozarjajo, da bo prenovljena organizacija služila kot zbirališče za posameznike, ki so se po Rhodesovi zaporni kazni počutili zapostavljene. Skupina Oath Keepers velja za eno ključnih akterjev v dogodkih leta 2021, njena vrnitev pa bi lahko ponovno okrepila protivladna čustva v Združenih državah Amerike. Rhodes namerava izkoristiti svojo izpustitev za reorganizacijo strukture, ki temelji na močni ideološki povezanosti nekdanjih državnih uslužbencev.

Nekdanji visoki uradniki ameriške obveščevalne agencije CIA in politični analitiki so v seriji javnih objav izrazili resno zaskrbljenost nad odnosom ameriškega predsednika Donalda Trumpa do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Rob Dannenberg, nekdanji šef operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja postaje v Moskvi, je v pogovoru za iPaper poudaril, da Putin s svojo obveščevalno izobrazbo spretno izkorišča Trumpovo naivnost in njegov močan ego. Dannenberg trdi, da ruski predsednik vidi Trumpa kot šibko in domišljavo osebnost, ki jo je mogoče voditi v smeri ruskih strateških interesov. Kritike so se dodatno stopnjevale ob objavah o domnevnih mirovnih načrtih za Ukrajino, ki jih nekateri komentatorji označujejo za nevarne in pristranske v korist Kremlja. Opozorila glede Trumpovega popuščanja Rusiji niso nova; že pokojni senator John McCain je v zadnjih mesecih svojega življenja opozarjal na nevarnost avtoritarnega vpliva Putina na belo hišo. Analitiki izpostavljajo, da ameriški volilni sistem in del medijev nista uspela ustrezno nasloviti vprašanja ruskega vmešavanja v ameriško politiko, kar naj bi Putinu omogočilo utrditev vpliva na Washington.

Na novoletnem praznovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago sta bila posneta Stephen Miller, namestnik vodje kabineta Bele hiše, in Kristi Noem, ministrica za domovinsko varnost, med plesom na skladbo Ice Ice Baby. Videoposnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je hitro postal viralen in sprožil številne negativne odzive v javnosti. Komentatorji na družbenih omrežjih so nastop označili za neprijeten, nekateri pa so ob tem izpostavili njuno vlogo pri izvajanju stroge migracijske politike. Miller, ki velja za glavnega arhitekta Trumpovih agresivnih deportacijskih načrtov, in Noemova, ki nadzoruje delo agencije ICE, sta na posnetku vidna med sproščenim gibanjem v ritmu glasbe iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kritiki so na platformah X in Bluesky izrazili ogorčenje, pri čemer so nekateri nekdanji vladni uslužbenci ravnanje označili za neprimerno glede na resnost njunih nalog v administraciji. Dogodek se je odvil v okviru Trumpove tradicionalne novoletne zabave, kjer so se zbrali najožji zavezniki prihajajoče vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal, da bo v okviru svojih prizadevanj v novem letu dosegel temeljito preiskavo domnevnih vladnih in volilnih prevar v Minnesoti ter drugih zveznih državah pod vodstvom demokratov. Trump je med nagovorom gostom poudaril, da namerava zadevam »priti do dna«, pri čemer je dogajanje v Minnesoti označil za »veliko prevaro«. Njegove izjave ponovno obujajo retoriko o nepravilnostih pri glasovanju, ki jo je sistematično zagovarjal že v preteklosti. Napoved preiskav prihaja v času, ko se Trumpova administracija že aktivno ukvarja z vprašanji integritete volitev na ravni pravosodnega ministrstva. Predsednik vztraja, da so določeni deli volilnega procesa v državah, kjer vladajo demokrati, pomanjkljivi ali celo koruptivni. Kritiki te poteze označujejo kot politično motivirane pritiske na lokalne oblasti, medtem ko Trumpovi privrženci poudarjajo nujnost zagotavljanja transparentnosti volilnega sistema pred prihajajočimi političnimi preizkušnjami.

V Iranu so v letu 2024 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišjo letno številko v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR), ki jih je povzela tiskovna agencija AFP, se je število usmrtitev drastično povečalo, s čimer država ohranja položaj ene izmed vodilnih svetovnih izvajalk smrtne kazni. Iran, ki šteje več kot 90 milijonov prebivalcev, se po navedbah organizacij za človekove pravice po številu usmrtitev uvršča na drugo mesto na svetu, takoj za Kitajsko. Organizacije opozarjajo na netransparentnost sodnih procesov in uporabo smrtne kazni kot sredstva za zatiranje političnih nasprotnikov ter ustrahovanje prebivalstva. Med usmrčenimi je bilo po dosegljivih podatkih tudi večje število oseb, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in političnega aktivizma.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da vsaka bitka v letu 2025 ponovno potrjuje vitalnost venezuelskega ljudstva in države. Maduro, ki nase gleda kot na osrednji steber upora proti zunanjim pritiskom, je skupaj z obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom izpostavil pomen vojaško-ljudske enotnosti pri obrambi nacionalne suverenosti. Po njegovih besedah ostaja Venezuela neomajna kljub stopnjevanju diplomatskih in gospodarskih pritiskov s strani tujih sil. Njegove izjave prihajajo v času, ko se režim sooča z novo valom sankcij in kritik glede demokratičnih standardov v državi. Madurov diskurz je bil usmerjen v utrjevanje notranje kohezije, pri čemer je obljubil nadaljevanje boja proti tistemu, kar opisuje kot imperialistične grožnje. Obrambni minister López je ob tem dodal, da so oborožene sile pripravljene na morebitne izzive v prihajajočem letu, s čimer je podkrepil predsednikovo sporočilo o stabilnosti režima.

Grška policija je v Solunu aretirala tri moške, stare 23, 24 in 26 let, ki so v ujetništvu zadrževali šest tujih državljanov brez ustreznih potovalnih dokumentov. Med žrtvami so bili tudi trije mladoletniki. Osumljenci, vsi sirski državljani, so ugrabljene osebe zadrževali v spalnici stanovanja in od njih oziroma njihovih svojcev zahtevali odkupnino za izpustitev. Preiskava se je začela po telefonski prijavi o domnevni ugrabitvi štirih oseb, kar je policiste Oddelka za upravljanje migracij privedlo do lokacije, kjer so odkrili žrtve. Policija je v okviru operacije ugotovila, da so bili osumljenci vpleteni v širšo mrežo nezakonitega prevoza migrantov in zagotavljanja skrivališč. Proti trem aretiranim je bila vložena kazenska ovadba, ki jih bremeni nezakonitega prevoza tujcev, ugrabitve, izsiljevanja in omogočanja bivanja z namenom skrivanja. Incident ponovno osvetljuje problematiko izkoriščanja migrantov s strani kriminalnih združb na balkanski migracijski poti.

Predsednik grškega parlamenta Konstantinos Tasulas je obiskal prostore predsedniške garde v Atenah, kjer se je udeležil tradicionalnega razreza novoletne pogače (vasilopite). Med obiskom je nagovoril pripadnike garde, znane kot Evzone, ter poudaril njihovo simbolno vlogo pri varovanju nacionalne identitete in tradicije. Tasulas je v svojem nagovoru izrazil optimizem glede prihajajočega leta in pohvalil vojake, ki jih je označil za "orle vojske". Poudaril je, da morajo državljani v novem letu odložiti skrbi in dvome ter z večjo gotovostjo zreti v prihodnost. Dogodek, ki je potekal v sproščenem, a svečanem vzdušju, je služil kot priznanje elitni vojaški enoti za njihovo neprekinjeno službo domovini.

V Grčiji je 1. januarja 2026 začela veljati nova zakonodaja, ki korenito spreminja disciplinski postopek in sistem sankcij za zaposlene v javnem sektorju. Zakon 5225/25 prinaša strožji režim odgovornosti, širi nabor disciplinskih kršitev ter predvideva ostrejše kazni za kršitelje. Reforma je usmerjena v modernizacijo državne uprave in vzpostavitev jasnejših meja pri opravljanju službenih dolžnosti. Nova pravila prinašajo preoblikovan okvir, s katerim želi vlada izboljšati učinkovitost javne uprave in povečati odgovornost uradnikov. Po navedbah poročil zakonodaja uvaja novo obdobje za javni sektor, kjer so disciplinske sankcije neposredno vezane na stopnjo kršitve delovnih dolžnosti. Ukrep predstavlja pomemben korak v prestrukturiranju grškega državnega aparata, ki je bil v preteklosti pogosto tarča kritik zaradi neučinkovitosti.

Bolgarija je uradno prevzela evro in postala 21. članica evroobmočja, s čimer je opustila svojo nacionalno valuto lev. Kljub uradnim napovedim o gospodarski stabilnosti in rasti, ki jih zagovarjajo institucije, kot je Evropska centralna banka, vstop spremljajo številni pomisleki glede politične nestabilnosti in korupcije v državi. Kritiki poudarjajo, da bi lahko širitev denarne unije na države z nižjim gospodarskim standardom, kot je Bolgarija, povzročila dodatne pritiske na stabilnost celotnega evrskega območja. Prebivalstvo Bolgarije ostaja razdeljeno, saj skoraj polovica državljanov izraža skepticizem glede koristi nove valute. Glavni strahovi so povezani predvsem z morebitnim nenadzorovanim dvigom cen življenjskih potrebščin, kar bi lahko še dodatno otežilo položaj najrevnejših slojev prebivalstva. Čeprav so evropski voditelji vstop označili za uspeh, analitiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša vključevanje države s specifičnimi strukturnimi težavami v skupni denarni sistem.

Neodvisni novinar Nick Shirley je v pogovoru s podjetnikom Patrickom Bet-Davidom napovedal objavo novega preiskovalnega videoposnetka, ki ga je opisal kot svojo mojstrovino. Shirley, ki je pred kratkim pritegnil pozornost z razkritjem domnevnih obsežnih goljufij v programih otroškega varstva v zvezni državi Minnesota, je pojasnil, da se bo nova objava osredotočila na dodatne zlorabe davkoplačevalskega denarja. Po njegovih navedbah so pretekle preiskave razkrile nepravilnosti, ki so povezane s somalsko skupnostjo v tej ameriški zvezni državi. Novinar je med intervjujem poudaril, da je bila produkcija novega gradiva bistveno zahtevnejša in nevarnejša od prejšnjih projektov. Zatrdil je, da se je med delom na terenu spopadal z resnimi grožnjami in poskusi fizičnih napadov, zaradi česar je moral za svojo varnost najeti zasebno varovanje. Po Shirleyjevih besedah so ga neznanci poskušali ustaviti sredi križišč in izstopali iz avtomobilov, da bi mu preprečili snemanje. Kljub tveganjem novinar napoveduje, da bo prihajajoči videoposnetek še bolj pretresljiv kot njegov predhodni prispevek, ki je postal viralen na družbenih omrežjih.

Voditeljica ameriške televizijske mreže CNN Abby Phillip je v javnem sporu na družbenih omrežjih zavrnila trditve konservativnega komentatorja Scotta Jenningsa in podcasterja Erica Ericksona glede domnevnih goljufij v otroških vrtcih v Minnesoti. Prepir se je začel po nastopu Jenningsa v oddaji na CNN, kjer je ta trdil, da je guverner Minnesote Tim Walz preiskave o goljufijah v somalskih skupnostih označil za izraz prevlade bele rase. Phillip je navedbe takoj preverila in opozorila, da so bili Jennigsovi citati vzetih iz konteksta, saj je Walz dejansko govoril o pomembnosti boja proti sistemskemu rasizmu, ne pa o zaščiti storilcev kaznivih dejanj. Jennings in Erickson sta kljub temu vztrajala pri svojih stališčih, pri čemer je Jennings pozval k zapornim kaznim za izvoljene uradnike v zveznih državah pod vodstvom demokratov, ki naj bi omogočali večmilijardne prevare. Razprava temelji na videoposnetku, ki ga je pripravila republikanska stranka in namiguje na obsežne finančne malverzacije v objektih za varstvo otrok, ki jih vodijo somalski priseljenci. Zaradi obtožb je zvezna vlada že ustavila financiranje nekaterih ustanov, kar je povzročilo težave številnim staršem, medtem ko republikanci trdijo, da so demokratski uradniki namerno spregledali korupcijo.

Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

Predsednica grške stranke Plefsi Eleftherias (Pot svobode) Zoi Konstantopulu je v svojem novoletnem nagovoru ob prihodu leta 2026 izpostavila zavezanost k podpori vsem posameznikom, ki se borijo za svoje pravice in boljši jutri. V svojem sporočilu je poudarila željo, da bi bilo prihajajoče leto zmagovito za Grčijo, prihodnje generacije in ves svet. Posebno pozornost je namenila otrokom ter izrazila upanje po vzpostavitvi pravičnejšega sveta v prihodnje. Političarka je v nagovoru neposredno nagovorila grško javnost in poudarila svojo prisotnost ob strani tistih, ki se spopadajo z družbenimi izzivi. Sporočilo nosi močan poudarek na domoljubju in solidarnosti, hkrati pa utrjuje njeno podobo kot zaščitnice državljanov v boju proti sistemskim težavam. Njena izjava odraža politično usmeritev stranke, ki temelji na neposredni demokraciji in aktivizmu.

Češki predsednik Petr Pavel je v svojem novoletnem nagovoru podal podrobno oceno stanja v državi v letu 2025, pri čemer je izpostavil tako dosežke kot pomanjkljivosti češkega naroda. Predsednik je opozoril na globoko družbeno razdeljenost in poudaril pomen dela nevladnih organizacij, ki prispevajo k stabilnosti družbe. Poleg družbene kritike je Pavel izrazil ponos nad dosežki čeških športnikov, znanstvenikov in razvijalcev videoiger, hkrati pa je poudaril, da Češka republika ostaja ena najvarnejših in najbolj radodarnih držav na svetu. Poseben del govora je predsednik namenil prihajajoči politični ureditvi, saj je novi vladi zaželel uspeh pri njenem delu, vendar ob tem jasno napovedal, da bo njene korake in odločitve budno spremljal skozi celoten mandat. Državljane je pozval k medsebojni skrbi in si zaželel, da bi si kljub pritiskom vsakdanjih obveznosti znali vzeti čas za počitek. Nagovor odraža Pavlovo vlogo moralne avtoritete, ki po javnomnenjskih raziskavah uživa visoko zaupanje, hkrati pa ohranja zahteven odnos do političnih akterjev, kar se je pokazalo že pri njegovih prejšnjih zahtevah do mandatarja Andreja Babiša.

Poljski premier Donald Tusk je v novoletnem nagovoru, namenjenem celotni Evropi, izpostavil dosežke svoje države v letu 2025 in pozval druge evropske narode, naj postanejo energatizirani, pogumni in varni kot Poljska. Tusk je poslanico objavil v angleškem jeziku, kar je v poljski javnosti sprožilo kritike, da je nagovor namenil tujini namesto domačemu prebivalstvu. V svojem govoru je naštel deset ključnih razlogov za ponos, med katerimi so na prvem mestu varna in neprepustna vzhodna meja, ki predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, ter stroga azilna politika, ki naj bi za 90 odstotkov zmanjšala število nezakonitih prehodov. Premier je izpostavil tudi krepitev poljskih obrambnih zmogljivosti, pri čemer je Poljsko označil za državo z največjo sodobno vojsko v Evropski uniji. Poleg varnostnih vprašanj je Tusk poudaril gospodarske uspehe, vključno z visoko gospodarsko rastjo, rastjo plač in bruto domačim proizvodom, ki je dosegel bilijon dolarjev. Na socialnem področju je izpostavil uspeh državnega programa oploditve z biomedicinsko pomočjo (in vitro), ki je po njegovih navedbah omogočil rojstvo več kot 8.000 otrok. Kritiki iz opozicijskih vrst so premierju očitali, da si pripisuje zasluge za dosežke, ki niso izključno plod njegove vlade, in da uporablja propagando uspeha.

Ameriški obveščevalni uradniki, podprti z analizo agencije CIA, so ugotovili, da nedavni napad z brezpilotnimi letalniki ni bil uperjen proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ali kateri koli izmed njegovih rezidenc. Ameriške varnostne službe so po temeljiti preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo zaostritev na diplomatskem parketu, zavrnile navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Po navedbah ameriških medijev so obveščevalci sklenili, da operacija ukrajinskih sil ni imela za cilj fizične odstranitve ruskega voditelja. Ta ugotovitev ameriške strani neposredno nasprotuje trditvam Moskve, ki je dogodek označila za teroristično dejanje in napad na rusko državo. Do uradne ocene ameriških služb prihaja v trenutku, ko so odnosi med Washingtonom, Moskvo in Kijevom izjemno napeti, saj je Rusija domnevni napad uporabila kot povod za zaostritev svojih pogojev v morebitnih mirovnih pogajanjih. Ameriška stran s to objavo poskuša zmanjšati nevarnost nadaljnje eskalacije spopadov, ki bi jo lahko sprožile neutemeljene obtožbe o napadih na najvišje predstavnike države.

Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance Kiriakos Pierrakakis je v ekskluzivni izjavi za tiskovno agencijo APE-MPE izpostavil optimistične obete za grško gospodarstvo v letu 2026. Po njegovih besedah bo država leto 2026 začela z zrelim, navzven usmerjenim in dinamičnim gospodarstvom, ki bo temeljilo na rasti, novih investicijah ter izboljšanju življenjskega standarda državljanov. Minister je poudaril, da se bo uspeh gospodarskih politik meril predvsem z neposrednimi koristmi za prebivalstvo. Pierrakakisove napovedi sledijo njegovemu pregledu gospodarskih dosežkov iz leta 2025, ko je izpostavil izvedene strukturne reforme. Medtem ko vlada napoveduje obdobje blaginje in stabilnosti, opozicija ostaja kritična. Predsednik stranke PASOK Nikos Andrulakis je namreč ob vstopu v novo leto opozoril, da bo leto 2026 prelomno predvsem zaradi razblinjanja iluzij o dejanskem gospodarskem razvoju, s čimer se je odzval na vladni optimizem. Kljub različnim političnim interpretacijam minister vztraja, da bo Grčija v prihodnjem letu utrdila svojo vlogo dinamičnega gospodarskega akterja v regiji.

Priljubljenost ameriškega predsednika Donalda Trumpa med ključnim demografskim slojem srednjega razreda se je ob koncu leta 2025 močno znižala, kar povzroča resno zaskrbljenost v vrstah Republikanske stranke pred prihajajočimi vmesnimi volitvami leta 2026. Najnovejše javnomnenjske raziskave agencije Economist/YouGov kažejo, da je podpora med volivci z letnimi prihodki od 50.000 do 100.000 dolarjev decembra padla na rekordno nizko raven, pri čemer Trumpovo delo odobrava le 40 odstotkov vprašanih, medtem ko ga 57 odstotkov ne podpira. Republikanski strategi opozarjajo na globoke razkole znotraj gibanja MAGA in napovedujejo, da bi lahko notranji spori ter Trumpova nepredvidljiva zunanja politika privedli do izgube večine v predstavniškem domu. Kljub temu, da Trump javno zavrača rezultate anket kot ponarejene in trdi, da je gospodarstvo v odličnem stanju, se stranka spopada z izzivi na področju prerazporejanja volilnih okrajev in vzponom tretjih strank, kot je Working Families Party, ki bi lahko dodatno razdrobljenost volilnega telesa izkoristila v prid demokratom. Politični analitiki napovedujejo, da bodo volitve leta 2026 med najbolj kaotičnimi v zgodovini ZDA, saj se prepletajo tehnološke manipulacije, geopolitična negotovost in kriza zaupanja v demokratične procese. Strategi obeh strani poudarjajo, da bodo ključno vlogo igrali neodvisni kandidati in sposobnost strank, da nagovorijo gospodarske težave vsakdanjega prebivalstva, ki se kljub predsednikovim zagotovilom še vedno spopada z visoko stopnjo inflacije in nedostopnostjo bivališč.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike (HHS) je po navodilih administracije predsednika Donalda Trumpa ustavilo vsa zvezna izplačila za programe otroškega varstva. Ukrep, ki je bil sprva usmerjen v zvezno državo Minnesota, so kasneje razširili na celotno državo. Odločitev je posledica odkritja obsežnih sistemskih goljufij, povezanih s centri za dnevno varstvo in avtizem v Minnesoti, kjer naj bi prihajalo do zlorab socialnih transferjev. Preiskava se osredotoča predvsem na sume nepravilnosti v centrih, ki jih upravljajo člani somalijske skupnosti. Namestnik ministra za zdravje Jim O'Neill je potrdil zamrznitev sredstev in poudaril, da vlada ne bo dopuščala nadaljnjega izkoriščanja proračunskega denarja. Zaradi resnosti obtožb so v Minnesoto napotili dodatno število zveznih uradnikov, ki bodo opravili celovito revizijo poslovanja omenjenih ustanov, medtem ko preostale zvezne države ostajajo v stanju negotovosti glede prihodnjega financiranja teh storitev.

V Združenih državah Amerike se po turbulentnem letu 2025 oblikujejo močna politična gibanja, ki si prizadevajo za korenite spremembe v zakonodajni oblasti. Civilna družba in politični aktivisti so po obdobju, ki so ga zaznamovali očitki o korupciji in razgradnji demokratičnih standardov, napovedali intenzivno kampanjo za ponovno pridobitev nadzora nad kongresom na prihajajočih volitvah leta 2026. Cilj teh prizadevanj je obnovitev politične spodobnosti in integritete v Washingtonu, ki naj bi bila v preteklem letu močno okrnjena. Aktivisti poudarjajo pomen državljanske vztrajnosti in mobilizacije skupnosti kot ključnih elementov pri spopadanju s trenutnimi političnimi izzivi. Avtorji pozivov k spremembam izpostavljajo, da je bilo leto 2025 preizkušnja za ameriško demokracijo, vendar pa naj bi prav aktivno državljanstvo preprečilo popoln obup in apatijo. Strategija za leto 2026 temelji na utrjevanju argumentov in širjenju podpore med volivci, ki si želijo odmika od politik preteklega leta, ki so jih mnogi opisali kot škodljive za družbeno kohezijo.