Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v uradni izjavi poudarila, da Evropska unija v celoti podpira udeležence množičnih protestov v Iranu. Odločno je obsodila nasilno zatiranje demonstracij, ki jih izvajajo iranske oblasti, ter poudarila, da se na ulicah Teherana in drugih mest po svetu slišijo zahteve žensk in moških po temeljnih svoboščinah. Po njenih besedah si Iranci prizadevajo za pravico do svobode govora, zbiranja in gibanja. Evropska komisija je ob tem pozvala k takojšnji izpustitvi vseh zaprtih demonstrantov, ki so bili pridržani med valom nezadovoljstva. Von der Leyenova je izpostavila, da Evropa stoji ob strani tistim, ki se borijo za svoje pravice, in da nasilje nad civilnim prebivalstvom, ki mirno izraža svoje zahteve, ni sprejemljivo v mednarodni skupnosti. Odziv vrha Evropske unije odraža zaostrene odnose med Brusljem in Teheranom zaradi vprašanj človekovih pravic. Čeprav izjava ne napoveduje neposrednih novih sankcij, jasno nakazuje politično smer Unije pri obravnavi iranskega vprašanja v luči stopnjevanja represije nad lastnim prebivalstvom.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v soboto, 10. januarja, izrazila polno podporo iranskim državljanom, ki se množično udeležujejo protestov proti tamkajšnjemu režimu. Poudarila je, da Evropska unija stoji ob strani protestnikom v njihovih prizadevanjih za temeljne pravice in svoboščine. Njena izjava odraža enotno stališče Bruslja do dogajanja v Teheranu in drugih iranskih mestih, kjer se ljudje spopadajo z represivnim aparatom. Evropska komisija je ob tem nedvoumno obsodila nasilno zatiranje legitimnih demonstracij s strani iranskih varnostnih sil. Von der Leynova je opozorila, da bodo tisti, ki so odgovorni za nasilje nad civilisti, ostali na napačni strani zgodovine. Bruselj s tem pošilja jasno sporočilo o nepri sprejemljivosti kršenja človekovih pravic in omejevanja svobode izražanja, ki ga izvaja iransko vodstvo. Diplomatski pritisk na Iran se s tovrstnimi izjavami stopnjuje, saj Evropska unija zahteva ustavitev nasilja in spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic. Podpora protestnikom predstavlja pomemben korak v zunanji politiki EU do Bližnjega vzhoda, kjer se napetosti med režimom in prebivalstvom še naprej zaostrujejo.

Iranska revolucionarna garda je preko državne televizije stopnjevala retoriko proti udeležencem množičnih protestov in napovedala neusmiljeno zatrtje nemirov, ki že dlje časa pretresajo državo. Varnostne sile so v uradni izjavi poudarile, da vzdrževanje javnega reda predstavlja rdečo linijo, ki je protestniki ne smejo prestopiti. Po njihovih navedbah je trenutno stanje v državi nesprejemljivo, zato so pripravljeni uporabiti vsa sredstva za vzpostavitev nadzora. Po razpoložljivih poročilih je bilo v zadnjih dneh med demonstracijami ubitih že več deset ljudi, število aretiranih pa je preseglo 2300 oseb. Kljub mednarodnim opozorilom glede kršenja človekovih pravic režim v Teheranu vztraja pri represivnih ukrepih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strogim kodeksom oblačenja, so se medtem razširili v splošno nezadovoljstvo nad politično ureditvijo. Razmere v Iranu ostajajo izjemno napete, saj revolucionarna garda velja za najvplivnejšo vojaško-politično organizacijo v državi, ki neposredno ščiti interese vrhovnega vodstva. Napoved o stopnjevanju nasilja nakazuje, da se režim ne namerava spopadati s kritikami preko dialoga, temveč s silo, kar bi lahko privedlo do še večjih humanitarnih posledic v regiji.

Iranski državni tožilec Mohamed Movahedi Azad je sporočil, da bodo vse udeležence protestov obravnavali kot "sovražnike Boga" (moharebeh), za kar je po iranski zakonodaji zagrožena smrtna kazna. Napoved, ki jo je prenašala iranska državna televizija, vključuje tudi vse tiste, ki bi protestnikom kakor koli pomagali ali jih podpirali pri njihovih dejavnostih. Tožilec je ob tem izdal navodilo kolegom, naj primere obravnavajo skrbno, a brez popuščanja. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev iranske pravosodne politike v prizadevanjih za zatrtje civilnih nemirov in opozicijskega delovanja v državi. Obtožba "sovraštva do Boga" se v Islamski republiki Iran tradicionalno uporablja za najhujša kazniva dejanja zoper državo in vero, kar pravosodnim organom omogoča izrekanje najstrožjih sankcij po hitrih postopkih. Mednarodne organizacije za človekove pravice so že večkrat izrazile zaskrbljenost nad uporabo tovrstnih pravnih kvalifikacij za zatiranje svobode izražanja in zbiranja. Iranske oblasti s tem pošiljajo jasno opozorilo javnosti pred morebitnimi novimi valovi nezadovoljstva, hkrati pa krepijo represivni aparat s pravno podlago za usmrtitve političnih nasprotnikov in aktivistov.

V Iranu so se razširili in zaostrili množični protivladni protesti, ki trajajo že dva tedna. Iranske oblasti so prek Revolucionarne garde napovedale ostrejšo represijo in protestnike označile za teroriste, obenem pa varnost države in dosežke revolucije iz leta 1979 opredelile kot rdečo črto, ki je ni dovoljeno prestopiti. Kljub omejitvam dostopa do spleta iz države prihajajo poročila o nasilnih spopadih, v katerih naj bi po navedbah tujih humanitarnih organizacij in pričevanj zdravnikov umrlo že več kot 200 ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu, kar je v Teheranu sprožilo dodatne obtožbe o vmešavanju v notranje zadeve države. Medtem ko ženske na ulicah v znak upora zažigajo hidžabe, so se v določenih delih prestolnice in severnih provincah odvili tudi provladni shodi. Oblasti so potrdile aretacijo več kot 200 oseb, ki jim zaradi povzročanja škode na javni lastnini po novi izredni zakonodaji grozi celo smrtna kazen. Dogajanje v Iranu odmeva tudi v tujini; v Grčiji so podporniki komunistične partije KKE v mestu Halkida organizirali proteste, vendar v podporo Venezueli in proti ameriškemu imperializmu, kar kaže na širšo geopolitično polarizacijo. Hkrati se je iz izgnanstva oglasil prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je rojake pozval k nadaljevanju vstaje do dokončnega strmoglavljenja režima.

V Iranu se po poročanju tujih tiskovnih agencij in nevladnih organizacij krepijo protivladni protesti, ki so od začetka 28. decembra 2025 zahtevali že najmanj 65 smrtnih žrtev. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki deluje v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, je prek družbenih omrežij pozval državljane k zavzetju mestnih središč. Po njegovih besedah cilj gibanja ni več zgolj mirno zbiranje na ulicah, temveč prevzem nadzora nad ključnimi točkami v državi. Iranski režim se na dogajanje odziva z zaostrovanjem represije in grožnjami z najstrožjimi kaznimi. Oblasti so sporočile, da protestnikom, ki sodelujejo v nemirih, grozi smrtna kazen. Razmere v državi so kritične, saj nevladna organizacija Human Rights Activists News Agency (HRANA) poroča o preobremenjenosti bolnišnic, ki sprejemajo veliko število ranjenih demonstrantov, medtem ko se varnostne sile spopadajo z udeleženci na ulicah. Stopnjevanje napetosti kaže na poglobitev politične krize v državi, kjer so prvotni socialni nemiri prerasli v odkrito zahtevo po zamenjavi oblasti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja uporabo sile proti civilistom in napovedano usmrtitev zaprtih aktivistov, kar bi lahko še dodatno radikaliziralo obe strani v konfliktu.

V Iranu so se razširili množični protesti, ki po podatkih nevladnih organizacij za človekove pravice zajemajo že več kot 180 mest po vsej državi. Elitna Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v odzivu na nemire opozorila, da sta obramba dosežkov islamske revolucije iz leta 1979 in zagotavljanje varnosti t. i. rdeča linija, ki je protestniki ne smejo prestopiti. Iranska vojska se je zavezala k zaščiti strateške infrastrukture in javne lastnine ter državljane pozvala, naj preprečijo načrte sovražnikov države. Napetosti so se dodatno stopnjevale po pozivih Reze Pahlavija, sina pokojnega iranskega šaha, ki je protestnike pozval k zasedbi središč vseh večjih mest. Demonstracije so se v zadnjih dveh tednih okrepile, udeleženci pa na nočnih zborovanjih odkrito obsojajo delovanje verskih oblasti. Državni aparat je v preteklosti tovrstne nemire zatrl s silo, kar vzbuja skrbi glede morebitne nove eskalacije nasilja. Analitiki opozarjajo, da so trenutni protesti eden največjih izzivov za teheranske oblasti v zadnjih desetletjih. Medtem ko opozicija v tujini spodbuja civilno neposlušnost, varnostne sile krepijo svojo prisotnost na ulicah. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi destabilizacija Irana lahko močno vplivala na regionalno varnost in svetovne energetske trge.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so zajeli državo, po podatkih aktivističnih skupin povzpelo na najmanj 65. Medtem ko iranske oblasti skušajo razsežnost nemirov v javnosti zmanjšati in poročajo o nižjem številu žrtev, neodvisni viri opozarjajo na stotine ranjenih in na tisoče aretiranih protestnikov, ki so se odpravili na ulice po celotni državi. Iransko vodstvo vztraja pri uradni razlagi, da so dogodki pod nadzorom, vendar poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja s strani varnostnih sil. Aktivisti trdijo, da so represivni organi uporabili prekomerno silo pri zatiranju demonstracij, kar je privedlo do tragičnih izgub življenj v več mestih. Razmere ostajajo napete, saj se val nezadovoljstva kljub množičnim pridržanjem ne umirja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko poročila o številu ubitih še naprej nihajo glede na vir informacij. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi dejansko število žrtev lahko bilo še višje, saj je dostop do informacij v nekaterih delih države močno omejen zaradi motenj v komunikacijskih omrežjih.

Predsednica Republike Moldavije Maia Sandu je javno podprla državljane Irana, ki si prizadevajo za svobodo, dostojanstvo in demokratične spremembe. V izjavi na družbenem omrežju X je poudarila, da Moldavija stoji ob strani iranskemu ljudstvu, ter pohvalila pogum protestnikov, ki so se v luči nedavnih dogodkov podali na ulice, da bi zahtevali pravico do odločanja o lastni prihodnosti. Njena podpora prihaja po izbruhu novih obsežnih protestov v Iranu, ki so se začeli v petek, 9. januarja 2024. Sandu je izpostavila, da odločnost iranskih državljanov močno odmeva tudi v mednarodnem prostoru, saj njihova prizadevanja za demokratične vrednote predstavljajo univerzalen boj za človekove pravice. Moldavska voditeljica je s tem dejanjem utrdila zunanjepolitično držo svoje države, ki se vse bolj povezuje z zahodnimi demokratičnimi standardi. Odziv moldavske predsednice odraža širšo zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede razmer v Iranu. Sandu je v svojem sporočilu jasno nakazala, da so zahteve po svobodnih volitvah in spoštovanju dostojanstva ključni elementi, ki jih Moldavija podpira ne glede na geografsko oddaljenost, s čimer se je pridružila drugim svetovnim voditeljem pri obsodbi zatiranja civilne družbe.

Iranski generalni tožilec Mohammad Movahedi Azad je uradno opozoril, da bodo vsi udeleženci aktualnih protestov obravnavani kot "sovražniki Boga" (moharebeh), kar je po iranski zakonodaji kaznivo dejanje, za katero se izreče smrtna kazen. Ta ostra grožnja prihaja po dveh tednih množičnih demonstracij, ki so zajele državo in predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjem obdobju. Režim v Teheranu s tem napoveduje stopnjevanje represije proti civilnemu prebivalstvu, ki na ulicah izraža svoje nezadovoljstvo. Po navedbah urada generalnega tožilca bodo pravosodni organi brez oklevanja uporabili najstrožje zakonske ukrepe proti vsem, ki sodelujejo v dejavnostih, ki jih država opredeljuje kot ogrožanje nacionalne varnosti in verskih temeljev republike. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi uveljavitev takšne retorike v praksi pomenila množične usmrtitve političnih nasprotnikov in protestnikov. Iranske oblasti so že v preteklosti uporabile obtožbo "sovraštva do Boga" za zatiranje disidentov, vendar tokratna neposredna grožnja vsem udeležencem kaže na kritično zaostritev razmer.

Donald Trump je podpisal izvršilni ukaz, ki ščiti prihodke ZDA od prodaje venezuelske nafte po odstavitvi Nicolása Madura. Ukaz naj bi zagotovil, da bodo prihodki od nafte Venezuele shranjeni na računih ameriškega finančnega ministrstva.

V iranski prestolnici Teheran so se v petek, 9. januarja 2026, razširili nasilni protesti, med katerimi so udeleženci povzročili obsežno materialno škodo na javni infrastrukturi in verskih objektih. Po besedah župana Alireze Zakanija so protestniki poškodovali deset državnih ustanov, napadi pa so bili uperjeni tudi proti finančnim institucijam, saj je bilo tarča uničevanja 26 bank. Mestne oblasti so potrdile, da so bili poleg upravnih stavb napadeni tudi bolnišnice in verski objekti. Posebno pozornost so vzbudila poročila o požigih verskih objektov, saj naj bi bilo v prestolnici podtaknjenih 25 požarov v mošejah. Iranske oblasti so se na dogodke odzvale z napovedjo ostre represije in obljubile najstrožje kazni za vse, ki so sodelovali pri uničevanju lastnine. Po navedbah župana so razmere v mestu kritične, saj so napadi na ključne objekte, kot so bolnišnice, ohromili delovanje nekaterih osnovnih storitev. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so oblasti že v preteklosti na podobne nemire odgovorile z uporabo sile in množičnimi aretacijami. Medtem ko lokalni uradniki poudarjajo zgolj materialno škodo in kriminalno naravo dejanj, širši kontekst nakazuje na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža skozi neposredne napade na simbole državne oblasti in verske institucije.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosein Mohseni-Ejei je v uradni izjavi napovedal odločno in najstrožje kaznovanje vseh udeležencev protestov, ki so zajeli državo. Poudaril je, da sodstvo pri izrekanju sodb ne bo pokazalo nobene pravne prizanesljivosti, kar nakazuje na stopnjevanje pritiska državnih organov na civilno družbo. Napovedani ukrepi vključujejo uporabo najvišjih možnih kazni za tiste, ki jih režim prepozna kot spodbujevalce nemirov. Izjave Mohsenija-Ejeija so del širšega prizadevanja teheranskih oblasti za zadušitev demonstracij, ki so se razširile po številnih mestih. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je sodni vrh dobil jasna navodila, da postopke proti protestnikom vodi prednostno in brez popuščanja, kar bi lahko pomenilo hitre procese in težke zaporne ali celo smrtne kazni. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj napovedi o "maksimalnih kaznih" brez pravne milosti pomenijo neposredno grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam v Iranu. Retorika pravosodnega vrha potrjuje namero iranske vlade, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi ohrani nadzor nad situacijo, kljub vse glasnejšim zahtevam prebivalstva po reformah.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je v petek obsodil uporabo pro-hamasovskih gesel med protesti, ki so potekali pred sinagogo v Queensu. Protestniki iz vrst gibanja Palestinian Assembly for Liberation so v četrtek zvečer izrazili nasprotovanje dogodku, ki so ga označili za »prodajo ukradene zemlje«, medtem ko se je pred sinagogo Young Israel of Kew Gardens Hills zbrala tudi skupina protiprotestnikov s propalestinskimi in nekaterimi skrajno desnimi simboli. Kljub začetnemu molku, ki je sprožil kritike s strani drugih mestnih zakonodajalcev, je Mamdani kasneje v izjavi za javnost Hamas označil za teroristično organizacijo. S tem je poskušal umiriti napetosti, ki so nastale ob njegovem prvem večjem preizkusu na področju javnega reda in miru po nastopu županske funkcije. Dogodek je izpostavil globoke delitve v mestu glede vprašanj na Bližnjem vzhodu. Lokalna policija je nadzorovala oba tabora, da bi preprečila neposredno nasilje, vendar so incidenti pred verskimi objekti v New Yorku povzročili zaskrbljenost glede varnosti judovske skupnosti. Številni mestni politiki so se odzvali hitreje od župana in ostro obsodili izbiro lokacije protesta, saj menijo, da so verski objekti neprimerni za tovrstne politične obračune.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Več organizacij civilne družbe v Južni Afriki je v torek organiziralo vseslovenske proteste v podporo propalestinskim gladovnim stavkajočim, ki so pridržani v zaporih Združenega kraljestva. Pozvale so britansko vlado k izpustitvi teh posameznikov in obsodile ravnanje Združenega kraljestva, češ da podpira izraelsko vojno proti Hamasu v Gazi. Protesti so bili del širših prizadevanj za opozorilo na razmere v Palestini in izražanje solidarnosti z zaprtimi aktivisti. V Združenem kraljestvu je več kot 50 podpornikov gladovnih stavkajočih, znanih kot "Filton 24", demonstriralo pred parlamentom med zasedanjem, namenjenim vprašanjem predsedniku vlade. Protestniki so skandirali gesla, kot so "Svobodna, svobodna Palestina, osvobodite gladovne stavkajoče!" in "Keir Starmer, ne moreš se skriti, obtožujemo te genocida!", kar odraža njihovo prepričanje o pasivnosti ali sokrivdi vlade. Pat Reynolds iz organizacije London for Irish for Palestine je poudaril pomen protestov in nadaljnjo podporo palestinskemu boju. Zborovanja so potekala tudi v sredo, 7. januarja, na Parliament Square v Londonu, kjer so se zbrali podporniki, da bi protestirali proti zavračanju vlade Keira Starmerja, da se sreča z odvetniki, ki zastopajo gladovne stavkajoče za Palestino. Nekateri od stavkajočih so gladovali že več kot 60 dni, kar spominja na primer Bobbyja Sandsa, irskega gladovnega stavkajočega, ki je umrl leta 1981 po 66 dneh gladovne stavke. Dogodki so ponovno izpostavili nujnost reševanja vprašanja pridržanih aktivistov in širše vprašanje palestinskega konflikta.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Med torkovimi protesti ultraortodoksnih Judov proti obveznemu služenju vojaškega roka v Jeruzalemu je umrl 18-letni mladenič, še tri osebe pa so bile poškodovane. Incident se je zgodil, ko je avtobus zbil tri pešce in nato povozil mladeniča, ki je ostal ujet pod vozilom in na kraju nesreče podlegel poškodbam. Po navedbah reševalne službe Magen David Adom in policijskih virov ni šlo za teroristični napad, trenutno pa še ni potrjeno, ali je bil pokojni udeleženec demonstracij. Izraelski predsednik Isaac Herzog je dogodek označil za boleč opomin in poziv k streznitvi glede notranjih napetosti v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela blokirati ulice, uničevati avtobuse, zažigati smetnjake ter v policiste metati predmete in jajca. Napadeni so bili tudi prisotni novinarji. Vprašanje služenja vojaškega roka za ultraortodoksne Jude, ki predstavljajo približno 14 odstotkov judovskega prebivalstva v Izraelu, ostaja ena najbolj delitvenih tem v državi. Skupnost haredov je bila desetletja oproščena služenja, trenutno pa se v državi bije oster politični in pravni boj glede njihove integracije v obrambne sile, ki trenutno razpolagajo z rezervo 66.000 moških iz te skupnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval k umiritvi napetosti, potem ko je avtobus med protesti v Jeruzalemu do smrti povozil 14-letnega ultraortodoksnega dečka. Tragični incident se je zgodil v torek med množičnimi demonstracijami tisočev ultraortodoksnih Judov (Haredov), ki nasprotujejo zakonodaji o obveznem služenju vojaškega roka. Izraelska vlada je izrazila resno zaskrbljenost, da bi dogodek lahko sprožil nenadzorovano spiralno nasilje v času že tako zaostrenih notranjepolitičnih razmer. Protesti so del širšega nasprotovanja haredske skupnosti prizadevanjem izraelske vojske, da bi s prisilnim vpoklicem rešila pomanjkanje kadrov v svojih vrstah. Spor glede služenja vojaškega roka je dolgoletna točka razpora v izraelski družbi, saj so bili ultraortodoksni Judje desetletja oproščeni te dolžnosti, kar pa je vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Zaradi smrti najstnika se je pritisk na Netanjahujevo koalicijo, ki se spopada z nasprotujočimi si zahtevami sekularnih in verskih strank, še povečal. Dogodek dodatno obremenjuje izraelski varnostni aparat, ki je že pod velikim pritiskom zaradi trajajočih vojaških operacij. Netanjahujev poziv k miru odraža prizadevanja države, da prepreči eskalacijo notranjih nemirov, ki bi lahko oslabili stabilnost države v času vojne. Razmere v Jeruzalemu ostajajo napete, policija pa je v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih novih protestov po dečkovem pogrebu.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični ulični protesti, ki jih je sprožil nenaden in oster padec vrednosti nacionalne valute. Iranska mladina, ki se spopada z visokim pomanjkanjem prihodnjih obetov, je svojo jezo usmerila proti celotnemu političnemu sistemu države. Demonstracije odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki poleg gospodarske nestabilnosti zahteva tudi širše družbene spremembe. Protestno gibanje predstavlja nov preizkus za iranske oblasti, saj se nezadovoljstvo širi kljub strogim varnostnim ukrepom. Analitiki opozarjajo, da gre za kombinacijo brezupa zaradi gospodarske situacije in dolgotrajnega odpora proti državnemu aparatu. Val protestov nima jasnega vodstva, kar dodatno otežuje nadzor s strani varnostnih sil, ki skušajo zajeziti nemire v večjih mestih. Situacija v državi ostaja napeta, saj inflacija in valutni šok neposredno vplivata na življenjski standard večine Irancev. Medtem ko so bili pretekli protesti pogosto omejeni na določene družbene sloje, trenutni val združuje različne skupine prebivalstva, ki jih druži skupna frustracija nad trenutnim stanjem v državi in pomanjkanjem reform.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnem nagovoru izpostavil, da so državne oblasti neposredno odgovorne za nezadovoljstvo med študenti in širšo javnostjo. Poudaril je, da mora država prevzeti pobudo in delovati na način, ki bo državljanom povrnil vero v islamsko revolucijo in politični sistem države. Po njegovih besedah je dolžnost vlade, da z ustreznimi ukrepi in reformami zagotovi pozitivno podobo režima v očeh prebivalstva. Pezeškian je v svojem govoru naslovil vprašanje študentskih protestov in priznal, da so za njihove kritike krivi tisti, ki vodijo državo. S tem je nakazal potrebo po večji odprtosti in dialogu, da bi premostili razkorak med mladimi in vladajočo elito. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z notranjimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki vplivajo na legitimnost sistema.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Zaposleni v priznani newyorški pekarni Breads Bakery, ki je v izraelski lasti, so prejšnji teden uradno napovedali ustanovitev sindikata Breaking Breads Union. Več kot 30 odstotkov delavcev je podpisalo pooblastila za zastopanje pri sindikalni organizaciji UAW Local 2179, ki na območju New Yorka in New Jerseyja zastopa več kot tisoč zaposlenih. Glavni razlogi za to potezo so nezadovoljstvo z delovnimi pogoji, zahteva po pravičnem plačilu ter nasprotovanje politiki podjetja glede dogajanja na Bližnjem vzhodu. Organizatorji sindikata so v govoru, ki so ga naslovili na izvršnega direktorja podjetja, ostro obsodili domnevno podporo pekarne dejavnostim, ki jih opisujejo kot genocid v Palestini. Po njihovih besedah podjetje posredno in neposredno podpira cionistične projekte, čemur zaposleni ne želijo biti več izpostavljeni. Pekarna, ki ima v New Yorku šest poslovalnic in zaposluje približno 275 ljudi, se je tako znašla v središču delavskega aktivizma, ki prepleta gospodarske zahteve s političnimi stališči. Vodstvo podjetja se na zahteve po izboljšanju delovnih pogojev in prekinitvi domnevne podpore Izraelu še ni uradno odzvalo na način, ki bi ustavil proces sindikalizacije. Delavci poudarjajo, da je njihova borba za delavske pravice neločljivo povezana s svetovnim bojem proti nasilju in zatiranju. Pekarna Breads Bakery ostaja ena najbolj priljubljenih v mestu, vendar bi lahko trenutni spori med upravo in zaposlenimi vplivali na njen ugled in nadaljnje poslovanje.

V Mogadišu, glavnem mestu Somalije, so se zbrali protestniki in protestirali proti priznanju samooklicane Republike Somaliland s strani Izraela. Protesti so potekali na Trgu Taleh.

Teheranska univerza za medicinske vede je izdala uradno sporočilo za javnost glede videoposnetkov, ki so zaokrožili po spletu in prikazujejo nemire v okolici bolnišnice Sina. V izjavi so odločno zavrnili trditve, da so varnostne sile namerno odvrgle solzivec v notranjost bolnišničnih prostorov. Po navedbah predstavnikov univerze za odnose z javnostmi se posnetki dogajanja ne ujemajo z dejanskim stanjem na terenu, saj trditev o načrtnem napadu na zdravstveno ustanovo niso mogli potrditi. Incident je sprožil precejšnje vznemirjenje v javnosti zaradi domnevnega ogrožanja bolnikov in zdravstvenega osebja. Univerza poudarja, da so bili dogodki v okolici stavbe del širših varnostnih razmer, vendar zavrača interpretacijo, da je bila bolnišnica neposredna tarča uporabe prisilnih sredstev. Uradno pojasnilo naj bi pomirilo govorice o spopadih, ki so se razširile preko družbenih omrežij.

Namestnik iranskega ministra za zdravje, pristojen za študentske in kulturne zadeve, je sporočil, da so med nedavnimi nemiri zunaj univerzitetnih prostorov pridržali le enega študenta medicinske fakultete. Po uradnih navedbah ministrstva so se protesti odvijali predvsem izven izobraževalnih ustanov, medtem ko naj bi na večini univerz razmere ostale mirne in brez večjih incidentov. Predstavnik ministrstva je poudaril, da so vodstvom univerz naročili, naj ostanejo v tesnem stiku s študenti in zagotavljajo stabilno okolje. Kljub poročilom o širših družbenih nemirih v državi, uradni viri vztrajajo pri trditvi, da je bil v povezavi s protesti na enem izmed mestnih območij aretiran le posameznik, ki obiskuje študij v okviru zdravstvenega resorja. S takšnimi izjavami poskušajo oblasti v Teheranu zmanjšati pomen študentskega sodelovanja v protestnem gibanju in prikazati razmere v akademski sferi kot nadzorovane. Službe ministrstva za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje sicer še naprej spremljajo dejavnosti študentov, vendar uradna retorika ostaja osredotočena na minimaliziranje števila vpletenih oseb iz vrst bodočih zdravstvenih delavcev.

Ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo je uradno sporočilo, da po posredovanju ministra dr. Simaija in usklajevanju z ustreznimi institucijami noben študent Univerze v Birjandu ni več v pridržanju. Mohammad Ali Dadgostarnia, pomočnik ministra za medije in direktor odnosov z javnostmi, je potrdil, da so bili vsi študenti, ki so bili predhodno zaprti, izpuščeni na prostost. Poudaril je nujnost ohranjanja dostojanstva izobraževalnih ustanov in spoštovanja uradnih protokolov pri obravnavi študentskih vprašanj. Ob tem je ministrstvo izdalo stroga navodila vodstvom univerz glede ravnanja v prihodnje. Rektorji univerz so prejeli opomin, da se morajo spopadati s težavami znotraj zakonskih okvirov in se izogibati samovoljnim ali subjektivnim ukrepom proti študentom. Ministrstvo poudarja, da poljubno uveljavljanje discipline ali samovoljno posredovanje organov pregona ne more biti rešitev za univerzitetne izzive. Namesto tega se od vodstev pričakuje uporaba institucionalnih zmogljivosti za mirno reševanje sporov.