V Jeruzalemu je v torek, 7. januarja 2025, potniški avtobus zapeljal v skupino ultraortodoksnih judov, ki so protestirali proti obveznemu služenju vojaškega roka. Po poročanju časnika The Jerusalem Post je v incidentu ena oseba izgubila življenje, vsaj trije ljudje pa so bili poškodovani. Do trčenja je prišlo med napetimi demonstracijami, kjer so protestniki ovirali promet. Lokalne oblasti in reševalne službe so potrdile, da je žrtev ostala ukleščena pod vozilom, zaradi česar so bile poškodbe usodne. Policija trenutno še preiskuje natančne okoliščine dogodka, da bi ugotovila, ali je šlo za nesrečo zaradi izgube nadzora nad vozilom ali za namerno dejanje. Razmere v mestu ostajajo zaostrene, saj se vprašanje vpoklica ultraortodoksnih vernikov v izraelsko vojsko že dlje časa sprevrže v nasilne ulične spore.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protivladnih protestov povzpelo na najmanje 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad težkimi gospodarskimi razmerami, vendar so hitro prerasli v širši upor proti iranskemu režimu. Policija in varnostne sile so v tem času po navedbah uradnih virov in aktivistov pridržale več kot 1200 oseb, ki so sodelovale na demonstracijah. Nasilje med varnostnimi silami in protestniki se je stopnjevalo v več mestih po državi, pri čemer so oblasti uporabile različna sredstva za zatiranje nemirov. Čeprav so vzrok za demonstracije v osnovi ekonomske težave, se v javnosti stopnjujejo zahteve po večjih osebnih svoboščinah in političnih spremembah. Iran se trenutno spopada z visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, kar dodatno podpihuje nezadovoljstvo prebivalstva.

Turški obrambni minister Yasar Güler je pozval vse kurdske oborožene skupine, vključno s tistimi v Siriji, naj nemudoma prekinejo svoje dejavnosti in brezpogojno položijo orožje. Güler je v svoji izjavi posebej izpostavil Delavsko stranko Kurdistana (PKK) ter z njo povezane organizacije, kot so PYD, YPG in Sirske demokratične sile (SDF). Turška stran vztraja, da ne bo dovolila vzpostavitve nobene teroristične strukture v regiji, ki bi lahko ogrozila njeno varnost. Poziv k razorožitvi sledi turškim prizadevanjem za uveljavitev sporazuma iz marca prejšnjega leta, ki predvideva integracijo kurdskih institucij in vojaških sil v sirsko centralno vlado oziroma vojsko. Ankara zahteva, da se proces razorožitve in integracije zaključi pred koncem leta 2025. Kljub turškim pritiskom pogajanja o izvajanju tega sporazuma zaenkrat niso prinesla bistvenega napredka, kar povečuje napetosti na sirsko-turški meji.

Reprezentanca Slonokoščene obale se je po zmagi nad Burkina Fasom uspešno uvrstila v četrtfinale afriškega pokala narodov. Izbrana vrsta, ki bo v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2026 nasprotnica Nemčije, je s svojo predstavo na turnirju potrdila vlogo ene izmed favoritk tekmovanja. V boju za polfinale jih zdaj čaka zahtevna preizkušnja proti Egiptu, ki velja za rekorderja po številu naslovov na tem turnirju in v svojih vrstah gosti svetovnega zvezdnika Mohameda Salaha. Slovenska javnost in športni navdušenci nogometno dogajanje na afriški celini spremljajo predvsem zaradi kakovosti posameznikov, ki igrajo v najmočnejših evropskih ligah. Slonokoščena obala je z uvrstitvijo med najboljših osem ekip turnirja upravičila pričakovanja navijačev in strokovne javnosti, hkrati pa je ta rezultat pomemben indikator forme pred prihajajočimi tekmami v kvalifikacijskem ciklusu za nastop na svetovnem prvenstvu, kjer se bodo merili z evropsko nogometno velesilo Nemčijo.

Nogometna reprezentanca Slonokoščene obale si je zagotovila nastop v četrtfinalu afriškega pokala narodov, potem ko je v osmini finala prepričljivo premagala izbrano vrsto Burkine Faso. Tekma se je končala z rezultatom 3:0 v korist Slonokoščene obale, ki je skozi celotno srečanje prevladovala na igrišču in učinkovito unovčila svoje priložnosti. Z zmago so si nogometaši Slonokoščene obale pripravili teren za naslednji zahteven preizkus, saj se bodo v četrtfinalu pomerili z reprezentanco Egipta. Ta zmaga utrjuje njihov položaj med favoriti prvenstva, medtem ko se Burkina Faso po porazu poslavlja od tekmovanja. Organizatorji pričakujejo, da bo prihajajoči obračun z Egiptom eden izmed vrhuncev turnirja.

Organizacija za islamsko sodelovanje (OIC) je v svojem zadnjem poročilu opozorila na kritične razmere na okupiranih palestinskih ozemljih. Po podatkih medijskega observatorija OIC je Izrael v obdobju med 30. decembrom in 5. januarjem na Zahodnem bregu porušil 101 palestinsko hišo, kar organizacija interpretira kot del načrtnega prisilnega izseljevanja prebivalstva. Poročilo navaja, da je bilo v enem tednu ubitih najmanj 124 ljudi, skupno število dokumentiranih kršitev pa je doseglo 1049. Napadi izraelskih sil so se poleg Zahodnega brega in vzhodnega Jeruzalema nadaljevali tudi na območju Gaze. OIC poudarja, da uničevanje stanovanjskih objektov in civilne infrastrukture povzroča humanitarno katastrofo. Organizacija je dejanja izraelske vojske označila za vojne zločine in pozvala mednarodno skupnost k ukrepanju proti tistemu, kar opisujejo kot genocidno politiko v palestinskih enklavah. Dokumentacija o dogodkih naj bi služila kot dodatni dokaz o sistematičnem pregonu Palestincev z njihovih domov.

Izraelske oblasti so objavile razpis za gradnjo 3401 stanovanjske enote v okviru kontroverznega projekta E1 na zasedenem Zahodnem bregu. Po navedbah nevladne organizacije Peace Now ta korak pomeni odstranitev zadnje ovire pred začetkom gradnje na območju vzhodno od Jeruzalema. Projekt je bil več kot dve desetletji zamrznjen zaradi močnega pritiska mednarodne skupnosti, zlasti Združenih držav Amerike, saj bi njegova uresničitev dejansko presekala Zahodni breg na severni in južni del. Kritiki in mednarodni opazovalci poudarjajo, da bi gradnja na tem strateško pomembnem območju onemogočila vzpostavitev povezane in delujoče palestinske države v prihodnosti. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrich, ki nadzoruje politiko priseljevanja, je projekt označil za ključen korak pri preprečevanju nastanka palestinske države. Gradbena dela bi se po ocenah strokovnjakov lahko začela že v mesecu dni, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji in predstavlja neposreden izziv mednarodnemu pravu, ki judovske naselbine na zasedenih ozemljih šteje za nezakonite.

Turški obrambni minister Yaşar Güler je v nedavnih izjavah poudaril odločenost Ankare, da prepreči kakršno koli trajno prisotnost Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenih zaveznikov v Siriji. Minister je izpostavil, da Turčija ne bo dopustila, da bi se milice pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih Turčija povezuje s terorističnimi organizacijami, trajno utrdile ob turški meji. Po navedbah turškega obrambnega ministrstva te skupine ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost celotne regije. Turško ministrstvo za obrambo je hkrati pozvalo k takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti PKK v Siriji in sosednjih državah. Ankara redno izvaja vojaške operacije na severu Sirije in Iraka, da bi nevtralizirala položaje kurdskih borcev. Turška stran vztraja pri stališču, da so kurdske milice v Siriji le podaljšek prepovedane PKK, ki v Turčiji že desetletja izvaja oborožen upor. Napetosti ostajajo visoke, saj Turčija s svojimi napovedmi ponovno nakazuje možnost nove širitve vojaškega posredovanja čez mejo.

Uvodna tekma za uvrstitev v osmino finala košarkarske lige prvakov med izraelsko ekipo Hapoel Holon in italijanskim klubom Trapani Shark se je končala po vsega sedmih minutah igralnega časa. Nenavaden dogodek je bil posledica dejstva, da je gostujoči italijanski ekipi, ki se bori s hudimi finančnimi in organizacijskimi težavami, na igrišču ostal le en sam košarkar. Italijansko moštvo je srečanje sicer začelo s petimi igralci, vendar so se njihove vrste zaradi pomanjkanja rezervnih moči in nepredvidenih okoliščin na igrišču hitro razredčile. Ker košarkarska pravila ne dopuščajo nadaljevanja igre z manj kot dvema igralcema, je bil sodnik prisiljen dvoboj predčasno prekiniti. Incident velja za enega najbolj nenavadnih v zgodovini elitnega evropskega tekmovanja in kaže na globoko krizo, v kateri se je znašel klub iz Trapanija.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

V okrožju Melkšahi v iranski provinci Ilam je med oboroženim spopadom z neznanimi napadalci življenje izgubil pripadnik državnih policijskih sil. Po uradnih navedbah policijskega poveljstva province Ilam je do incidenta prišlo v času nemirov v omenjenem okrožju, kjer so se varnostne sile spopadale z oboroženimi posamezniki. Oblastem za zdaj še ni uspelo identificirati ali prijeti vseh vpletenih v napad, ki se je končal s smrtjo častnika. Incident se je zgodil v kontekstu širših varnostnih napetosti v regiji, kjer so se policijske enote odzvale na poročila o oboroženem odporu in javnih nemirih. Poveljstvo policije je potrdilo identiteto žrtve in napovedalo podrobno preiskavo okoliščin napada. Dogodek poudarja nestabilne varnostne razmere v določenih delih Irana, kjer prihaja do sporadičnih, a nasilnih spopadov med državnimi organi in oboroženimi skupinami ali protestniki.

Teheranska univerza za medicinske vede je izdala uradno sporočilo za javnost glede videoposnetkov, ki so zaokrožili po spletu in prikazujejo nemire v okolici bolnišnice Sina. V izjavi so odločno zavrnili trditve, da so varnostne sile namerno odvrgle solzivec v notranjost bolnišničnih prostorov. Po navedbah predstavnikov univerze za odnose z javnostmi se posnetki dogajanja ne ujemajo z dejanskim stanjem na terenu, saj trditev o načrtnem napadu na zdravstveno ustanovo niso mogli potrditi. Incident je sprožil precejšnje vznemirjenje v javnosti zaradi domnevnega ogrožanja bolnikov in zdravstvenega osebja. Univerza poudarja, da so bili dogodki v okolici stavbe del širših varnostnih razmer, vendar zavrača interpretacijo, da je bila bolnišnica neposredna tarča uporabe prisilnih sredstev. Uradno pojasnilo naj bi pomirilo govorice o spopadih, ki so se razširile preko družbenih omrežij.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v nedavnem nagovoru izpostavil, da so državne oblasti neposredno odgovorne za nezadovoljstvo med študenti in širšo javnostjo. Poudaril je, da mora država prevzeti pobudo in delovati na način, ki bo državljanom povrnil vero v islamsko revolucijo in politični sistem države. Po njegovih besedah je dolžnost vlade, da z ustreznimi ukrepi in reformami zagotovi pozitivno podobo režima v očeh prebivalstva. Pezeškian je v svojem govoru naslovil vprašanje študentskih protestov in priznal, da so za njihove kritike krivi tisti, ki vodijo državo. S tem je nakazal potrebo po večji odprtosti in dialogu, da bi premostili razkorak med mladimi in vladajočo elito. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran sooča z notranjimi pritiski in gospodarskimi izzivi, ki vplivajo na legitimnost sistema.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

Iranski minister za kulturo in islamsko orientacijo, Abas Salehi, je na slovesnosti v mestu Kazvin poudaril osrednjo vlogo kaligrafije v iranski zgodovini in kulturi. Po njegovih besedah kaligrafija predstavlja "nevesto in mater" iranskih umetnosti, saj je globoko zakoreninjena v tkivu civilizacije tako v predislamskem kot v islamskem obdobju. Salehi je izpostavil, da ta umetniška oblika ne odraža le estetske vrednosti, temveč predstavlja pisno utelešenje božjega razodetja in duhovnosti. Minister je v svojem nagovoru pojasnil, da kaligrafija prežema vse vidike iranskega življenja, od politike in kulture do duhovnosti. Označil jo je za enega ključnih stebrov iransko-islamske civilizacije, ki je skozi stoletja ohranjala svojo pomembnost in vpliv. Po mnenju Salehija je kaligrafija prisotna v vseh kotičkih iranske dediščine, ne glede na to, s katerega zornega kota opazujemo njihovo zgodovino in tradicijo. Dogodek v Kazvinu je tako služil kot poklon tej starodavni veščini, ki še danes določa kulturno identiteto države.

V Teheranu so se na seji Vrhovnega sveta za ekonomsko usklajevanje sestali najvišji predstavniki iranske oblasti. Srečanje je gostil predsednik Masud Pezeškian, udeležila pa sta se ga tudi predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf in vodja sodstva Golam Hosein Mohseni Edžei. Namen zasedanja sveta, ki vključuje voditelje vseh treh vej oblasti, je bil obravnava ključnih gospodarskih vprašanj in usklajevanje državne politike v času povečanih gospodarskih izzivov. Udeleženci so razpravljali o strategijah za stabilizacijo nacionalnega gospodarstva, vendar podrobnosti o specifičnih sprejetih ukrepih po srečanju niso bile javno objavljene. Svet, ki deluje kot ključno telo za hitro odločanje o nujnih finančnih in trgovinskih zadevah, se je osredotočil na krepitev sodelovanja med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Dogodek poudarja prizadevanja iranskega vodstva, da bi s tesnejšim notranjim usklajevanjem odgovorili na pritiske, s katerimi se spopada država.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Iranska univerza Azad (Azad University) je sprejela odločitev o spremembi protokola za izvajanje študentskih izpitov. Vodstvo univerze je pooblastila za določanje usode in načina izvedbe izpitnih rokov preneslo na posamezne province oziroma regionalne izpostave. Po besedah direktorja za odnose z javnostmi univerze Azad bi bila sprejetje enotne odločitve za celotno državo napačno in nerazumno dejanje, saj razmere po državi niso enovite. Vodstvo poudarja, da upravljalska racionalnost zahteva prilagajanje odločitev lokalnim realnostim in specifičnim pogojem v različnih delih Irana. Ta decentralizacija procesa odločanja omogoča vsaki provinci, da samostojno oceni varnostne, logistične ali zdravstvene razmere ter temu primerno prilagodi akademski koledar. S tem se univerza izogiba tveganjem, ki bi jih prinesel rigiden centraliziran sistem, hkrati pa zagotavlja večjo prilagodljivost študentom in akademskemu osebju v različnih regijah države. Ukrep odraža širšo strategijo prilagajanja izobraževalnega procesa trenutnim družbenim ali tehničnim potrebam na terenu.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Somalije je 6. januarja 2026 izdalo uradno izjavo, v kateri je ostro obsodilo nenaden obisk izraelskega zunanjega ministra v Hargejsi, glavnem mestu samooklicane republike Somaliland. Somalske oblasti so dogodek označile za nezaslišan poseg v svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Mogadiš Somaliland še vedno obravnava kot neločljiv del svojega ozemlja. Napetosti so se okrepile zaradi diplomatske teže obiska, ki po mnenju somalske vlade krši mednarodne protokole in destabilizira regijo Afriškega roga. Vlada v Mogadišu vztraja, da nobena tuja sila nima pravice vzpostavljati diplomatskih stikov z regijo Somaliland brez izrecnega dovoljenja zvezne vlade. Incident predstavlja novo zaostritev v prizadevanjih Somalilanda po mednarodnem priznanju, ki mu somalska stran vztrajno nasprotuje.

Predsednik Iranske organizacije za vesolje (ISA) je sporočil, da so uspešno opravili vrsto testov podosistemov novega satelita Tolou-3, znanega tudi pod imenom Paya. V okviru teh preizkusov je organizacija prejela prve satelitske posnetke, kar potrjuje operativno delovanje naprave v orbiti. Satelit Paya predstavlja pomemben korak v razvoju iranskega vesoljskega programa, saj gre za domače tehnološko dognanje na področju opazovanja Zemlje. Projekt vključuje napredne sisteme za daljinsko zaznavanje, ki bodo državi omogočili boljši nadzor nad kmetijskimi površinami, vodnimi viri in okoljskimi spremembami. Uspeh misije poudarja vse večje ambicije Teherana pri krepitvi lastne satelitske konstelacije. Tehnično osebje je ob tem potrdilo, da vsi ključni segmenti plovila delujejo v skladu s pričakovanji, kar odpira pot za nadaljnjo uporabo zbranih podatkov v civilne in morebitne druge namene.

Ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo je uradno sporočilo, da po posredovanju ministra dr. Simaija in usklajevanju z ustreznimi institucijami noben študent Univerze v Birjandu ni več v pridržanju. Mohammad Ali Dadgostarnia, pomočnik ministra za medije in direktor odnosov z javnostmi, je potrdil, da so bili vsi študenti, ki so bili predhodno zaprti, izpuščeni na prostost. Poudaril je nujnost ohranjanja dostojanstva izobraževalnih ustanov in spoštovanja uradnih protokolov pri obravnavi študentskih vprašanj. Ob tem je ministrstvo izdalo stroga navodila vodstvom univerz glede ravnanja v prihodnje. Rektorji univerz so prejeli opomin, da se morajo spopadati s težavami znotraj zakonskih okvirov in se izogibati samovoljnim ali subjektivnim ukrepom proti študentom. Ministrstvo poudarja, da poljubno uveljavljanje discipline ali samovoljno posredovanje organov pregona ne more biti rešitev za univerzitetne izzive. Namesto tega se od vodstev pričakuje uporaba institucionalnih zmogljivosti za mirno reševanje sporov.

Priljubljeni glasbenik Mohsen Čavoši se je odzval na val žaljivk in sovražnega govora, ki so ga nanj naslovile opozicijske skupine v tujini po objavi njegove zadnje pesmi. Zaradi intenzivnosti napadov in številnih neprimernih komentarjev je bil umetnik prisiljen onemogočiti možnost komentiranja na svojih družbenih omrežjih. Čavoši je v javni objavi pojasnil svoje stališče in se neposredno naslovil na kritike, ki so ga napadali zaradi vsebine njegovega novega umetniškega dela. Incident odraža globoke napetosti med umetniki v Iranu in politično aktivno diasporo, ki pogosto izvaja pritisk na javne osebnosti glede njihovega političnega opredeljevanja. Čavoši, ki uživa velik ugled v domovini, se je s tem dejanjem odločno postavil proti spletnemu nadlegovanju, ki so ga sprožili nasprotniki režima v tujini. Njegova odločitev, da zapre komunikacijske kanale, poudarja vse težje pogoje za umetniško izražanje v polariziranem družbenem okolju.

V Teheranu so se v sredo na nujnem zasedanju sestali poslanci iranske prestolnice, visoki vladni uradniki ter predstavniki trgovcev in obrtnih zbornic. Namen izrednega srečanja, ki ga je sklical predsednik skupščine teheranskih poslancev v iranskem parlamentu, je bil takojšen pregled in obravnava zahtev ter težav, ki pestijo tržni sektor in male podjetnike. Srečanja so se udeležili tudi minister za industrijo, rudarstvo in trgovino (MIMT), predstavniki davčne uprave ter vodilni člani obrtne zbornice. Udeleženci so razpravljali o gospodarskih pritiskih, ki vplivajo na delovanje teheranskega bazarja in širšega kroga obrtnikov. Glavni cilj pogovorov je bil najti operativne rešitve za stabilizacijo razmer na trgu ter uskladiti zahteve gospodarskih subjektov z državno davčno politiko in industrijskimi regulacijami. Srečanje poudarja naraščajoče napetosti med tradicionalnim trgovskim sektorjem in državno upravo v luči trenutnih gospodarskih razmer v državi.

V severnem sirskem mestu Alep so v torek ponovno izbruhnili siloviti spopadi med silami sirske vlade in pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih vodijo Kurdi. Po poročanju lokalnih virov in tiskovnih agencij je bilo v spopadih na spornem območju ubitih najmanj pet oseb, več drugih pa je bilo ranjenih. Državna tiskovna agencija SANA je potrdila smrt enega sirskega vojaka in tri ranjene, medtem ko neodvisna poročila navajajo višje število žrtev na obeh straneh. Nasilje se je razplamtelo zaradi dolgotrajnih napetosti in neuspešnih pogajanj o vključitvi kurdskih borcev v nacionalno sirsko vojsko. Čeprav sta strani v preteklosti občasno sodelovali proti skupnim sovražnikom, ostajajo vprašanja avtonomije in vojaškega nadzora nad severnimi predeli države ključne točke spora. Zadnji incidenti v Alepu kažejo na krhkost premirja in povečujejo tveganje za širši konflikt v regiji, kjer so prisotni različni lokalni in mednarodni interesi.

V mavzoleju imama Homeinija v Teheranu se je v torek, 6. januarja 2026, odvilo obsežno zborovanje iranske delavske in delodajalske skupnosti. Dogodka so se udeležili vidni predstavniki iranskega političnega in vojaškega vrha, med katerimi sta bila osrednja gosta predsednik parlamenta Mohamed Baker Galibaf in poveljnik teheranske divizije Revolucionarne garde general Hasan Hasanzade. Srečanje je bilo namenjeno utrjevanju vezi med delovnim sektorjem in državnimi institucijami v okviru ideoloških vrednot islamske revolucije. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja med delavci in delodajalci za stabilnost državnega gospodarstva, medtem ko je prisotnost vojaških poveljnikov nakazala na tesno prepletenost gospodarskih in varnostnih struktur v državi. Zborovanje v enem najpomembnejših versko-političnih objektov v Iranu potrjuje simbolno vlogo, ki jo imajo delavska vprašanja v uradni državni retoriki Iranske islamske republike. Galibaf je v svojem nagovoru izpostavil zakonodajno podporo sektorju, čeprav podrobnosti o novih ukrepih niso bile javno razkrite.

Trening nogometnega kluba Esteghlal pred prihajajočo tekmo pokala Hafzi proti ekipi Foolad Hormozgan je zaznamoval daljši zaseben pogovor med glavnim trenerjem Ricardom Sa Pintom in igralcem Raminom Rezaeianom. Trener modrih iz Teherana se je med vadbo ločil od preostale ekipe, da bi s ključnim igralcem razpraval o taktičnih zamislih in pričakovanjih pred pomembnim obračunom. Fotografije z dogodka so hitro zaokrožile v iranskih športnih medijih in sprožile ugibanja o morebitnih novih vlogah znotraj moštva. Dogodek na igrišču odraža intenzivno pripravo moštva na pokalno tekmovanje, kjer so pričakovanja navijačev izjemno visoka. Rezaeian, ki velja za enega izmed bolj izkušenih nogometašev, bi lahko v prihodnji tekmi prevzel še odgovornejšo nalogo na igrišču, kar je verjetno botrovalo njunemu neformalnemu, a osredotočenemu posvetovanju med rednim treningom. Klub se trenutno osredotoča na ohranjanje forme in discipline v ključnem delu sezone.

Centralna banka Islamske republike Iran je napovedala skorajšnjo uvedbo novih regulativnih pravil za nakup in prodajo tuje valute v obliki gotovine. Nova pravila, ki bodo uradno posredovana mreži komercialnih bank in menjalnic v kratkem, naj bi po navedbah uradnih virov vstopila v novo fazo izvajanja valutne politike v državi. Cilj teh ukrepov je vzpostavitev strožjega nadzora nad pretokom fizičnega denarja in stabilizacija razmer na menjalniškem trgu. Čeprav podrobnosti o vsebini novih omejitev ali olajšav še niso bile javno razkrite, napovedi kažejo na strukturne spremembe v delovanju menjalniškega sektorja. Iranske oblasti s temi koraki odgovarjajo na potrebo po bolj učinkovitem upravljanju deviznih rezerv in preprečevanju morebitnih nepravilnosti pri gotovinskem poslovanju, kar je ključnega pomena za državno gospodarstvo v trenutnih razmerah.

V Alepu je prišlo do novega zaostrovanja, ko so Sirske demokratične sile (SDF) s svojimi droni napadle položaje sirske vojske v okolici soseske Sheikh Maqsood. Pri tem je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. V ločenem napadu na stanovanjska območja v mestu je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. Zaradi napadov je prišlo do begunstva.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Iransko ministrstvo za sodelovanje, delo in socialno varstvo je napovedalo začetek izvajanja novega sistema elektronskih bonov, ki so namenjeni ublažitvi gospodarskih pritiskov na prebivalstvo. Program se je začel v sredo, 17. januarja 2024, ko so do nakupov postali upravičeni gospodinjstva iz prvih treh dohodkovnih razredov. Po načrtu se bodo preostali upravičenci vključevali postopoma; gospodinjstva od četrtega do sedmega razreda bodo bonov deležna od 22. januarja, vsi ostali pa od 28. januarja dalje. Sistem elektronskih bonov omogoča državljanom nakup osnovnih življenjskih potrebščin v pooblaščenih trgovinah po subvencioniranih cenah. Ukrep je del širše vladne strategije za zagotavljanje prehranske varnosti najranljivejših slojev prebivalstva v času visoke inflacije. Ministrstvo je ob tem pozvalo vse upravičence, naj spremljajo uradna obvestila glede registracije in uporabe digitalnih sredstev na svojih računih.

Generalni direktor iranske trgovske družbe je napovedal, da bo jedilno olje od prihodnjega tedna v velikih količinah ponovno na voljo na trgu. Po njegovih besedah v državi ne primanjkuje zalog olja ali drugega osnovnega blaga, vendar je v zadnjih dneh prišlo do pomanjkanja in povišanja cen zaradi uvedbe novega sistema elektronskih bonov za hrano ter prehoda na nov cenovni režim. Izjava prihaja v času, ko so se iranski potrošniki spopadali z izpraznjenimi policami v trgovinah, kar je povzročilo precejšnjo negotovost. Predstavnik trgovske družbe je pojasnil, da so bile motnje na trgu začasne narave in neposredno povezane z reformo subvencioniranja hrane. Oblasti zagotavljajo, da so zaloge v skladiščih zadostne in da bo distribucijski sistem v kratkem času stabiliziral ponudbo po novih, reguliranih cenah. Ukrep je del širših gospodarskih sprememb, s katerimi želi vlada obravnavati vprašanje visokih stroškov uvoza in neučinkovitosti prejšnjega sistema subvencij.

V vasi Arab al-Rashaida, ki leži vzhodno od Betlehema na okupiranem Zahodnem bregu, sta bila v torkovem napadu izraelskih naseljencev s strelnim orožjem ranjena dva palestinska prebivalca. Po poročanju lokalnih virov in predsednika vaškega sveta Džume Rashaide so napadalci na prebivalce streljali z ostrim strelivom, pri čemer sta osebi utrpeli poškodbe noge in roke. Obe žrtvi so prepeljali v zdravstveni dom na zdravljenje. Izraelske varnostne sile, ki so posredovale ob napadu, so po dogodku aretirale dva Palestinca, namesto da bi ukrepale proti napadalcem. Poročila navajajo, da so bili v incident vpleteni tudi pripadniki izraelske vojske, ki so uporabili silo proti lokalnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti na okupiranem ozemlju, kjer palestinske skupnosti vse pogosteje poročajo o nasilju naseljencev, ki ga pogosto spremlja prisotnost ali neposredno sodelovanje izraelskih oboroženih sil. Razmere na območju Betlehema ostajajo nestabilne, saj gre za enega izmed številnih tovrstnih incidentov v zadnjem obdobju.

Neimenovani predstavnik iranske vlade je pojasnil, da vrednost 112.500 iranskih rialov za ameriški dolar ne predstavlja novega stalnega tečaja prednostne valute. Po njegovih besedah gre le za začasni ukrep, namenjen nadzorovanju cen na domačem trgu v trenutnem prehodnem obdobju. Vlada namerava v prihodnje zagotavljati devize za uvoz ključnih dobrin prek tki. druge dvorane deviznega trga, kjer se tečaji oblikujejo bolj prosto. Uradnik je poudaril, da je bila trenutna osnovna vrednost za izračun namenoma določena nekoliko nižje od tržne, da bi preprečili nenadne skoke cen življenjskih potrebščin. Kljub temu je poudaril, da ta številka ne bo trajno fiksirana, saj se država spopada z valutnimi pritiski in inflacijo. Ukrep odraža prizadevanja Teherana, da stabilizira gospodarstvo sredi mednarodnih sankcij in nihanj na energetskem trgu.

Poleg prejšnjih poročil o oprostitvi morilca Amirmohamada Halekija, so sedaj znane dodatne podrobnosti. Slovesnost odpustitve je potekala v prisotnosti Mohammada Šahriarija, vodje teheranskega kazenskega tožilstva. Pred tem je oče pokojnega, Abdulrahman Haleki, postavil pogoj za oprostitev, da bo morilec služil skupnosti.

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve je v torek sporočil, da Doha vzdržuje stalne diplomatske stike s Teheranom in Washingtonom. Namen teh prizadevanj je preprečiti nadaljnje zaostrovanje napetosti v regiji in spodbuditi dialog med sprtima stranema. Katar, ki se pogosto pojavlja v vlogi ključnega posrednika na Bližnjem vzhodu, je poudaril, da še vedno obstaja prostor za diplomatske rešitve. Katarska diplomacija si prizadeva za deeskalacijo sporov, ki bi lahko resno ogrozili regionalno stabilnost. Po uradnih navedbah Doha podpira vse oblike pogovorov, ki bi privedli do mirne razrešitve odprtih vprašanj med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ta poteza prihaja v času povečanih negotovosti glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu, kjer Katar uporablja svoje dobre odnose z obema stranema za ohranjanje komunikacijskih kanalov.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Iranska vlada je v okviru nove socialne politike razširila krog upravičencev do elektronskih bonov za prehrano (Kalabarg). Po novem so do te oblike pomoči upravičeni tudi državljani, ki do sedaj niso prejemali neposrednih denarnih subvencij. Razširitev sheme je namenjena ublažitvi gospodarskih pritiskov na širše sloje prebivalstva, ki so se znašli v težavah zaradi visoke inflacije in rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin. Državljani, ki želijo uveljavljati pravico do bonov, morajo svojo vlogo oddati preko uradnega vladnega portala za podporo prebivalstvu (hemayat.sfara.ir). Postopek vključuje registracijo in preverjanje podatkov v nacionalnem sistemu, kar omogoča ciljno usmerjanje pomoči tistim, ki so bili prej izvzeti iz sistema socialnih transferjev. Vlada s tem ukrepom poskuša stabilizirati kupno moč prebivalstva s poudarkom na dostopnosti osnovnih prehranskih izdelkov, hkrati pa digitalizirati sistem razdeljevanja socialnih pomoči.

Sekretariat iranskega obrambnega sveta je v uradni izjavi poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo omejevala zgolj na odzive po morebitnih napadih, temveč bo objektivne znake groženj obravnavala kot del svoje varnostne enačbe. V izjavi so jasno navedli, da sta varnost in ozemeljska celovitost države neprestopni rdeči črti. Kakršno koli stopnjevanje sovražne retorike ali vmešavanje v notranje zadeve države bodo po navedbah sekretariata v Teheranu pričakali z odločnim in sorazmernim odgovorom. Iranski obrambni organi so obsodili nedavno zaostrovanje groženj in poudarili svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Dokument izpostavlja, da Iran ne bo dopuščal nadaljnjih sovražnih dejanj s strani svojih nasprotnikov, temveč se bo nanje odzval s silo, ki bo določila prihodnje varnostne parametre v regiji. Takšna retorika kaže na povišano stopnjo pripravljenosti iranskih oboroženih sil sredi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Disciplinska komisija iranske rokoborske zveze je po incidentih na finalu elitne lige v prostem slogu izdala uradne kazni za vpletene akterje. Med najbolj izpostavljenimi kaznovanimi je olimpijski prvak, ki mu je krovna organizacija izrekla trimesečno prepoved nastopanja. Ukrep je posledica nešportnega vedenja in kršitev pravil med zaključnim turnirjem v Teheranu, kjer so se strasti med tekmovalci in vodstvi klubov močno razvnele. Poleg posameznih tekmovalcev je strogo kazen prejel tudi klub Estegal Joybar, ki bo moral zaradi organizacijskih nepravilnosti in neprimernega obnašanja svojih privržencev plačati visoko denarno kazen. Iranske oblasti s temi ukrepi želijo ohraniti integriteto rokoborbe, ki v državi velja za nacionalni šport s statusom najvišjega pomena. Odločitev je v javnosti sprožila precejšen odziv, saj gre za neposreden poseg v kariere vrhunskih športnikov pred prihajajočimi mednarodnimi tekmovanji.

Iranska nogometna zveza je povzročila preobrat v prvoligašu Esteghlalu, saj je po poročanju lokalnih medijev razveljavila pogodbo zvezdnika Didiera Ndonga. Čeprav je Ali Tajernia, uradnik kluba, nedavno napovedal podaljšanje sodelovanja z gabonskim vezistom za dve leti, krovna nogometna organizacija trdi, da je pogodba pravno neveljavna oziroma prekinjena. Ta odločitev predstavlja velik udarec za teheranski klub, ki je v zadnjem obdobju gradil ekipo okoli izkušenega nogometaša. Ndong, ki je v Iran prišel kot pomembna okrepitev, se je znašel v središču birokratskega spora med klubskim vodstvom in zvezo. Slednja vztraja pri svojem stališču, da je pogodbeno razmerje končano, kar močno otežuje načrte kluba v domačem prvenstvu in mednarodnih tekmovanjih. Vodstvo Esteghlala se na uradno odločitev zveze še ni odzvalo z uradno pritožbo, vendar so v klubu napovedali boj za zaščito svojih interesov.

Sirski predsednik Ahmed Šara in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi gospodarskih vezi in naložbah med državama. Voditelja sta poudarila pomen medsebojnega sodelovanja pri stabilizaciji regije in naslovila ključna vprašanja dvostranskih odnosov, ki so se v zadnjem obdobju začeli normalizirati. Sogovornika sta se v pogovoru osredotočila na konkretne možnosti za investicije v sirsko gospodarstvo, ki po dolgotrajnih konfliktih potrebuje tuji kapital. Poleg gospodarskih tem sta Šara in bin Salman izmenjala mnenja o širšem regionalnem razvoju, pri čemer sta izpostavila nujnost usklajenega delovanja za zagotavljanje miru na Bližnjem vzhodu. Gre za enega pomembnejših stikov na visoki ravni med Damaskom in Rijadom, ki potrjuje ponovno vključevanje Sirije v arabsko diplomacijo.

Egiptovski minister za zunanje zadeve Badr Abdelati in njegov kolega iz Združenih arabskih emiratov, šejk Abdulah bin Zajed Al Nahjan, sta opravila obsežen telefonski pogovor o zaostrovanju regionalnih kriz. V ospredju njunih pogovorov so bile razmere v Sudanu, kjer sta poudarila nujnost nadaljnjega usklajevanja v okviru t. i. četverice (Quad). Njun cilj je doseči humanitarno premirje ter vzpostaviti varna zatočišča in koridorje za pomoč civilnemu prebivalstvu, kar bi vodilo do popolne prekinitve ognja. Poleg sudanskega konflikta sta ministra obravnavala tudi kritične razmere v Palestini, vključno z dogajanjem v Gazi in na Zahodnem bregu. Razpravljala sta o prizadevanjih za uresničitev mirovnih načrtov ter stabilizacijo razmer na vojnih območjih. Dialog je vključeval tudi vprašanje Jemna, pri čemer sta državi potrdili zavezanost k iskanju diplomatskih rešitev za zagotavljanje regionalne varnosti in stabilnosti, ki jo ogrožajo dolgotrajni spopadi v Arabskem svetu.

Priznani iranski pevec Alireza Ghorbani je sporočil, da odpoveduje vse prihajajoče koncerte v znak solidarnosti z iranskim ljudstvom. Umetnik je v uradni izjavi poudaril, da izvedba glasbenih dogodkov v trenutnih okoliščinah ni primerna glede na splošno razpoloženje javnosti in družbeno-politične razmere v državi. Po njegovih besedah ekipa nima niti moči niti volje za nastopanje, ko so državljani v stiski. Odločitev Ghorbanija sledi podobni potezi Homayouna Shajariana, kar nakazuje na širši trend med iranskimi kulturnimi ustvarjalci, ki v luči nemirov in težkih življenjskih pogojev prekinjajo svoje dejavnosti. Glasbenik je pojasnil, da umetnost ne more obstajati neodvisno od realnosti ljudi, ki jim je namenjena. Odpovedi koncertov so tako postale oblika tihega protesta in izražanja podpore civilni družbi, ki se spopada z represijo in gospodarsko krizo.

Izraelski buldožerji so v torek nadaljevali obsežne operacije rušenja stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams, ki se nahaja vzhodno od mesta Tulkarm na Zahodnem bregu. Po navedbah lokalnih virov so se dela začela v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so se sile osredotočile predvsem na četrt Al-Kalansuva na območju Džabal al-Salihin. Rušenje je povzročilo dodatno trpljenje lokalnemu prebivalstvu, ki se že dlje časa sooča z nestabilnimi varnostnimi razmerami. Operacija je del širšega načrta, ki so ga izraelske oblasti napovedale sredi prejšnjega meseca. Načrt predvideva odstranitev 25 objektov na tem območju, z izvajanjem pa so enote začele zadnji dan preteklega meseca. Uničevanje infrastrukture in domov v taborišču Nur Šams predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko palestinski viri opozarjajo na humanitarno stisko prebivalcev, ki ostajajo brez strehe nad glavo. Vojaške dejavnosti na območju Tulkarma se izvajajo v okviru povečanih operacij izraelskih sil na celotnem Zahodnem bregu.

Na iranskem finančnem trgu so v torek, 6. januarja 2026, zabeležili zgodovinske premike, saj je vrednost domače valute strmoglavila, cene žlahtnih kovin pa so dosegle nove rekorde. Ameriški dolar je na prostem trgu dosegel vrednost 146.500 iranskih rialov, kar odraža visoko stopnjo inflacije in nezaupanje v lokalno valuto. Zaradi negotovosti so se vlagatelji zatekli k nakupu zlata, kar je ceno 18-karatnega zlata potisnilo na 16.445.000 rialov za gram. Izjemno rast so zabeležili tudi pri zlatnikih, kjer je cena kovanca Emami narasla na 169.140.000 rialov. Različni viri s teheranskega trga poročajo o rahlih nihanjih med uradnimi in tržnimi tečaji, vendar vsi potrjujejo trend izjemne rasti cen. 24-karatno zlato se je povzpelo celo na 21.796.000 rialov, kar predstavlja neverjeten preskok v primerjavi s preteklimi obdobji. Analitiki te premike pripisujejo širšim gospodarskim pritiskom in nestabilnosti na trgu v prosti prodaji.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Operativni štab 84. pehotne divizije v provinci Lorestan je potrdil, da je bil močan zvok eksplozije, ki so ga prebivalci mesta Horamabad slišali v bližini vojaškega oporišča Šahid Hadi Almasian, posledica načrtovanega uničenja neuporabnega streliva. Vojaški organi so pojasnili, da je šlo za varen postopek uničevanja starega streliva in vojaških sredstev, ki jim je potekel rok uporabe. S tem so se odzvali na zaskrbljenost javnosti zaradi nenadnega hrupa, ki bi lahko povzročil preplah med lokalnim prebivalstvom. Vojaški predstavniki so v uradni izjavi za javnost poudarili, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli in da dogodek ni predstavljal nobene nevarnosti za civilno prebivalstvo ali infrastrukturo. Takšna uničenja so v vojaških oporiščih rutinska, vendar pogosto sprožijo vprašanja v medijih, ko se izvajajo v bližini naseljenih območij brez predhodnega obvestila širši javnosti.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Član iranske parlamentarne komisije za usklajevanje je napovedal, da bo poročilo o podrobnostih proračuna za prihajajoče iransko leto 1405 predvidoma predloženo v obravnavo parlamentu sredi februarja. Po besedah predstavnika komisije se trenutno pripravljajo ključne vsebine, ki bodo določile finančne okvire države za naslednje proračunsko obdobje. Ta zakonodajni postopek je ključen za stabilnost iranskega gospodarstva, saj določa razporeditev sredstev v času, ko država sprejema strateške odločitve o porabi. Parlamentarna razprava o podrobnostih bo omogočila poslancem, da podajo svoje predloge in morebitne amandmaje pred dokončnim sprejetjem proračunskega načrta. Predvidena časovnica kaže na prizadevanja iranskih oblasti za pravočasno potrditev finančnih dokumentov še pred začetkom novega leta po iranskem koledarju.

Glavni indeks teheranske borze (TSE) je v torek, 6. januarja 2026, zabeležil zgodovinsko rast, saj se je v enem samem trgovalnem dnevu zvišal za rekordnih 111.875 točk. S tem izjemnim skokom je indeks prvič v zgodovini presegel mejo 4,2 milijona točk in se ob koncu trgovanja ustavil pri vrednosti 4.287.000 točk. Ta nenaden porast predstavlja popoln preobrat po prejšnjem tednu, ko je borza beležila precejšnje padce, kar kaže na visoko volatilnost na iranskem kapitalskem trgu. Trgovalni dan so zaznamovali izrazito pozitivni trendi, saj je t.i. steklena dvorana teheranske borze v celoti zasvetila v zeleni barvi, kar simbolizira splošno rast vrednosti delnic. Analitiki porast pripisujejo vrnitvi zaupanja vlagateljev po obdobju negotovosti. Kljub rekordnim številkam ostajajo vprašanja o dolgoročni stabilnosti takšne rasti v luči širših makroekonomskih razmer v regiji. Današnji premik je bil označen kot brezprecedenčen dogodek v zgodovini iranskega finančnega trga.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru poudaril svojo neomajno zavezanost k izkoreninjenju vseh oblik korupcije, podkupovanja in sistemskih privilegijev v državi. Izjavil je, da je njegova prednostna naloga zapreti vse poti, ki omogočajo nezakonito bogatenje na račun državnih sredstev, ne glede na politično ceno takšnih ukrepov. Pezeškian je izpostavil, da se pri svojem delu ne obremenjuje z vprašanjem ponovne izvolitve v prihodnjem mandatu, temveč se želi osredotočiti na konkretne rezultate v boju proti korupciji. Predsednik je v svojem govoru pojasnil, da so reforme nujne za stabilizacijo države in pravičnejšo porazdelitev virov med prebivalstvo. V okviru načrtovanih ukrepov je omenil tudi spremembe pri dodeljevanju subvencij, ki so v preteklosti pogosto končale v rokah posameznikov s političnimi povezavami. Njegova administracija se namerava spopadati s tistimi deli sistema, ki omogočajo ranto, ter vzpostaviti preglednejši mehanizem delovanja državnih institucij.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Ali Khezrian, poslanec iranskega parlamenta iz Teherana, je razkril sporno namero družbe Persian Gulf Petrochemical Industries Company, ki je načrtovala nakup 2500 sončnih očal za svoje zaposlene. Po poročanju poslanca naj bi podjetje v državni lasti za ta namen namenilo približno 15 milijard iranskih tomanov (okoli 15 milijard iranskih rialov v prvotnem kontekstu), nakup pa bi se izvedel v trgovini, ki je v lasti legendarnega iranskega nogometaša Alija Daeija. Objava uradnega dokumenta je v iranski javnosti sprožila ostre kritike in vprašanja o gospodarnem ravnanju z državnimi sredstvi v času težkih gospodarskih razmer. Khezrian je v videoposnetku izpostavil, da takšni razsipni izdatki za luksuzne predmete niso le neprimerni, temveč kažejo na globlje težave znotraj uprave petrokemičnega giganta. Družba se za zdaj na obtožbe še ni odzvala, primer pa je postal predmet široke razprave o korupciji in nepotizmu v iranskem javnem sektorju.

Organizacija lige je uradno objavila, da bo tekma med ekipama Esteglal in Fulad Hormozgan v pokalu Hazfi potekala na določenem stadionu. Točna lokacija stadiona je bila sporočena, s čimer so se zaključila ugibanja o prizorišču.

Ministrstvo za znanost, raziskave in tehnologijo Islamske republike Iran je prek svojega izobraževalnega oddelka izdalo uradni odlok o načinu izvajanja izpitov ob koncu prvega semestra študijskega leta 1404–1405 po iranskem koledarju. V skladu z direktivo bodo vsi izpiti na univerzah in visokošolskih zavodih potekali v fizični prisotnosti študentov, pri čemer morajo institucije strogo upoštevati vnaprej določene časovne načrte. Čeprav so oblasti poudarile nujnost izvedbe izpitov v prostorih izobraževalnih ustanov, odlok dopušča določeno stopnjo prilagodljivosti v primeru izrednih razmer. Pokrajinske delovne skupine za visoko šolstvo so pooblaščene, da ob morebitnih posebnih okoliščinah sprejmejo in razglasijo ustrezne alternativne ukrepe. Ta poteza potrjuje prizadevanja iranskih izobraževalnih oblasti za standardizacijo akademskega procesa po obdobjih motenj, hkrati pa vzpostavlja decentraliziran mehanizem za odzivanje na lokalne krize.

Iranski notranji minister Eskandar Momeni je po neposrednem ukazu predsednika Masuda Pezeškiana imenoval posebno delegacijo za celovito preiskavo nedavnih dogodkov v provinci Ilam. Posebna komisija je dobila nalogo, da nemudoma odpotuje v regijo, analizira vzroke za nastale razmere in o svojih ugotovitvah v najkrajšem možnem času poroča državnemu vrhu. Odločitev za ustanovitev preiskovalne skupine sledi poročilom o incidentih in napetostih v tej obmejni provinci, ki so pritegnili pozornost najvišjih predstavnikov izvršilne oblasti. Notranje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo preiskava obravnavala vse vidike dogodkov, da bi zagotovili jasen pregled nad stanjem na terenu. Čeprav uradni viri niso podrobneje opredelili narave incidentov, hitrost odziva predsednika in ministra nakazuje na resnost situacije v Ilamu. Poročilo delegacije bo služilo kot osnova za nadaljnje ukrepe vlade pri zagotavljanju stabilnosti v tej regiji.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Poveljnik iranske vojske je za novega uradnega tiskovnega predstavnika oboroženih sil Islamske republike Iran imenoval brigadnega generala Amirja Mohameda Akraminjo. Imenovanje je bilo izvedeno z neposrednim dekretom vrhovnega poveljnika, kar poudarja pomen konsolidacije komunikacijskih kanalov znotraj vojaških struktur države. Akraminja bo prevzel odgovornost za podajanje uradnih izjav in informiranje javnosti o dejavnostih vojske. Ta kadrovska sprememba v vrhu iranskih oboroženih sil prihaja v času, ko država posodablja svojo komunikacijsko strategijo v regiji. General velja za izkušenega vojaškega uradnika, ki bo v prihodnje ključni člen pri posredovanju informacij domačim in tujim medijem.

Namestnik iranskega zunanjega ministra Said Hatibzadeh je v zadnjih izjavah poudaril, da sankcije, uvedene proti Iranu, predstavljajo jedro »popolne gospodarske vojne«. Po njegovih besedah je primarni cilj teh ukrepov ustvarjanje razdora med iranskim ljudstvom in vlado. Hatibzadeh je sankcije označil za nepravične in poudaril, da močno vplivajo na nacionalno gospodarstvo. Obenem je namestnik ministra pojasnil stališče Teherana glede mednarodnih pogajanj. Dejal je, da pogajanja sama po sebi niso niti dobra niti slaba, temveč jih je treba razumeti zgolj kot orodje v naboru sredstev diplomacije. S tem je nakazal na pragmatičen pristop Irana do zunanje politike, kjer diplomacija ostaja sredstvo za dosego nacionalnih ciljev, kljub stopnjevanju pritiskov s strani mednarodne skupnosti.

Nogometni klub Velež iz Mostarja je uradno potrdil prihod novega igralca, s čimer so v bosansko-hercegovskem prvoligašu nadaljevali aktivnosti na prestopnem trgu. Ekipi se je pridružil Ayham Shhade, palestinski vezist, ki prihaja iz izraelskega prvenstva. Igralec je z mostarskim klubom, ki je med navijači znan pod vzdevkom Rođeni, podpisal pogodbo za naslednji dve leti. Shhade predstavlja pomembno okrepitev za sredino igrišča v boju kluba za višja mesta v domači ligi. Prestop je pritegnil pozornost športne javnosti zaradi nogometaševega porekla in dejstva, da prihaja neposredno iz tekmovanja v Izraelu. Uprava kluba je s to potezo potrdila ambicije po osvežitvi moštva s tujimi nogometaši, ki prinašajo dodatno kakovost. Shhade je že začel s pripravami na novo sezono, kjer se od njega pričakuje, da bo hitro prevzel aktivno vlogo v taktičnih zamislih strokovnega štaba. Klub je novico o sklenitvi sodelovanja sporočil prek uradnih kanalov, kar je med navijači sprožilo val zanimanja za novega člana moštva.

Izraelske sile so kljub dogovorjenemu premirju nadaljevale z vojaškimi operacijami na območju Gaze, pri čemer sta v napadu na šotor v al-Mavasiju umrla petletna deklica in njen stric. Napad, ki so ga izvedli z artilerijo in helikopterji, se je zgodil v času, ko palestinske skupine pozivajo k ponovnemu odprtju mejnega prehoda Rafa. Skupno število žrtev od začetka premirja, ki so ga posredovale Združene države Amerike, se je tako povzpelo na 422. Palestinske frakcije so ob tem poudarile, da vztrajanje prebivalcev na območju Gaze kljub nenehnim vdorom potrjuje njihovo pravico do ozemlja, kar je neposreden odziv na nedavne izjave izraelskih ministrov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu še naprej zavrača odprtje prehoda Rafa, s čimer Gaza ostaja odrezana od nujne humanitarne pomoči. Po prvotnem dogovoru med Izraelom in gibanjem Hamas bi moral prehod služiti za dostavo pomoči in prehod civilistov, vendar Izrael pogojev premirja na tej točki ne izpolnjuje. Humanitarne razmere na območju se zaradi blokade in nenehnih napadov na civilne cilje vztrajno poslabšujejo, medtem ko mednarodna skupnost neuspešno poziva k spoštovanju dogovorjenih zavez.

Selektor iranske nogometne reprezentance Amir Ghalenoei je odpotoval v Savdsko Arabijo, da bi podrobno analiziral nastope in tehnični razvoj iranske reprezentance do 23 let (ekipa upov). Ghalenoei se bo osredotočil na spremljanje individualnih predstavi mladih igralcev, ki bi se v prihodnosti lahko pridružili članski izbrani vrsti. Obisk je del širšega načrta iranske nogometne zveze za boljšo integracijo mladih talentov v nacionalni sistem in zagotavljanje kontinuitete strokovnega dela med različnimi selekcijami. Potovanje selektorja članske ekipe v tujino za spremljanje mlajših kategorij kaže na prioriteto, ki jo Iran namenja dolgoročnemu razvoju nogometa in iskanju novih moči pred prihajajočimi mednarodnimi tekmovanji.

Iranske oblasti so v 41 mestih po vsej državi uradno odprle nov krog registracij za nacionalno stanovanjsko pobudo, znano kot 'Nehzat-e Melli Maskan'. Svetovalec namestnika ministra za ceste in urbanizem je potrdil, da je bilo v spletni sistem naloženih približno 20.000 novih kapacitet, ki so namenjene reševanju stanovanjske problematike državljanov. Pri tem so pojasnili, da trenutni val prijav še ne vključuje province Teheran, temveč se osredotoča na druga urbana središča. Projekt predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih prizadevanj iranske vlade za zagotovitev dostopnih nepremičnin, pri čemer so uradniki razkrili, da so od leta 2019 obravnavali že več kot 6,3 milijona prosilcev. Program je ključen del državne strategije za stabilizacijo nepremičninskega trga in zagotavljanje bivalnih zmogljivosti za mlade družine ter socialno ogrožene skupine, ki se soočajo z visokimi cenami najemnin v večjih mestih.

Iranska organizacija za hrano in zdravila je izdala strogo opozorilo javnosti glede nevarne prodaje domnevnega zdravila za hujšanje pod blagovno znamko Mounjaro v obliki tablet. Strokovnjaki iz urada za nadzor zdravstvenih izdelkov so poudarili, da uradno odobrena različica tega zdravila v obliki tablet sploh ne obstaja. Vsi izdelki, ki se na trgu in v spletnih oglasih pojavljajo pod tem imenom, so po navedbah oblasti nepreverjeni, nezakonito uvoženi in potencialno nevarni za zdravje uporabnikov. Organi pregona in zdravstveni inšpektorji so ugotovili, da se v spletnem prostoru, predvsem na družbenih omrežjih, širi agresivna kampanja za prodajo teh nelegalnih preparatov. Ker izdelek nima ustreznih certifikatov in dovoljenj za promet, ministrstvo za zdravje opozarja prebivalce, naj ne kupujejo zdravil iz nepreverjenih virov. Poudarili so, da gre v teh primerih za tihotapljenje blaga, ki ni prestalo nobene strokovne kontrole kakovosti ali varnosti.

Iranski nogometni klub Sepahan je s finančno močnejšo ponudbo ustavil pričakovani prestop iranskega napadalca iz kluba Al-Ittihad Kalba v konkurentski Perpolis. Po poročilih je Sepahan za 50 odstotkov povišal znesek odškodnine, ki ga je bil pripravljen plačati Perpolis, s čimer je prevzel pobudo v pogajanjih za igralca. Takšna poteza na iranskem nogometnem trgu velja za neposreden napad na načrte tekmeca, saj je Sepahan z znatnim povišanjem proračuna za prestop onemogočil dogovor, ki je bil po mnenju poznavalcev že blizu uresničitve. Klub iz Isfahana je z agresivnim pristopom na tržnici pokazal svojo finančno premoč in strateško usmerjenost v slabljenje neposrednih konkurentov za naslov prvaka. Čeprav podrobnosti o osebnih pogojih igralca še niso povsem znane, je jasno, da je višina odškodnine igrala ključno vlogo pri odločitvi kluba Al-Ittihad Kalba, da sprejme ponudbo Sepahana. Perpolis se zdaj spopada z iskanjem novih rešitev v napadu tik pred zaprtjem prestopnega roka, medtem ko Sepahan krepi svojo ekipo za prihodnje izzive v domačem prvenstvu.

Iranski minister za gospodarstvo in finance je napovedal obsežno reformo bančnih postopkov, s katero nameravajo v prihodnjih mesecih znatno skrajšati čas od oddaje vloge do prejema zaposlitvenih posojil. Trenutni povprečni čas čakanja, ki znaša 128 dni, naj bi se po načrtih ministrstva zmanjšal na 45 dni. Minister je ob tem zavrnil navedbe o zastoju sredstev v državni zakladnici in pojasnil, da so vsa dodeljena sredstva že v procesu bančnih izplačil. Načrtovana sprememba je del širših prizadevanj za izboljšanje likvidnosti in spodbujanje zaposlovanja v državi. Po besedah ministra je optimizacija postopkov ključna za hitrejšo aktivacijo gospodarskih projektov. Vlada namerava s temi ukrepi odgovoriti na kritike o počasnosti finančnega sistema, ki zavira podjetniške pobude in gospodarsko rast.

Generalni sekretar iranske zveze perutninarjev je opozoril na morebitno strmo povišanje cen jajc na domačem trgu, ki je neposredno povezano z naraščajočimi stroški uvoza krme in krmnih dodatkov. Po njegovih navedbah bo končna cena za potrošnike odvisna od menjalnega tečaja valute, ki se uporablja za nakup surovin. V primeru, da se krma zagotavlja po dogovorjenem tečaju 112.500 iranskih rialov, bo cena za zavoj jajc znašala približno 360.000 rialov. Če pa se bo uvoz izvajal po tečaju 130.000 rialov, se bo cena povzpela na 420.000 rialov. Napovedi sprožajo skrbi glede prehranske varnosti in inflacije v državi, saj jajca predstavljajo osnovno živilo za velik del prebivalstva. Analitiki ocenjujejo, da so te napovedi posledica širših gospodarskih pritiskov in nihanj na valutnem trgu, s katerimi se Iran spopada v zadnjem obdobju. Visoki stroški energentov in logistike dodatno obremenjujejo perutninski sektor, kar vodi v neizogibno prilagajanje maloprodajnih cen.

Iranski parlament je v torek, 5. januarja 2021, začel redno sejo, ki sta jo zaznamovala prisotnost 205 poslancev in predsedovanje Mohameda Bagherja Ghalibafa. Osrednja točka dnevnega reda je bila interpelacija oziroma zastavljanje vprašanj ministru za gospodarstvo, pri čemer so mediji izpostavili njegovo sproščeno držo med razpravo v sejni dvorani. Poslanci so razpravljali o trenutnih gospodarskih razmerah v državi, medtem ko je vodstvo parlamenta pod Ghalibafovim vodstvom usmerjalo proces nadzora nad delom vlade. Seja je potekala v času povečanih pritiskov na iransko gospodarstvo, kar je botrovalo potrebi po neposrednem odgovarjanju izvršilne oblasti zakonodajnemu telesu. Kljub resnosti obravnavanih tem so poročila o ministrovem smehu v dvorani sprožila dodatne komentarje v javnosti glede odnosa vlade do gospodarskih težav prebivalstva.

Iranski minister za delo, zadruge in socialno skrbstvo je napovedal začetek izvajanja nove faze sistema elektronskih bonov za hrano, ki prebivalcem omogoča dostop do subvencioniranih sredstev v vrednosti enega milijona iranskih rialov. Po navedbah ministra lahko upravičenci s temi sredstvi v določenih trgovinah opravijo nakupe osnovnih življenjskih potrebščin že od srede dalje. Projekt je del širših prizadevanj iranske vlade za ublažitev gospodarskih pritiskov na prebivalstvo, saj se država bori z visoko inflacijo in posledicami mednarodnih sankcij. Sistem elektronskih bonov je bil zasnovan kot digitalna rešitev za zagotavljanje prehranske varnosti, pri čemer so sredstva neposredno naložena na plačilne kartice državljanov. Minister je ob tem poudaril, da so bili vsi tehnični in logistični pogoji za nemoteno delovanje sistema v trgovinah že vzpostavljeni. Program se osredotoča predvsem na socialno najšibkejše sloje prebivalstva, ki jih strmo naraščanje cen hrane najbolj ogroža. Izvedba tega ukrepa sledi predhodnim obljubam vlade o povečanju socialne pomoči v obliki blagovnih subvencij namesto neposrednih denarnih izplačil.

V prostorih iranskega prehrambnega velikana Kalleh v mestu Amol je v ponedeljek, 5. januarja 2025, okoli 16. ure izbruhnil obsežen požar, ki je zajel približno 7.000 kvadratnih metrov površin. Gasilcem iz Amola in okoliških krajev je ob pomoči enot za obvladovanje nesreč uspelo omejiti ognjene zublje, ki so po navedbah uradnikov v 90 odstotkih že pod nadzorom. Intervencija je bila ključna predvsem zaradi preprečitve širjenja ognja na občutljive dele tovarne, vključno z rezervoarji amoniaka, kar bi lahko povzročilo katastrofalne posledice. Lokalne oblasti so sporočile, da so razmere trenutno stabilne in da ni neposredne nevarnosti za nadaljnje širjenje ognja na preostale dele industrijskega kompleksa. Kljub veliki gmotni škodi, ki je nastala v enem od oddelkov tovarne, v incidentu niso poročali o žrtvah ali poškodovanih. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko reševalne ekipe ostajajo na terenu, da bi popolnoma pogasile preostala žarišča in zagotovile varnost območja.

V Argentini so se 6. januarja gibale cene različnih vrst dolarja, vključno z "dolar CCL", "dolar tarjeta", "dolar MEP", "dolar cripto" in neuradnim "dolar blue". Spremembe so bile opazne iz minute v minuto.

Namestnik poveljnika prometne policije Faraja je v nedeljo, 5. januarja 2026, poročal o stanju na iranskih cestah. Na zahodnih in južnih vstopih v prestolnico Teheran so zaznali gost promet, medtem ko je promet na severnih cestnih oseh države potekal tekoče in brez posebnosti. Po uradnih podatkih so bile razmere na cestah stabilne, čeprav je bilo pet prometnih poti začasno zaprtih za promet. Poročilo navaja, da na severnih območjih države niso zabeležili nobenih vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Organi so poudarili, da so zgoščene kolone vozil omejene predvsem na glavne avtoceste, ki vodijo proti Teheranu. Prometna policija še naprej spremlja razmere na vseh pomembnih prometnicah po državi, da bi zagotovila varnost in čim večjo pretočnost vozil kljub povečani obremenitvi nekaterih odsekov.

Iranski meteorološki zavod je izdal opozorilo pred prihodom novega vremenskega sistema, ki bo v petek, 5. januarja 2024, dosegel državo. Po napovedih vremenoslovcev bo sistem prinesel obilne padavine v obliki dežja in snega, spremljal pa ga bo tudi močan veter. Do prodora hladne fronte bo v večini regij prevladovalo stabilno, a onesnaženo ozračje, kar je značilno za zimske mesece v iranskih urbanih središčih. Posebno opozorilo velja za industrijska in gosto poseljena mesta, vključno s Teheranom, kjer se bo do petka zaradi temperaturne inverzije povečala koncentracija onesnaževal v zraku. Prebivalcem svetujejo previdnost zaradi zmanjšane vidljivosti in slabše kakovosti zraka. Z vstopom novega sistema v državo pričakujejo postopno izboljšanje stanja glede smoga, vendar hkrati opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo zimske padavine in sunki vetra v gorskih predelih.

Sekretar združenja industrije rastlinskih olj v Iranu je napovedal znatno povišanje cen vseh vrst jedilnih olj, ki je sledilo vladni odločitvi o odpravi subvencioniranega menjalnega tečaja v višini 28.500 rialov za ameriški dolar. Nova cenovna politika močno vpliva na maloprodajne cene, pri čemer mešano tekoče olje zdaj stane od 182.000 do 1.182.000 rialov, odvisno od embalaže. Standardno olje za cvrtje v 4,5-kilogramskem pakiranju je doseglo ceno 1.238.000 rialov. Ta ukrep je del širše gospodarske reforme v državi, ki se spopada z visoko inflacijo in pomanjkanjem deviznih rezerv. Odprava prednostnega tečaja za uvoz osnovnih surovin bo neposredno vplivala na kupno moč prebivalstva, saj olje predstavlja eno izmed ključnih živil v iranskih gospodinjstvih. Iranske oblasti s temi ukrepi poskušajo stabilizirati državni proračun, vendar hkrati tvegajo povečanje socialnih napetosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov.

Hossein Shariatmadari, vplivni urednik časnika Kayhan in tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, je v seriji izjav poudaril, da se Iran nahaja v stanju popolne gospodarske vojne, ki zahteva ustrezno vojaško oziroma bojno razporeditev. Shariatmadari je kritiziral trenutno vlado, ker naj bi zapravljala čas in priložnosti za nepomembna postranska vprašanja, kot sta vprašanji koncertov in spletnega filtriranja, namesto da bi se posvetila preprečevanju gospodarskega nezadovoljstva, ki ga po njegovih besedah načrtno spodbuja sovražnik. Po njegovem prepričanju so nasprotniki Irana ocenili, da se približuje ključni trenutek za napad, zato mora država identificirati sovražna oporišča in natančno udariti po nasprotnikovi 'Ahilovi peti'. Njegove besede odražajo stopnjevanje retorike znotraj iranskih konservativnih krogov, ki zagovarjajo tršo linijo in mobilizacijo vseh državnih virov za obrambo pred tujimi pritiski.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Člani fakultete za onkološko ginekologijo so poudarili, da se rak maternice najpogosteje pojavi pri ženskah v poznejših življenjskih obdobjih, običajno po 50. letu starosti. Strokovnjaki so izpostavili, da kljub značilni starostni omejitvi obstajajo določeni dejavniki tveganja, ki znatno povečujejo verjetnost za razvoj te bolezni. Raziskave kažejo, da so nekatere skupine žensk zaradi specifičnih zdravstvenih stanj ali življenjskega sloga bolj izpostavljene tveganju, kar zahteva večjo pozornost pri preventivnih pregledih. Zgodnje odkrivanje bolezni ostaja ključnega pomena za uspešno zdravljenje, zato onkologi pozivajo k rednemu spremljanju simptomov in upoštevanju preventivnih smernic. Čeprav se bolezen v večini primerov diagnosticira po menopavzi, so strokovnjaki opozorili, da genetska nagnjenost in hormonsko neravnovesje igrata pomembno vlogo pri določanju stopnje ogroženosti posameznice.

Iranska policija za kibernetsko kriminaliteto (FATA) je izdala nujno opozorilo državljanom glede novih metod spletnih prevar, ki so povezane z razdeljevanjem elektronskih bonov za hrano (Kala Barg). Po navedbah namestnika za kulturo in socialne zadeve pri policiji FATA kriminalci izkoriščajo obdobja nakazil subvencij za pošiljanje lažnih kratkih sporočil, ki vsebujejo nevarne povezave. Glavni namen teh napadov je zavajanje prebivalcev in kraja njihovih osebnih oziroma finančnih podatkov. Policijski uradniki so poudarili, da so vsa uradna obvestila o subvencijah poslana prek vladnih kanalov in nikoli ne vključujejo neposrednih povezav do zunanjih spletnih mest. Državljane so pozvali k izjemni previdnosti pri odpiranju sporočil neznanih pošiljateljev, saj se število kibernetskih napadov v času državnih izplačil socialne pomoči znatno poveča. Organi pregona so že sprožili preiskave za identifikacijo skupin, ki stojijo za temi kampanjami dezinformacij in finančnega izkoriščanja.

V Teheranu je 5. januarja, prav na svoj 85. rojstni dan, umrl priznani iranski filmski in televizijski igralec Saeed Pirdoost. Poročila o vzroku smrti se nekoliko razlikujejo; nekateri viri navajajo, da je igralec podlegel raku na svojem domu, medtem ko drugi poročajo o zapletih zaradi okužbe, zaradi katere je bil pred kratkim večkrat hospitaliziran. Pirdoost je veljal za enega najbolj prepoznavnih obrazov iranske produkcije, zlasti po zaslugi sodelovanja v priljubljenih satiričnih in komičnih serijah. Njegova kariera se je začela že pred iransko revolucijo, ko je nase opozoril z vlogo v kultnem filmu Gavaznha (Jeleni), katerega odlomki so se po novici o njegovi smrti ponovno razširili po spletu. Širšemu občinstvu je ostal v spominu predvsem po vlogah v delih režiserja Mehrana Modirija, kot je humoristična serija Shabhaye Barareh. Pirdoost je s svojo dolgoletno prisotnostjo v iranski kulturi pustil neizbrisen pečat v svetu kinematografije in televizije.

Nigerija je z dominantno zmago s 4:0 nad Mozambikom v osmini finala afriškega pokala narodov napredovala v četrtfinale. Victor Osimhen je dosegel dva zadetka, Ademola Lookman pa je prispeval izjemno predstavo.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in opremljen" za odziv, če bo Iran ubil več protestnikov. Teheran je opozoril, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je po nedavnih nemirih in incidentih v provinci Ilam ministru za notranje zadeve ukazal ustanovitev posebne komisije za celovito preiskavo dogodkov. Predsednik je ob tem poudaril nujnost ohranjanja javnega miru in zagotavljanja trajne varnosti v regiji. Po navedbah uradnih virov morajo strokovnjaki natančno in večplastno preučiti vzroke ter okoliščine, ki so privedle do destabilizacije razmer v tej obmejni provinci. Preiskovalna ekipa pod okriljem notranjega ministrstva bo zadolžena za pripravo podrobnega poročila o incidentih, ki so v zadnjih dneh pretresli Ilam. Odločitev predsednika Pezeškjana odraža prizadevanja teheranske administracije za hitro umiritev napetosti na obrobju države, kjer se oblasti pogosto spopadajo z varnostnimi izzivi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali gmotni škodi v uradnih izjavah niso bile razkrite, vendar ukrep nakazuje na resnost situacije na terenu.

Iranski minister za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje je izdal izrecno navodilo za izvedbo temeljite in natančne preiskave incidenta, ki se je zgodil v bolnišnici v mestu Ilam. Po poročanju uradnih virov je v zdravstvenem centru prišlo do nasilnega spopada, ki je sprožil takojšen odziv državnega vrha. Center za odnose z javnostmi ministrstva za zdravje je v izjavi za javnost poudaril, da bodo zadevo obravnavali z vso resnostjo v zakonskih okvirih. Podrobnosti o naravi spopada ali morebitnih žrtvah v prvotnih poročilih niso bile v celoti razkrite, vendar ostra reakcija ministrstva nakazuje na resnost dogodka. Oblasti so napovedale, da bodo izsledki preiskave podlaga za nadaljnje pravne postopke proti odgovornim za kršitev varnosti v zdravstveni ustanovi. Incident je povzročil precejšnje vznemirjenje v lokalni skupnosti, ministrstvo pa se je zavezalo k preglednosti pri obveščanju javnosti o izidih postopka.

Guverner okrožja Robat Karim v provinci Teheran je uradno demantiral poročila o domnevni eksploziji, ki naj bi odjeknila na tem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so se v javnosti in na družbenih omrežjih razširile nepreverjene informacije o bombnem napadu ali večji eksploziji, vendar so uradniki po preverjanju stanja na terenu te navedbe označili za neresnične. Državni tožilec okrožja Robat Karim je ob tem napovedal ostre pravne ukrepe proti vsem, ki širijo lažne novice in s tem povzročajo vznemirjenje med prebivalstvom. Poudaril je, da bo pravosodje odločno ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo psihološko varnost javnosti. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so poročila o morebitnih incidentih na iranskem ozemlju pogosta, vendar v tem konkretnem primeru niso našli dokazov o kakršnem koli napadu ali nesreči.

Guverner iranske province Mazandaran je napovedal prihod specializiranega gasilskega letala Iljušin, ki bo pomagalo pri krotenju obsežnega požara v tovarni podjetja Kale v mestu Amol. Požar, ki je izbruhnil v enem največjih obratov za predelavo mlečnih izdelkov in mesa v regiji, se kljub intenzivnim prizadevanjem gasilskih ekip na tleh še ni umiril. Guverner je po uradnih poročilih pridobil potrebna dovoljenja za zračno podporo, saj so razsežnosti ognja presegle zmogljivosti lokalnih gasilskih enot. Operacija gašenja iz zraka naj bi se začela nemudoma po prihodu letala, ki velja za eno najmočnejših orodij za gašenje tovrstnih industrijskih požarov. Oblasti so ob tem odredile popolno mobilizacijo vseh razpoložljivih virov, da bi preprečile nadaljnje širjenje ognja na sosednje objekte in zmanjšale gospodarsko škodo. Podjetje Kale je ključni gospodarski subjekt v provinci, zato je hitra sanacija prednostna naloga lokalne administracije. Poškodovanih po trenutnih podatkih ni, vendar je materialna škoda že zdaj ocenjena kot visoka.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Iranski minister za nafto Mohsen Paknejad je sporočil, da je dnevna proizvodnja zemeljskega plina na območju Asalujeh v Perzijskem zalivu dosegla rekordnih 725 milijonov kubičnih metrov. Ta dosežek je rezultat načrtnega povečevanja zmogljivosti in vrtanja novih poljskih vrtin v plinskem polju Južni Pars, ki velja za eno največjih nahajališč naravnega plina na svetu. Minister Paknejad se je ob tem javno zahvalil operativnemu osebju v regiji za njihova neutrudna prizadevanja, ki so omogočila ta mejnik. Povečanje proizvodnje je ključnega pomena za iransko energetsko varnost in gospodarstvo, saj država kljub obsežnim naravnim virom ostaja pod pritiskom mednarodnih sankcij in naraščajočega domačega povpraševanja po energiji.

Francoski proizvajalec kriptostrojnih denarnic Ledger je potrdil, da je prišlo do vdora v podatke njihovih strank prek zunanjega partnerja za e-trgovino Global-e. Incident se je zgodil po nepooblaščenem dostopu do sistemov v oblaku, ki jih Global-e uporablja za obdelavo plačil in naročil v Ledgerjevi spletni trgovini. Podjetje je stranke o vdoru obvestilo prek elektronske pošte, potem ko je na nepravilnosti prvi opozoril znani preiskovalec v verigi blokov ZachXBT. Po trenutno dostopnih informacijah so hekerji pridobili dostop do osebnih podatkov, kot so imena in kontaktni podatki strank. Podjetje Ledger je v uradnem sporočilu poudarilo, da njihova lastna infrastruktura, programska oprema in strojne naprave niso bile ogrožene. Izpostavili so, da zunanje podjetje Global-e nima dostopa do občutljivih podatkov, kot so semena za obnovo (recovery phrases), zasebni ključi ali kripto sredstva uporabnikov. Prav tako v vdor niso bili vključeni podatki o plačilnih karticah. Kljub temu dogodek znova odpira vprašanja o varnosti zunanjih izvajalcev, saj so stranke Ledgerja v preteklosti že bile tarče tovrstnih napadov, kar povečuje tveganje za usmerjene ribarjenje (phishing) napade.

Prvi podpredsednik Irana Mohammad Reza Aref je odredil takojšnjo mobilizacijo vseh ustreznih služb za pomoč in ukrepanje po izbruhu obsežnega požara v tovarni mlevskih izdelkov Kalleh. Aref je poudaril nujnost sodelovanja med vsemi državnimi institucijami in lokalnimi službami, da bi čim prej omejili ognjene zublje ter preprečili nadaljnjo gospodarsko škodo. Podpredsednik države je pozval k hitri in učinkoviti koordinaciji reševalnih ekip na terenu, saj obrat Kalleh predstavlja enega ključnih akterjev v iranski živilski industriji. Dogodek je sprožil preplah zaradi pomembnosti podjetja za nacionalno oskrbo s hrano in izvoz. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem vzroku požara sprva niso bile znane, so oblasti pod vodstvom Arefa vzpostavile neposreden nadzor nad sanacijo razmer. Reševalne enote so se s požarom spopadale več ur, medtem ko je vlada napovedala preiskavo varnostnih protokolov v industrijskem kompleksu. Incident poudarja ranljivost iranske industrijske infrastrukture in potrebo po hitrem odzivanju državnega vrha na izredne dogodke.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Analitiki in opazovalci opozarjajo na resne grožnje svetovni varnosti, ki jih prinašajo zunanjepolitične in notranjepolitične poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa v njegovem drugem mandatu. Njegov pristop, ki temelji na doktrini 'Amerika prva' in novi Strategiji nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025, se osredotoča na surovo uveljavljanje nacionalne suverenosti in gospodarskih interesov, kar mnogi opisujejo kot spodkopavanje mednarodnega prava in demokratičnih standardov. Administracija je v drugem mandatu hitro uresničila radikalne desničarske programe, vključno s pomilostitvijo udeležencev vdora v Kapitol 6. januarja 2021, kar je sprožilo strahove pred maščevalnimi ukrepi proti zveznim organom pregona. Na mednarodnem področju se Trump sooča z obtožbami o poskusih plenjenja naravnih virov v Venezueli in stopnjevanju napetosti z Iranom, Kubo ter celo zaveznico Kolumbijo. Kritiki poudarjajo, da takšna politika uničuje temelje povojnega mednarodnega reda, ki temelji na multilateralizmu in vladavini prava, ter ZDA potiska v vlogo sile, ki namesto stabilnosti zasleduje le kratkoročne koristi in eksploatacijo šibkejših držav.

Iranski prvi podpredsednik je poudaril, da oživitev Urmijskega jezera ni zgolj nacionalni izziv, temveč vprašanje nadnacionalnega pomena, ki zahteva takojšnjo pozornost. V izjavi je poudaril nujnost oblikovanja celovitega načrta s konkretnimi kvantitativnimi kazalniki, ki bodo omogočili natančno spremljanje napredka pri obnovi vodostaja jezera. Cilj načrta je določiti pričakovane spremembe v ravni vode do konca leta 2025, kar bi služilo kot merilo za ocenjevanje učinkovitosti vladnih ukrepov. Podpredsednik je izpostavil, da je vzpostavitev jasnih ciljev ključna za odgovornost vseh vpletenih institucij. Urmijsko jezero, ki je bilo nekoč eno največjih slanih jezer na svetu, se že desetletja spopada z drastičnim krčenjem zaradi suš, prekomernega izkoriščanja vode za kmetijstvo in zajezitev pritokov. Iranska vlada si zdaj prizadeva za sistemski pristop k ekološki obnovi, ki bi preprečil popolno izsušitev in z njo povezane okoljske katastrofe, ki bi lahko vplivale na širšo regijo Bližnjega vzhoda.

Zaradi obsežnega požara v skladišču podjetja v Amolu je bilo na prizorišče napotenih 25 gasilskih vozil. Iz Teherana je bila v Amol poslana tudi ekipa gasilcev s specialno opremo.

Sodišče v nizozemskem mestu Lelystad je očeta 18-letne Ryan obsodilo na 30 let zaporne kazni, njena dva brata pa na po 20 let zapora zaradi umora dekleta maja 2024. Sodišče je dejanje opisalo kot nerazumljivo in nesprejemljivo grozodejstvo, pri katerem so z žrtvijo ravnali kot s predmetom in jo po umoru odvrgli v vodo. Ryan, ki je bila v lokalni skupnosti izjemno priljubljena, je postala žrtev lastne družine v primeru, ki so ga mediji in javnost označili za t. i. uboj iz časti, čeprav je sodišče poudarilo predvsem nepredstavljivo surovost storilcev. Obsodba temelji na dokazih o naklepnem načrtovanju in izvedbi umora, pri čemer je oče igral ključno vlogo pri organizaciji dejanja, brata pa sta pri usmrtitvi aktivno sodelovala. Tragični dogodek je pretresel nizozemsko javnost, saj je razkril globoko zakoreninjene vzorce nasilja znotraj določenih družinskih struktur. Sodnik je ob izreku sodbe poudaril, da nobena kazen ne more povrniti izgubljenega življenja, vendar so visoke zaporne kazni nujne zaradi teže storjenega kaznivega dejanja in zaščite družbenih vrednot.

Iranska vlada je uradno razširila dostopnost sistema elektronskih bonov za hrano, ki državljanom omogoča nakup subvencioniranih osnovnih dobrin na vseh državnih tržnicah sadja in zelenjave. Po novem ukrepu lahko prebivalci uveljavljajo ugodnosti za širok nabor kmetijskih izdelkov neposredno na prodajnih mestih, ki so pod nadzorom občinskih oblasti v večjih mestih. Sistem je zasnovan kot odziv na visoko inflacijo in gospodarske pritiske, s katerimi se spopadajo iranska gospodinjstva pri zagotavljanju osnovne prehranske varnosti. S širitvijo mreže prodajnih mest na mestne tržnice želi država olajšati dostop do cenejše hrane širšemu krogu prebivalstva, ki se zanaša na državno pomoč. Elektronski boni so del širšega prizadevanja vlade, da bi ublažila posledice gospodarskih sankcij in rasti cen hrane na svetovnih trgih. Državljani lahko zdaj s karticami kupujejo meso, sadje in zelenjavo po reguliranih cenah, kar naj bi zmanjšalo odvisnost od dražjih zasebnih trgovcev.