V Iranu se nadaljevali množični protesti, varnostne sile streljale na protestnike
Objavljeno: 7. 1. 2026 0:42
5. jan 2:48
Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.
5. jan 15:55
Po poročilih izraelskih medijev in izjavah ameriških zakonodajalcev naj bi ZDA in Izrael razmišljala o morebitnih odzivih na nemire v Iranu, pri čemer je aretacija venezuelskega diktatorja s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Teheranu povzročila precejšnje zaskrbljenost. Iranski uradniki se bojijo, da bi ZDA lahko ciljale Iran, medtem ko Benjamin Netanyahu opozarja Iran na resne posledice v primeru napada na Izrael, pri čemer izpostavlja usklajevanje s Trumpom glede iranske politike.
Protivladni protesti v Iranu so se peti dan zapored razširili na skoraj 30 mest po vsej državi. Iranske varnostne sile, vključno z žandarmerijo in Revolucionarno gardo, so se na nemire odzvale z uporabo nasilja, pri čemer poročajo o ubojih, aretacijah in ugrabitvah udeležencev. Skupine za človekove pravice so varnostne sile obtožile, da so v provinci Ilam vdrle v bolnišnico in streljale na civiliste, medtem ko državni mediji trdijo, da so bili nekateri protestniki oboroženi.
Kronologija dogodkov
3. jan. 2026 :Krvavi protesti zaradi visoke inflacije in draginje.V začetku januarja 2026 so se v Iranu začeli množični protesti zaradi nevzdržnih življenjskih stroškov in visoke inflacije, ki so hitro prerasli v spopade z varnostnimi silami. Po navedbah skupin za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, medtem ko so oblasti v Teheranu aretirale več deset protestnikov in opozarjale pred oboroženo vstajo.
Stopnjevanje napetosti predstavlja neposredno grožnjo stabilnosti iranskega režima, saj se nezadovoljstvo prebivalstva zaradi gospodarskih razmer in represije stopnjuje. Oblasti so napovedale preiskavo nasilja, ki se je odvilo čez konec tedna, vendar poročila s terena kažejo na nadaljnje brutalno zatiranje shodov. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi nemiri zaradi visoke inflacije, ki so se v začetku leta že sprevrgli v krvave spopade z več deset smrtnimi žrtvami.
Izjave
"Varnostne sile streljajo na protestnike, medtem ko množični protesti ogrožajo režim."
Rights groups (skupine za človekove pravice)
"Iran preiskuje nasilje na protestih preteklega konca tedna."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu, kar lahko vpliva na svetovne energetske trge in cene nafte, kar posredno čuti tudi slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in trenutna nestalna članica Varnostnega sveta ZN spremlja kršitve človekovih pravic v skladu s svojo zunanjo politiko, vendar dogodki nimajo neposrednega vpliva na nacionalno varnost ali ključne trgovinske poti države.
Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.
Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje.
Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.
V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države.
Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.
Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.
V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev.
Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.
V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih.
Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.
Dogajanje v Iranu je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu, kar lahko vpliva na svetovne energetske trge in cene nafte, kar posredno čuti tudi slovensko gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in trenutna nestalna članica Varnostnega sveta ZN spremlja kršitve človekovih pravic v skladu s svojo zunanjo politiko, vendar dogodki nimajo neposrednega vpliva na nacionalno varnost ali ključne trgovinske poti države.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.