Trumpova poteza v Venezueli sprožila odzive in analize
Objavljeno: 3. 1. 2026 17:42
4. jan 4:42
Mediji so poročali o Trumpovi odločni potezi v Venezueli, ki je sprožila primerjave z zgodovinskimi poskusi sprememb režimov. Poudarili so, da je Trump v soboto izvedel odločen korak k »osvoboditvi« Venezuele, pri čemer so ameriška bojna letala in komandosi Delta Force napadli Caracas. Analitiki menijo, da ta poteza presega meje doktrine »Amerika na prvem mestu«.
3. jan 23:35
Po poročanju medijev je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores v napadu na predsedniško palačo v Caracasu. Donald Trump je izjavil, da bo ZDA odslej vodila Venezuelo. Zajetje je sprožilo ostre odzive ameriških politikov, med njimi Sandersa, Harrisa in Schumerja. Kanada je izrazila podporo spremembi v Venezueli.
3. jan 21:31
Mediji so poročali o različnih vidikih zajetja Nicolása Madura. Poudarili so morebitne posledice poteze za ameriško zunanjo politiko in omenili zanimanje ZDA za venezuelske zaloge nafte. Razkrili so, da naj bi zajetje potekalo med Trumpovim obiskom na Floridi. Trump je na tiskovni konferenci ponavljal neresnične trditve v zvezi z ameriškim napadom na Venezuelo.
3. jan 15:39
Donald Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolása Madura z zavezanimi očmi in lisicami na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Mediji poročajo, da ZDA z zajetjem Madura nakazujejo na spremembo režima v Venezueli.
3. jan 17:00
Po poročanju New York Timesa naj bi pri zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura sodelovali njegovi sodelavci. Kot ključno pri lociranju Madura se omenja nagrada v višini 50 milijonov dolarjev, ki jo je ponudil Donald Trump. Objavljena je bila tudi fotografija zajetega Madura, ki naj bi bil na poti v Guantanamo Bay.
3. jan 16:07
Donald Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil fotografijo Nicolasa Madura z zavezanimi očmi in v lisicah na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Francoski in poljski mediji poročajo, da zajetje predstavlja nov mejnik v ameriških intervencijah v Latinski Ameriki, pri čemer so objavili, da naj bi operacijo izvedle sile Delta Force.
Mediji so poročali o Trumpovi odločni potezi v Venezueli, ki je sprožila primerjave z zgodovinskimi poskusi sprememb režimov. Poudarili so, da je Trump v soboto izvedel odločen korak k »osvoboditvi« Venezuele, pri čemer so ameriška bojna letala in komandosi Delta Force napadli Caracas. Analitiki menijo, da ta poteza presega meje doktrine »Amerika na prvem mestu«.
Kontekst in ozadje
23. dec. 2025
Pomorska blokada in neposredne grožnje z napadom
Tik pred koncem leta 2025 so ZDA začele zasegati venezuelske tankerje in krepiti mornariško prisotnost v bližini venezuelskih voda. Trump je Maduru svetoval odstop in zagrozil s posledicami, če se ne bo uklonil pritiskom najmočnejše mornarice na svetu.
Opredelitev kartela Cártel de los Soles kot teroristične organizacije
Ameriška administracija je venezuelski narko-kartel, povezan z državnim vrhom, uradno označila za tujo teroristično organizacijo. Ta poteza je služila kot pravna podlaga za agresivnejše prikrite operacije in morebitno vojaško vpletenost.
V javnih nastopih je Donald Trump večkrat ponovil, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti. Čeprav je sprva kazal zadržanost do neposrednega vojaškega posredovanja, je stopnjeval retoriko o nujnosti zamenjave režima.
Odobritev tajnih operacij Cie in krepitev vojaške prisotnosti
Predsednik Trump je odobril prikrite operacije obveščevalne agencije Cia v Venezueli, ki so bile usmerjene proti režimu Nicolása Madura. Hkrati so ZDA začele napadati plovila, domnevno povezana s tihotapljenjem drog, ter uničevati venezuelsko infrastrukturo za prevoz nafte.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek ima pomemben vpliv na globalno geopolitično stabilnost in energetske trge, kar neposredno vpliva na Evropsko unijo in Slovenijo. Venezuela je ključna država z naftnimi rezervami, vsako nasilno menjavanje oblasti pa lahko povzroči nihanja cen nafte na svetovnih trgih.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko, saj tovrstna enostranska vojaška posredovanja vplivajo na mednarodni pravni red in varnostno dinamiko, s katero se morajo spopadati tudi slovenski diplomati v okviru skupne evropske zunanje in varnostne politike.
Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne pride do tranzicije. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se s tem ne strinja in vztraja, da je Maduro edini predsednik. Pojavljajo se tudi vprašanja o zakonitosti ameriškega posredovanja in ali bi moral Trump o napadu obvestiti kongres.
Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in drzno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki naj bi trajala le okoli 150 minut, označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Washingtona so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta morala zagovarjati pred zveznim sodiščem zaradi obtožb o narkoterorizmu, tihotapljenju kokaina in nezakoniti posesti orožja.
Operacija je sledila mesecem stopnjevanja vojaškega pritiska in Trumpovih javnih groženj, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo, dokler ne bo mogoče izvesti varne in pravične tranzicije oblasti. Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnje v venezuelsko naftno industrijo močno vključena največja ameriška naftna podjetja, kar nakazuje na širše strateške in gospodarske cilje posega. Medtem ko so nekateri zavezniki in republikanski politiki operacijo pozdravili, so se v mednarodni skupnosti in znotraj ZDA že pojavili ostri pomisleki glede zakonitosti tovrstnega enostranskega vojaškega posredovanja.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila zajeta v obsežni operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v njuni rezidenci v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so napad izvedli po mesecih stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, operacijo pa je označil za »zgodovinski in briljanten uspeh«. Po poročanju ameriških medijev so Madura in njegovo soprogo že prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila namenjena v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami za narcoterrorizem, zaroto za uvoz kokaina in nedovoljeno posest orožja.
Operacija se je začela z intenzivnimi zračnimi napadi na ključne cilje v prestolnici Caracas, ki so povzročili prekinitev električne energije po vsem mestu. Trump je v intervjuju opisal podrobnosti vdora v predsedniško palačo, ki jo je označil za »trdnjavo«, ter poudaril, da so bili vojaki pripravljeni na prebijanje jeklenih sten. Medtem ko so republikanski politiki na Floridi operacijo pozdravili, so nekateri demokratski zakonodajalci in mednarodni voditelji, vključno z brazilskim predsednikom Lulo da Silvo, napad obsodili kot kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale državo do varnega prehoda oblasti, pri čemer je izpostavil tudi vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v soboto, 3. januarja 2026, v prestolnici Caracas izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z intenzivnimi zračnimi napadi na strateške cilje v mestu, nato pa so pripadniki elitne enote Delta Force vdrli v predsedniško rezidenco. Po Trumpovih besedah so Madura in njegovo soprogo presenetili v spalnici, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamilami.
Predsednik Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in urejena tranzicija oblasti. Hkrati je razkril, da bodo v državo nemudoma vstopila največja ameriška naftna podjetja, kar potrjuje strateški pomen venezuelskih energetskih rezerv za Washington. Medtem ko so republikanci in nekateri zavezniki operacijo pozdravili kot zmago za svet, so se v mednarodni skupnosti in znotraj ZDA pojavili kritični odzivi. Župan New Yorka Zohran Mamdani in nekateri demokratski politiki so dejanje označili za vojno napoved in kršitev mednarodnega prava, ki postavlja nevaren precedens v svetovni politiki.
Združene države Amerike so v sobotnih zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu, opisal kot briljanten uspeh. Po navedbah ameriške administracije so sile vdrle v predsedniško palačo, ki jo je Trump označil za trdnjavo, in par zajele v spalnici, še preden bi se lahko zatekla v varno sobo.
Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga s helikopterjem prepeljali v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zveznega sodišča, ki ga bremeni narkoterorizma, pranja denarja in tihotapljenja mamil v ZDA. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravilen prehod oblasti. Obenem je izpostavil prihodnjo vlogo ameriških naftnih družb v državi, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Mednarodna skupnost je na dogajanje reagirala deljeno; medtem ko nekateri voditelji operacijo pozdravljajo, drugi opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v noči na soboto zajeta v obsežni operaciji ameriških specialnih sil v Karakasu. Predsednik ZDA Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na venezuelsko prestolnico in zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Po navedbah Trumpa so pripadniki enot Delta Force vdrli v predsedniško palačo, ki jo je opisal kot trdnjavo, in predsedniški par odpeljali neposredno iz njune spalnice.
Zajeta zakonca sta bila s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila poletela proti New Yorku. Tam se bosta morala zagovarjati pred zveznim sodiščem na Manhattnu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila obtožnice in napovedala, da se bo Maduro soočil s polno silo ameriškega pravosodja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč miren in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril ključno vlogo ameriških naftnih podjetij pri prihodnjem upravljanju venezuelskih energetskih virov.
Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive. Medtem ko so nekateri republikanski politiki na Floridi akcijo pozdravili kot zmago za svobodo, so drugi, vključno z županom New Yorka Zohranom Mamdanijem in nekaterimi demokratskimi senatorji, dejanje označili za nezakonito vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava. Kitajska in Rusija dogajanje spremljata z zaskrbljenostjo, saj operacija postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.
Dogodek ima pomemben vpliv na globalno geopolitično stabilnost in energetske trge, kar neposredno vpliva na Evropsko unijo in Slovenijo. Venezuela je ključna država z naftnimi rezervami, vsako nasilno menjavanje oblasti pa lahko povzroči nihanja cen nafte na svetovnih trgih.
Slovenija kot članica EU in zveze NATO spremlja ameriško zunanjo politiko, saj tovrstna enostranska vojaška posredovanja vplivajo na mednarodni pravni red in varnostno dinamiko, s katero se morajo spopadati tudi slovenski diplomati v okviru skupne evropske zunanje in varnostne politike.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.