Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) iz leta 1807, ki bi mu omogočil namestitev aktivnih vojaških enot na ameriških tleh za zatrtje protestov v Minneapolisu. Napetosti v zvezni državi Minnesota so se stopnjevale po seriji incidentov, v katerih so bili udeleženi zvezni agenti za priseljevanje (ICE), vključno s smrtnim streljanjem 37-letne Renee Good in kasnejšim ranjenjem moškega, ki naj bi napadel agenta. Trump je lokalne politike obtožil nesposobnosti in trdil, da so protestniki "plačani agitatorji", medtem ko so guverner Tim Walz in mestne oblasti pozvali k umiritvi razmer, a hkrati kritizirali agresivno delovanje zveznih sil.
Zakon o uporu je bil nazadnje uporabljen leta 1992 med nemiri v Los Angelesu in predstavlja izjemo od splošne prepovedi uporabe vojske za domače kazensko pregajanje. Predsednikove grožnje so sprožile ostre odzive demokratov in pravnih strokovnjakov, ki opozarjajo na nevarnost uvedbe izrednega stanja oziroma vojaške uprave. V Minneapolisu je trenutno nameščenih približno 2000 zveznih agentov, pričakuje pa se prihod dodatnih sil, kar še dodatno podžiga nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva in poročila o pridržanjih ameriških državljanov.
Kriza v Minnesoti odraža širši konflikt med Trumpovo administracijo in lokalnimi oblastmi glede vprašanj priseljevanja in pooblastil zvezne vlade. Medtem ko administracija trdi, da cilja na kriminalne migrante, lokalni viri poročajo o širšem zatiranju, ki vpliva na celotno skupnost. Razmere ostajajo nestabilne, saj Trump vztraja pri retoriki o "dnevu obračuna", kar povečuje tveganje za neposreden spopad med zvezno vojsko in civilnimi demonstranti na ameriških ulicah.
