Ameriški mediji zamolčali napad na Venezuelo na zahtevo vlade Trumpa, kongresnica obsodila napad
Objavljeno: 3. 1. 2026 22:42
4. jan 15:02
Časopisa The New York Times in The Washington Post sta bila seznanjena s tajnim vojaškim napadom ZDA na Venezuelo, vendar na zahtevo ameriške vlade novice nista objavila. Karibsko-ameriška kongresnica je ostro obsodila Trumpove vojaške napade in zajetje venezuelskega predsednika.
4. jan 11:59
Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je v povezavi z zajetjem Madura namignil, da bi ZDA morale enako storiti Putinu. Trump pa je venezuelski predsednici Delcy Rodríguez zagrozil s posledicami, če ne bo delovala po ameriških željah.
4. jan 0:19
Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA so se pojavili različni mednarodni odzivi in pravna vprašanja. Štiri afriške države so uradno obsodile dejanje ZDA. Medtem ko so ZDA sprva napovedovale prevzem vodenja Venezuele, je državni sekretar Marco Rubio poudaril, da je cilj ZDA prisiliti Venezuelo in ne vladati. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti aretacije in o tem, kdo bo zdaj vodil državo.
3. jan 11:43
Ameriški predsednik Donald Trump je pohvalil vojaško operacijo v Venezueli kot izjemno in ni izključil nadaljnjih napadov. Poudaril je, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti, saj želijo ponovno vzpostaviti pretok nafte. Maduro in njegova žena naj bi bila aretirana v spalnici. Trump je dejal, da bo Amerika prevzela usodo Venezuele, dokler se ne bo uredila.
3. jan 18:47
Po zajetju Nicolása Madura in trditvah ameriške administracije, da bo "vodila" Venezuelo, se pojavljajo nova pravna vprašanja glede zakonitosti teh dejanj. Časopis "The New York Times" kritizira kršenje ameriškega in mednarodnega prava.
Časopisa The New York Times in The Washington Post sta bila seznanjena s tajnim vojaškim napadom ZDA na Venezuelo, vendar na zahtevo ameriške vlade novice nista objavila. Karibsko-ameriška kongresnica je ostro obsodila Trumpove vojaške napade in zajetje venezuelskega predsednika.
Kronologija dogodkov
30. dec. 2025 :Prvi ameriški zračni napadi na kopenske cilje v Venezueli.ZDA so konec decembra izvedle prve letalske napade na venezuelsko infrastrukturo, ki so jih utemeljile z bojem proti narkokartelom. Napadi so se osredotočili na skladišča drog v pristaniščih, kar je Maduro označil za agresijo in pozval mednarodno skupnost k posredovanju.
25. nov. 2025 :Označitev venezuelskega vodstva za teroristično organizacijo.Trumpova administracija je uradno označila predsednika Madura in njegove sodelavce za člane narkokartela 'Sonca' in tujo teroristično organizacijo. Ta pravna poteza je tlakovala pot za kasnejše vojaško ukrepanje pod krinko pregona kriminalnih dejavnosti.
17. okt. 2025 :Odobritev prikritih operacij Cie v Venezueli.Predsednik Trump je sredi oktobra pooblastil obveščevalno agencijo Cia za izvajanje tajnih operacij znotraj Venezuele. Istočasno so ameriške pomorske sile začele aktivno uničevati plovila, domnevno povezana s tihotapljenjem, kar je močno stopnjevalo napetosti v regiji.
3. sep. 2025 :Zaostritev pritiska zaradi obtožb o trgovini z drogami.V začetku septembra so ZDA začele bombardirati plovila v Karibskem morju, za katera so trdile, da prevažajo droge. Maduro je takrat obtožil Washington, da so ti napadi le pretveza za poskus prevzema nadzora nad venezuelsko nafto.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima pomembne posledice za stabilnost globalnih energetskih trgov, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Kakršni koli premiki v proizvodnji ali nadzoru nad temi viri neposredno vplivajo na cene energentov v Evropski uniji in s tem v Sloveniji.
Poleg tega slovenska diplomacija sledi skupnim stališčem EU glede spoštovanja mednarodnega prava in demokratičnih procesov. Neposredna vojaška intervencija velesile v suvereno državo predstavlja precedens, ki vpliva na varnostno arhitekturo sveta, kar je ključnega pomena za majhne države, kot je Slovenija, ki svojo varnost gradijo na spoštovanju mednarodnih norm in zavezništvih znotraj zveze NATO.
Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.
Donald Trump je zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez in Kolumbiji. Danielle Smith, premierka Alberte, je izpostavila nujnost gradnje naftovodov zaradi zajetja Madura. Zavezniki in nasprotniki ZDA so na srečanju ZN obsodili ameriško intervencijo v Venezueli, medtem ko so ZDA branile svoje dejanje. Rajan Menon je opozoril na nevarnosti Trumpovega ravnanja v Venezueli in njegovo morebitno prestopanje meja tudi glede Irana.
Po odstopu francoskega premierja Lecornuja se je pritisk na Macrona še povečal. Različni francoski politiki ne želijo več sodelovati z njim. Strokovnjaki razpravljajo o Macronovih preostalih možnostih za rešitev politične krize. V komentarjih se pojavljajo celo predlogi o zamenjavi položajev med Merzom in Macronom, kjer bi Merz postal predsednik, Macron pa kancler.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je aktivirala obrambne načrte države in od vlade Združenih držav Amerike zahtevala dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge Cilie Flores. Po navedbah venezuelskih virov naj bi ameriške operativne skupine v okviru napada na Venezuelo zajele predsedniški par, vendar uradne potrditve o njunem trenutnem paradržanju še ni. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom.
Cilia Flores, ki velja za ključni steber moči čavističnega režima in je bila leta 2013 imenovana za prvo damo, je bila po poročanju lokalnih medijev zajeta skupaj z Madurom med ameriško operacijo. Incident se je zgodil 3. januarja 2025, ko so se v javnosti začele širiti nepotrjene informacije o njunem izginotju. Venezuelske oblasti so razmere označile za neposreden napad na suverenost države, medtem ko se mednarodna javnost odziva na poročila o domnevni ugrabitvi voditelja države z največjimi zalogami nafte na svetu.
Čeprav so se nekatere Trumpove carinske grožnje v letu 2025 izkazale za prazne, so se mnoge uresničile v obliki novih davkov na uvoz, ki so spremenili ameriško gospodarsko politiko. Pričakuje se, da bo Trump uvedel nove dajatve, če bo vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe. Medtem pa je voditelj televizije MAGA, Eric Bolling, kritiziral Trumpovo politiko.
V Črni gori poteka sojenje Veljoviću in skupini, pri čemer obramba že leto dni čaka na dostop do "SKY" materiala. Odvetniki opozarjajo na zamudo pri posredovanju dokazov. Sojenje je povezano z obtožnico proti Iliji Vasoviću, ki je obtožen sodelovanja v kriminalni organizaciji. Hkrati pa v Podgorici poteka seja mestnega sveta, kjer odločajo o imenovanju direktorjev javnih podjetij. Đuričković obtožuje Beograd, da želi Andrijo Mandića postaviti za gospodarja Črne gore, pri tem pa naj bi del oblasti izrabljal tožilstvo za obračunavanje z opozicijo.
Dogajanje v Venezueli ima pomembne posledice za stabilnost globalnih energetskih trgov, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Kakršni koli premiki v proizvodnji ali nadzoru nad temi viri neposredno vplivajo na cene energentov v Evropski uniji in s tem v Sloveniji.
Poleg tega slovenska diplomacija sledi skupnim stališčem EU glede spoštovanja mednarodnega prava in demokratičnih procesov. Neposredna vojaška intervencija velesile v suvereno državo predstavlja precedens, ki vpliva na varnostno arhitekturo sveta, kar je ključnega pomena za majhne države, kot je Slovenija, ki svojo varnost gradijo na spoštovanju mednarodnih norm in zavezništvih znotraj zveze NATO.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.