Trumpovo vedenje povzročilo zaskrbljenost in nasprotovanje zaradi vojn in Grenlandije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno napovedala umik Združenih držav Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Predsednik Trump je v sredo podpisal predsedniški memorandum, s katerim je ukinil sodelovanje in financiranje teh institucij, vključno s 31 agencijami, ki delujejo v okviru sistema Združenih narodov. Med vidnejšimi organizacijami, ki jih ukrep zajema, sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ZDA pa so napovedale tudi odstop od Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Washington je odločitev utemeljil s trditvijo, da so omenjene institucije sovražne do ameriških interesov in da služijo zgolj uresničevanju t.i. globalistične agende. Bela hiša načrtuje, da bo milijarde dolarjev, ki so bili prej namenjeni za delovanje teh organizacij, preusmerila v krepitev varnosti na ameriških mejah in izboljšanje vojaške pripravljenosti države. Ukrep predstavlja enega najobsežnejših odmikov od multilateralnega sodelovanja v sodobni zgodovini ZDA. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava mednarodni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, medtem ko podporniki administracije potezo pozdravljajo kot zmago za nacionalno suverenost. Dogodek sledi vrsti zaostrenih zunanjepolitičnih stališč, ki jih je Trumpova administracija zavzela v zadnjih mesecih, vključno z napetostmi glede trgovinskih tarif in strateških vprašanj v Evropi, kar kaže na sistematično uresničevanje politike "Amerika na prvem mestu" (America First).