Rusija je v noči na četrtek izvedla obsežen napad z droni na ukrajinsko mesto Odesso, pri čemer so poleg civilne infrastrukture utrpeli škodo tudi zgodovinski spomeniki v starem mestnem jedru, ki so pod zaščito Unesca. Hkrati pa je Ukrajina v torek, tri leta in pol po začetku vojne, doživela prve protivladne proteste, kar predstavlja pomemben premik v domači politiki države, ki ga nekateri primerjajo z dogodki Evromajdana leta 2014.

Rusija je v noči s srede na četrtek izvedla obsežen napad na ukrajinski mesti Odeso in Čerkasi z uporabo 103 dronov Shahed in štirimi raketami. Napadi so povzročili uničenje civilne infrastrukture ter zgodovinskih spomenikov, vključno s zgodovinskim centrom Odessy. Medtem se nadaljujejo dvomi zahodnih partnerjev o ukrajinskih reformah, zlasti glede zakonov, ki omejujejo neodvisnost protikorupcijskih organov, saj Nemčija in Češka menita, da ta zakona ovirata pot Ukrajine v EU.

V Ukrajini so izbruhnili novi protesti, saj so bili vojaški naborniki pretepeni med vpoklicem, kar odraža naraščajoče nezadovoljstvo in odpor do vojnega vodstva. Število ljudi, ki bežijo iz države, se povečuje, saj je ukrajinski mejni stražar pobegnil na Madžarsko, kar nakazuje na vse večje obupanje nad sedanjo politiko. Obstajajo tudi poročila, da je zahod začel odpisovati ukrajinskega predsednika Zelenskega, kar bi lahko pomenilo, da se čas njegovega vladanja izteka.

Rusija je v noči s 23. na 24. julij izvedla obsežen napad na ukrajinski mesti Odeso in Čerkasi, pri čemer so v Odesi zgoreli domovi, trgovine in deli zgodovinskih zgradb. Hkrati so ukrajinski droni napadli rusko mesto Soči.

Ukrajina in Rusija sta v Istanbulu uspešno izmenjali več kot 1000 vojakov. Kljub temu pa sta se državi kmalu zatem ponovno začeli obstreljevati z droni, pri čemer je v Odessi izbruhnil požar, Rusija pa je poročala o smrtni žrtvi. Medtem je ukrajinski predsednik Zelenski, pod pritiskom množičnih protestov in kritik EU, obljubil novo zakonodajo, ki bo ponovno zagotovila neodvisnost protikorupcijskih organov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po pogajanjih v Istanbulu prenehal izključevati možnost srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, čeprav ni bil dosežen noben dogovor o prekinitvi ognja. Medtem Rusija beleži upad vpliva na območju Južnega Kavkaza, saj njeni odnosi z Armenijo in Azerbajdžanom postajajo vse bolj napeti, pri čemer se ti državi odmikata od Moskve.

Ukrajina in Rusija sta v Istanbulu dosegli dogovor o izmenjavi več kot 1200 vojnih ujetnikov na vsaki strani. Predsednik Zelenski je po množičnih protestih v državi napovedal pripravo novega zakona, ki bo ponovno zagotovil neodvisnost protikorupcijskih organov, saj je prejšnji zakon sprožil kritike EU in partnerjev ter obtožbe o avtokratskem režimu. Ukrajinska obveščevalna služba pa je opozorila, da bi Rusija lahko zlorabila notranje proteste za destabilizacijo Ukrajine.

Rusko in ukrajinsko delegacijo sta se v Istanbulu udeležili tretjega kroga mirovnih pogajanj, ki so se hitro zaključila po približno 40 minutah. Strani sta se sporazumeli o izmenjavi vojnih ujetnikov in civilistov. Vzhodno območje Sumy je bilo tarča ruskih napadov z droni, kar je povzročilo izpad električne energije za več kot 220.000 ljudi. Medtem se nadaljujejo tudi poročila o novačenju plačancev iz Sirije, Jemna in Kube za rusko vojsko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obljubil ponovno vzpostavitev neodvisnosti protikorupcijskih agencij, potem ko je zakon, ki bi omejil njihovo neodvisnost, sprožil množične proteste in ostro kritiko tako v Ukrajini kot s strani Evropske unije. EU je poudarila, da je neodvisnost teh organov ključna za članstvo Ukrajine v Uniji. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je sporočila, da je Rusija natančno spremljala te notranje dogodke, kar nakazuje, da je dogajanje vplivalo na ruske obveščevalne ocene. Medtem ko so se v Istanbulu nadaljevala mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, se je Zelenski soočal s kritiko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po obsežni kritiki, vključno z zahtevo Evropske komisije po pojasnilih, napovedal predložitev novega zakona, ki naj bi ponovno zagotovil neodvisnost protikorupcijskih agencij, ki so bile nedavno podrejene generalni tožilki. Medtem je ukrajinska atletinja Alina Šuchova, nekdaj evropska prvakinja v sedmeroboju, prenehala trenirati in se pridružila vojski, pri čemer je izrazila negotovost glede svoje prihodnosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahtevala pojasnila glede nedavno podpisanega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, pri čemer je poudarila, da morajo ti organi ostati neodvisni. Ta poteza je v Ukrajini sprožila množične proteste, ki jih nekateri mediji označujejo za največje protivladne demonstracije od začetka vojne, kar je spodbudilo kritike tudi iz Nemčije in Češke, ki podpore Ukrajini ne obravnavata kot brezpogojne. Medtem je Rusija nadaljevala z napadi z droni, ki so terjali civilne žrtve, medtem ko so se mirovna pogajanja v Istanbulu pripravljala na morebitno srečanje med Putinom in Zelenskim. Vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Oleksandr Syrskyj pa naj bi pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k pomoči pri prenosu vojne na rusko ozemlje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je sestal s predstavniki protikorupcijskih in varnostnih služb ter napovedal, da bo v dveh tednih predstavljen skupni načrt za boj proti korupciji. Medtem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen od Zelenskega zahtevala pojasnila glede spornega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, in poudarila, da morajo ti organi ostati neodvisni. Češki zunanji minister Jan Lipavský je ponovno izrazil zaskrbljenost in dejal, da podpora Ukrajini ni brezpogojna. V luči teh dogodkov so se v Ukrajini nadaljevali množični protesti, ki so jih mediji označili za največje protivladne demonstracije od začetka vojne, saj sporna zakonodaja po mnenju mnogih ogroža pot Ukrajine v EU. Kijev je medtem na mirovnih pogajanjih z Rusijo zahteval takojšnjo in celovito prekinitev ognja.

Zakon o omejevanju neodvisnosti protikorupcijskih organov, ki ga je podpisal ukrajinski predsednik Zelenski, je sprožil kritike tujih vlad, vključno z Nemčijo in Češko, ki so izrazile zaskrbljenost. Češki zunanji minister Jan Lipavský je dejal, da podpora Ukrajini ni blanko ček za kakršnekoli vladne ukrepe, medtem ko je nemški zunanji minister Johann Wadephul opozoril, da zakon ovira ukrajinsko pot v EU. Medtem se je v Istanbulu odvil nov krog mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, kjer je Kijev želel obravnavati vprašanje vrnitve zajetnikov, govorilo pa se je tudi o morebitnem srečanju med Putinom in Zelenskim. Ukrajinski vrhovni poveljnik je medtem pozval k nujni dostavi več protiletalskih sistemov in raket ter sprostitvi omejitev za globoke udarce na ruske vojaške cilje. Ruske sile so medtem prodirale v Pokrovsk, eno ključnih utrjenih mest v Donecku.

V Ukrajini so izbruhnili množični protesti po sprejetju zakona, ki dejansko ukinja neodvisnost protikorupcijskih institucij, kar so tisoči protestnikov označili kot "korak nazaj" na poti Ukrajine v EU. Kljub pozivom k vetu, je predsednik Zelenski zakon podpisal. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Kijev opozorila, da to spodkopava zaupanje partnerjev in ovira upanje na naložbe v obrambo in obnovo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kljub množičnim protestom po vsej državi in zaskrbljenosti Bruslja podpisal sporen zakon, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, kot sta NABU in SZAP, ter ju podreja glavnemu tožilcu. Ta poteza je sprožila obtožbe o avtokratskem režimu in primerjave z obdobjem nekdanjega predsednika Janukoviča, saj gre za največje protivladne demonstracije v Ukrajini od začetka vojne. Zelenski je odločitev utemeljil z bojem proti okupatorjem. Ukrajinska delegacija na mirovnih pogajanjih v Istanbulu je ponovno vodil Rustem Umerov, ki pa ni več obrambni minister. Ukrajinske sile so medtem napadle ključno železniško infrastrukturo v Rusiji v Novočerkasku.

Medtem ko je Ukrajina potrdila izgubo francoskega lovskega letala Mirage 2000 zaradi tehnične okvare, so v Ukrajini izbruhnili množični protesti po podpisu spornega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, kot sta Nacionalna agencija za boj proti korupciji (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SZAP). Ta poteza je sprožila zaskrbljenost Bruslja in obtožbe, da se država spreminja v avtokratski režim, medtem ko se pojavljajo tudi obtožbe o zatiranju neodvisnih medijev in aktivistov. Predsednik Zelenski se je moral zagovarjati zaradi odločitve, ki je izzvala največje proteste v Ukrajini v zadnjem času. Medtem so ruski napadi z droni terjali civilne žrtve v Kramatorsku, Hersonu in Belgorodu, medtem ko so se nadaljevali obtožbe med Rusijo in Natom glede priprav na morebitno globalno vojno. V sredo je potekal nov krog mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo v Istanbulu.

V Ukrajini so se začeli množični protesti po podpisu spornega zakona, ki omejuje neodvisnost Nacionalne agencije za boj proti korupciji (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SZAP). Ta poteza je sprožila zaskrbljenost Bruslja in obtožbe, da se država spreminja v avtokratski režim, medtem ko se pojavljajo tudi obtožbe o zatiranju neodvisnih medijev in aktivistov. Predsednik Zelenski se je moral zagovarjati zaradi odločitve, ki je izzvala največje proteste v Ukrajini v zadnjem času. Medtem je Ukrajina potrdila izgubo francoskega lovskega letala Mirage 2000 zaradi tehnične okvare, pri čemer se je pilot uspešno katapultiral.

V Ukrajini so se po podpisu spornega zakona, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, začeli množični protesti, kar je sprožilo zaskrbljenost Bruslja in obtožbe, da je država postala avtokratski režim. Medtem so ruske sile začele prodirati v Pokrovsk, eno ključnih utrjenih mest v Donecku, medtem ko se nadaljujejo obtožbe med Rusijo in Natom glede priprav na morebitno globalno vojno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal sporni zakon, ki omejuje neodvisnost protikorupcijskih organov, kot sta Nacionalna agencija za boj proti korupciji (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SZAP). Ta poteza je sprožila množične proteste po vsej Ukrajini, Brusel pa je izrazil zaskrbljenost. Zelenski se je moral v javnosti zagovarjati zaradi svoje odločitve. Medtem so se pojavile tudi novice o nadaljevanju mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo v Istanbulu 23. julija.

Ukrajina je v torek izgubila prvo lovsko letalo Mirage 2000, ki ji ga je dobavila Francija. Pilot se je med misijo, ko je prišlo do tehnične okvare, uspel pravočasno katapultirati. Predsednik Zelenski je dejal, da letala niso sestrelili Rusi.