Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več deset tisoč prebivalcev. Po ocenah operaterja Stromnetz Berlin bi lahko odpravljanje napak pri nekaterih odjemalcih trajalo vse do prihodnjega četrtka. Do motenj v oskrbi je prišlo nenadoma, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti v mestnem prometu in vsakodnevnem življenju prizadetih četrti. Operaterji omrežja se spopadajo z zahtevno sanacijo, saj obseg okvare zahteva dolgotrajna popravila na ključni infrastrukturi. Strokovnjaki trenutno še ugotavljajo natančen vzrok za tako obsežen izpad, medtem ko mestne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Gre za enega večjih infrastrukturnih izzivov v mestu v zadnjem obdobju, saj dolgotrajna prekinitev oskrbe neposredno vpliva na gospodinjstva in lokalna podjetja.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki bi po ocenah upravljalca omrežja Stromnetz Berlin lahko trajal vse do prihodnjega četrtka. Do prekinitve oskrbe je prišlo zaradi požara na kabelskem mostu čez kanal Teltow, kar je povzročilo odpoved ključne infrastrukture. Zaradi zahtevnosti sanacije in potrebe po gradnji nadomestnih vodov bo popravilo dolgotrajno, kar bo neposredno vplivalo na več deset tisoč prebivalcev v prizadeti regiji. Dogodek spominja na pretekle varnostne incidente v Berlinu, povezane z energetsko infrastrukturo, saj so pristojne službe v preteklosti že obravnavale primere namernih požigov s strani ekstremističnih skupin. Upravljalec Stromnetz Berlin je potrdil, da ekipe na terenu intenzivno delajo na vzpostavitvi zasilne oskrbe, vendar opozarjajo, da gre za enega kompleksnejših tehničnih izzivov v zadnjem obdobju. Prebivalce so pozvali k potrpežljivosti, medtem ko preiskovalni organi še ugotavljajo natančen vzrok požara na mostu.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je po skrivnostnem izginotju Nicolása Madura prevzela vlogo najvišje politične avtoritete v državi, je od Združenih držav Amerike javno zahtevala dokaz, da je predsednik še vedno živ. Rodríguezova je situacijo označila za ugrabitev in grobo kršitev venezuelske suverenosti, kar bi po njenih besedah lahko vodilo v nadaljnjo eskalacijo napetosti. Medtem ko podpredsednica trdi, da gre za zunanjo agresijo, se v mednarodni javnosti vrstijo ugibanja o prihodnosti države. Po venezuelski ustavi bi morala Rodríguezova v primeru odsotnosti predsednika uradno prevzeti vodenje države, vendar se hkrati krepijo vprašanja o možnosti vzpona opozicije, ki uživa podporo Washingtona. Razmere v Caracasu so izjemno negotove, saj uradne institucije niso podale pojasnil o Madurovi lokaciji ali zdravstvenem stanju, kar povzroča politično vakuuma v enem najbolj nestabilnih obdobij države. Združene države Amerike se na obtožbe o vpletenosti v domnevno ugrabitev še niso uradno odzvale, vendar so se v preteklosti že spopadale z očitki o izvajanju prikritih operacij v Venezueli. Trenutni razvoj dogodkov predstavlja kritično prelomnico, ki bi lahko korenito spremenila geopolitično podobo regije, predvsem zaradi venezuelskih naravnih virov in strateškega pomena v Karibskem morju.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 50.000 gospodinjstev. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu, policija pa zaradi okoliščin dogodka že preiskuje sum naklepnega požiga. Po prvotnih ocenah pristojnih služb bodo popravila zahtevna, nekateri prebivalci pa bi lahko ostali brez električne energije vse do četrtka, saj so potrebna obsežna gradbena dela na infrastrukturi. Nemška policija je na prizorišču požara nemudoma začela zbiranje dokazov, medtem ko so energetska podjetja opozorila na resnost poškodb omrežja. Čeprav vzrok požara uradno še ni potrjen, preiskovalci dogodek obravnavajo v luči preteklih sabotaž na kritični infrastrukturi v Berlinu. Izpad energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju prebivalcev Berlina, saj so bile motene tudi nekatere druge storitve, povezane z oskrbo.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in številna podjetja v okrožju Steglitz-Zehlendorf, zlasti na območju Lichterfeldeja. Vzrok za prekinitev dobave je bil požar na kabelskem mostu, berlinska policija pa dogodek preiskuje zaradi utemeljenega suma namernega požiga. Gasilci so med intervencijo prebivalce pozvali, naj ne zasedajo nujnih telefonskih linij, če ne gre za neposredno nevarnost. Preiskovalci dogodek povezujejo z možnostjo politično motiviranega napada na kritično infrastrukturo, saj so podobni incidenti v nemški prestolnici v preteklosti že povzročili resne težave. Čeprav so tehnične ekipe nemudoma začele z odpravljanjem napake, je bila oskrba motena več ur. Policija trenutno še zbira dokaze in preverja morebitna prevzema odgovornosti s strani ekstremističnih skupin, ki so v preteklosti že izvajale sabotaže na energetskem omrežju.

Ameriške posebne enote, domnevno pripadniki elitne enote Delta Force, so v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju medijev gre za najbolj obsežen vojaški poseg Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki po letu 1989. Čeprav so podrobnosti operacije še vedno delno nejasne, naj bi bila akcija izpeljana hitro in s ciljem destabilizacije trenutnega socialističnega režima v Caracasu. Operacija sledi dolgotrajnim napetostim med državama in stopnjevanju ameriškega pritiska, ki je vključeval visoke denarne nagrade za Madurovo aretacijo zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko Washington dogodka še ni podrobno komentiral, analitiki opozarjajo na morebitne nepredvidljive posledice za celotno regijo. V Venezueli so se že pojavili prvi odzivi podpore in odpora, mednarodna javnost pa dogajanje spremlja z veliko mero zaskrbljenosti zaradi morebitnega izbruha širšega nasilja.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Opozicijska voditeljica María Corina Machado je po Madurovi aretaciji izdala pismo, v katerem je dejala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine, ki jih je storil. Mediji poročajo, da je Madurovo aretacijo omogočila ameriška vojaška intervencija, ki jo je omogočil informator znotraj venezuelske vlade, ki je CIA posredoval informacije o Madurovi lokaciji. Olga Gonzalez, vdova, katere moža je ubil Madurov režim, je izrazila upanje po njegovi odstavitvi.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Po aretaciji Nicolasa Madura so se oglasili nogometaši iz Venezuele, ki igrajo v Čilu, in izrazili olajšanje. José Antonio Kast je pozdravil ameriško posredovanje v Venezueli kot odlično novico za regijo. Kitajska je izrazila globok šok nad ameriškim napadom in aretacijo Madura ter obsodila "hegemonistično obnašanje" ZDA.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Poslanska skupina bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je v svojem najnovejšem stališču, pripravljenem za januarsko zasedanje v samostanu Seeon, zahtevala korenito zaostritev nemške migracijske politike. Stranka trdi, da več kot leto dni po padcu Asadovega režima v Siriji za večino sirskih migrantov v Nemčiji ne obstajajo več razlogi za zaščito. V dokumentu pozivajo k sistematičnemu odvzemu statusa začasne zaščite in izvedbi obsežne ofenzive vračanja beguncev v njihovo domovino. Kritiki znotraj desnega političnega spektra stranki očitajo nedoslednost, saj naj bi bili predlogi le deklarativne narave, medtem ko v praksi koalicijske omejitve in pravne ovire onemogočajo takojšnjo izvedbo teh ukrepov. CSU se kljub temu zavzema za to, da bi se deportacije začele izvajati nemudoma, pri čemer poudarjajo spremenjene varnostne razmere v regiji Bližnjega vzhoda. Predlog vključuje tudi revizijo statusov za druge skupine beguncev, kar nakazuje na širši premik stranke k strožjemu nadzoru migracij pred prihajajočimi političnimi preizkušnjami v Nemčiji.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, se je prvič odzval na politične nemire, ki so pretresli državo. V odzivu je pozval k strogim ukrepom proti "povzročiteljem nemirov". Izrazil je razumevanje za kritike gospodarskega stanja, vendar ne za tiste, ki po njegovem mnenju podpihujejo nemire.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.