Po nedavnem požigu na električni infrastrukturi na jugozahodu Berlina je oskrba z električno energijo ponovno stabilna, vendar bodo končna popravila trajala več mesecev. Začasna rešitev, ki vključuje drugo provizorično linijo, trenutno zagotavlja nemoteno napajanje prizadetih območij, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo obsežno škodo na omrežju. Preiskava incidenta je potrdila, da je šlo za nameren požig, ki je povzročil obsežen izpad električne energije in ohromil del mesta. Upravljavci omrežja opozarjajo, da zaradi kompleksnosti poškodovane opreme in potrebe po specifičnih nadomestnih delih hitra vzpostavitev prvotnega stanja ni mogoča. Varnostni organi medtem nadaljujejo z iskanjem odgovornih za napad na kritično infrastrukturo. Dogodek je sprožil razprave o ranljivosti energetskih vozlišč v nemški prestolnici in potrebi po strožjih varnostnih ukrepih. Čeprav so prebivalci in podjetja ponovno priključeni na omrežje, bo dolgotrajna sanacija zahtevala dodatna gradbena dela in občasne prilagoditve v distribuciji električne energije v prihodnjih mesecih.

Strokovnjaki za zdravstveno politiko iz vrst nemških socialdemokratov (SPD) in krščanskih demokratov (CDU) so se izrekli za zvišanje davkov na alkohol v Nemčiji. Zdravstvenopolitični predstavnik poslanske skupine SPD Christos Pantazis je v pogovoru za časnik Rheinische Post poudaril, da mednarodne izkušnje jasno kažejo, da zmerno povišanje cen alkohola zmanjšuje tvegano konzumacijo, zlasti med mladostniki in osebami, ki pogosto uživajo alkohol. Trenutna obdavčitev naj bi bila z ekonomsko-zdravstvenega vidika zastarela in neprimerna. Predlogu je naklonjena tudi Simone Borchardt, tiskovna predstavnica unije CDU/CSU za zdravstveno politiko. Pobuda se osredotoča predvsem na žgane pijače z visoko vsebnostjo alkohola, podpirajo pa jo tudi zdravniške organizacije. Po mnenju zagovornikov bi morala biti višina davkov tesneje povezana z vsebnostjo čistega alkohola v pijači, kar bi spodbudilo odgovornejšo potrošnjo in zmanjšalo obremenitve za zdravstveni sistem. Dodatni prihodki, ki bi jih država zbrala z višjimi trošarinami, bi bili po predlogih politikov namenjeni krepitvi preventivnih programov in pomoči odvisnikom. Nemčija se trenutno uvršča med države z razmeroma nizkimi cenami in dostopno ponudbo alkoholnih pijač, kar po mnenju strokovnjakov prispeva k visokim stroškom zdravljenja bolezni, povezanih z uživanjem alkohola.

Ulrich Silberbach, vodja Beamtenbunda (dbb), je opozoril, da se lahko dolgotrajni izpadi električne energije, kakršne so doživeli v Berlinu, zgodijo kjerkoli. Vse več je pozivov k boljši pripravljenosti na takšne dogodke.

Švicarsko podjetje Nestlé je iz prodaje preventivno odpoklicalo določene serije otroške hrane, saj obstaja tveganje za prisotnost toksina, ki lahko pri dojenčkih povzroči prebavne težave, vključno z drisko in bruhanjem. Odločitev za odpoklic je bila sprejeta po internih analizah, ki so nakazale na morebitno kontaminacijo izdelkov, namenjenih najmlajšim potrošnikom. Po objavi novice so se v javnosti pojavile ostre kritike na račun prehrambnega giganta, predvsem glede časa obveščanja potrošnikov. Kritiki podjetju očitajo, da je z uradnim obvestilom odlašalo, čeprav bi lahko za težave vedelo že prej. Razprava se trenutno osredotoča na transparentnost korporativnega komuniciranja in hitrost odzivanja v primerih, ko gre za zdravje ranljivih skupin. Podjetje za zdaj ni podalo podrobnejših pojasnil o tem, kdaj točno so prvič zaznali nepravilnosti v proizvodnem procesu. Potrošnikom svetujejo, naj omenjenih izdelkov ne uporabljajo in jih vrnejo na prodajna mesta, kjer jim bodo povrnili kupnino, medtem ko pristojni organi spremljajo postopek umika s trga.

BMW je v ZDA leta 2025 povečal prodajo in že tretje leto zapored dosegel rekordne številke. Prodali so 388.897 avtomobilov, kar je 4,7 odstotka več kot prejšnje leto. Audi se medtem sooča z upadom.

V Nemčiji so se številni prebivalci ob prelomu leta odločili za povečanje telesne aktivnosti, kar je pokazalo na razširjenost domače športne opreme. Statistični podatki razkrivajo, da je imelo vsako četrto gospodinjstvo v svoji lasti vsaj eno napravo za vadbo, kot sta na primer sobno kolo ali tekalna steza. Odločitev za nakup tovrstne opreme je bila v veliki meri odvisna od finančnih zmožnosti posameznega gospodinjstva, saj so naprave pogosteje opazili pri tistih z višjimi prihodki. Trend domače vadbe ostaja močno povezan z novoletnimi zaobljubami, vendar opremljenost bivalnih prostorov s športnimi pripomočki odraža tudi širše družbeno-ekonomske razlike. Medtem ko so nekateri vlagali v drago opremo za ohranjanje kondicije v udobju doma, so bila manj premožna gospodinjstva pri tem omejena. Kljub temu podatek o 25-odstotni pokritosti kaže na visoko stopnjo ozaveščenosti o pomenu gibanja v nemški družbi.

Švicarski živilski velikan Nestlé je v ponedeljek, 5. januarja 2026, napovedal preventivni in prostovoljni odpoklic določenih serij mleka v prahu za dojenčke v več evropskih državah, med katerimi so Francija, Nemčija, Avstrija, Danska, Italija, Luksemburg in Švedska. Družba je ukrep sprejela po zaznavi težav s kakovostjo ene izmed sestavin, ki jo dobavlja eden od njihovih večjih zunanjih dobaviteljev. Po navedbah podjetja bi sporna snov lahko povzročila prebavne težave, vključno z drisko in bruhanjem. Odpoklic se nanaša na specifične serije izdelkov, ki so bili distribuirani na omenjenih trgih. Podjetje poudarja, da gre za previdnostni ukrep, namenjen zagotavljanju najvišjih standardov varnosti hrane za najranljivejšo skupino potrošnikov. Kupce so pozvali, naj omenjenih izdelkov ne uporabljajo in jih vrnejo na prodajna mesta, kjer jim bodo povrnili kupnino. Čeprav za zdaj ni poročil o resnih zdravstvenih zapletih, Nestlé tesno sodeluje z lokalnimi sanitarnimi organi, da bi zagotovil učinkovit umik izdelkov s polic.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Združenje nemških mest je izdalo resno opozorilo glede kritičnega finančnega stanja občin v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, ki se bo po napovedih močno poslabšalo do leta 2026. Zaradi praznih mestnih blagajn in naraščajočih dolgov so lokalne oblasti prisiljene načrtovati drastične varčevalne ukrepe, ki bodo neposredno vplivali na kakovost življenja prebivalcev. Med predvidenimi ukrepi so krajšanje obratovalnih časov javnih kopališč, ukinjanje številnih avtobusnih linij ter zmanjševanje sredstev za druge ključne javne storitve. Strokovnjaki opozarjajo, da se mesta spopadajo s kombinacijo upada davčnih prihodkov in naraščajočih socialnih izdatkov. Brez sistemske pomoči zvezne ali deželne ravni se mnoga mesta ne bodo mogla izogniti dolžniški spirali, kar ogroža osnovno delovanje lokalne samouprave. Situacija v letu 2026 bi lahko pomenila prelomnico, ko bodo morala mesta dokončno opustiti številne prostovoljne dejavnosti in se osredotočiti le na nujne zakonske naloge, kar bo povzročilo vidno poslabšanje javne infrastrukture in storitev.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

Olaf Lies, minister za gospodarstvo nemške zvezne dežele Spodnja Saška in član nadzornega sveta koncerna Volkswagen, je javno izrazil razumevanje za naraščajoče nezadovoljstvo zaposlenih v največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu. Med delavci vlada velika negotovost zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov in morebitnega zapiranja tovarn, kar je v preteklosti veljalo za tabu temo. Lies je poudaril, da so skrbi glede ohranitve proizvodnih lokacij utemeljene, saj se podjetje pod vodstvom novega vodstva usmerja v prestrukturiranje. Napetosti v Volkswagnu so se stopnjevale po objavi načrtov o zmanjševanju stroškov, s katerimi želi podjetje povečati svojo konkurenčnost na trgu električnih vozil. Liesove izjave odražajo težko iskanje ravnovesja med zahtevami sindikatov in nujnostjo ekonomskih reform znotraj koncerna. Kot predstavnik dežele, ki je pomembna delničarka podjetja, Lies igra ključno vlogo pri prihodnjih pogajanjih o usodi nemških industrijskih obratov.

Nemška vlada je napovedala pomembne zakonodajne spremembe na področju energetike, ki bodo z junijem bistveno olajšale deljenje lokalno proizvedene sončne energije med sosedi v stanovanjskih četrtih. Nova uredba, znana kot "Energy Sharing", je zasnovana z namenom znižanja birokratskih ovir, ki so doslej oteževale neposredno prodajo ali prenos električne energije znotraj lokalnih skupnosti. S tem ukrepom želijo oblasti spodbuditi večjo uporabo obnovljivih virov energije tudi v gosto naseljenih urbanih območjih, kjer posamezniki nimajo lastnih strešnih površin za namestitev fotovoltaičnih sistemov. Sprememba zakonodaje prinaša poenostavljene postopke za registracijo in obračunavanje porabljene energije, kar bo zmanjšalo administrativno breme za upravnike stavb in energetske skupnosti. Do sedaj so bili tovrstni modeli soočeni s kompleksnimi pravili, ki so veljala za velike dobavitelje energije, kar je marsikoga odvrnilo od investicij v skupnostne sončne elektrarne. Po novem bodo pravila prilagojena manjšim enotam, kar bo omogočilo bolj neposredno in stroškovno učinkovito rabo zelene energije neposredno na mestu proizvodnje.

Portugalsko ministrstvo za finance je uradno predlagalo nekdanjega guvernerja centralne banke in nekdanjega predsednika evroskupine Maria Centena za položaj podpredsednika Evropske centralne banke (ECB). S to nominacijo se je število kandidatov, ki se potegujejo za to prestižno funkcijo v frankfurtski instituciji, povečalo na šest. Med vidnejšimi tekmeci je tudi guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić, ki velja za močnega kandidata iz regije. Izbira novega podpredsednika je ključna za prihodnjo monetarno politiko evrskega območja, saj bo izbrani kandidat nasledil Španca Luisa de Guindosa, ki se mu osemletni mandat izteče v maju. Postopek izbire vključuje ocenjevanje strokovnosti in politične uravnoteženosti znotraj organov ECB, kjer se pogosto išče ravnovesje med severnimi in južnimi članicami ter med starimi in novimi članicami evrskega območja. Poleg Centena in Vujčića so na seznamu še štirje drugi kandidati, katerih imena dopolnjujejo nabor strokovnjakov za vodenje ene najpomembnejših finančnih institucij na svetu. Končna odločitev bo sprejeta po posvetovanjih v okviru Sveta EU in Evropskega parlamenta, pri čemer bodo države članice skušale doseči čim širši konsenz o prihodnji smeri centralne banke.

Mestni svet zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija (Städtetag NRW) je pozval k ustanovitvi lastne deželne železniške družbe, s katero bi izboljšali zanesljivost in kakovost lokalnega potniškega prometa. Predstavniki mest so prepričani, da bi deželna vlada morala prevzeti neposredno odgovornost za organizacijo in financiranje železniških povezav, namesto da se zanaša zgolj na zunanje izvajalce in zvezne strukture. Glavni cilj predloga je zagotoviti točnejše vlake in boljšo usklajenost voznih redov, kar bi povečalo privlačnost javnega prevoza za prebivalce. Svet poudarja, da trenutna ureditev ne zagotavlja zadostne stabilnosti, saj se potniki pogosto srečujejo z zamudami in odpovedmi voženj. Z ustanovitvijo deželnega podjetja bi Severno Porenje - Vestfalija pridobilo večji nadzor nad vzdrževanjem infrastrukture in razporeditvijo sredstev, kar je ključno za dolgoročni razvoj mobilnosti v regiji. Predlog prihaja v času, ko se celotna Nemčija spopada z izzivi posodabljanja železniškega omrežja in prehoda na trajnostne oblike prevoza.

Nemški letalski prevoznik Lufthansa je obeležil 100. obletnico ustanovitve, pri čemer je praznovanje potekalo v znamenju prepletanja bogate zgodovine, tehnološkega napredka in soočanja s kompleksno preteklostjo. Družba je ob jubileju odprla nov center za obiskovalce in predstavila ambiciozne načrte za prihodnost, ki vključujejo posodobitev flote z najsodobnejšimi letali. Kljub prazničnemu vzdušju pa praznovanje senči vloga predhodne družbe z istim imenom, ki je bila tesno povezana z nacionalsocialističnim režimom in vojno ekonomijo. Generalni direktor koncerna je v svojem nagovoru poudaril nujnost transformacije v času, ko se letalska industrija bori s pritiski na okoljsko trajnost in digitalizacijo. Lufthansa se trenutno trudi ohraniti vodilni položaj na evropskem trgu, hkrati pa poskuša uravnotežiti visoke operativne stroške s potrebo po kapitalnih naložbah v nove tehnologije. Jubilej tako ne predstavlja le zgodovinskega mejnika, temveč tudi strateško točko preloma za največjo evropsko letalsko skupino.

Zveza nemških strojnih proizvajalcev (VDMA) je v svoji zadnji raziskavi izpostavila rastoče povpraševanje po mladih inženirjih, ki poleg osnovnega tehničnega znanja obvladajo tudi področje umetne inteligence. Kompetence na tem področju postajajo ključen pogoj za zaposlitev v sodobnem strojništvu, saj podjetja digitalizacijo vidijo kot osrednji del svojega prihodnjega razvoja. Kljub povečanemu povpraševanju pa mnoga podjetja v panogi opozarjajo na pomanjkljivosti v trenutnem visokošolskem izobraževanju. Po njihovih navedbah univerzitetni programi ne sledijo dovolj hitro tehnološkemu napredku, kar povzroča razkorak med znanjem diplomantov in dejanskimi potrebami trga dela. Proizvajalci zato pozivajo k posodobitvi študijskih načrtov, ki bi morali vključevati več praktičnih vsebin s področja podatkovne analize in strojnega učenja.

Nemško združenje sejemske industrije (Auma) je objavilo optimistične napovedi za leto 2026, ko pričakujejo nadaljnje okrevanje in rast števila prireditev. Po ocenah panožnega združenja bo Nemčija, ki velja za eno ključnih svetovnih sejemskih lokacij, gostila več sto dogodkov. S tem se panoga postopoma približuje ravni dejavnosti, ki jo je beležila pred izbruhom svetovne zdravstvene krize. Napovedi temeljijo na povečanem zanimanju razstavljavcev in obiskovalcev, kar potrjuje pomen neposrednega poslovanja in osebnega mreženja v mednarodnem okolju. Čeprav so se v zadnjih letih uveljavili digitalni formati, fizični sejmi ostajajo osrednji steber nemškega gospodarstva, zlasti na področjih industrijske opreme, avtomobilske industrije in tehnologije. Organizatorji se za leto 2026 pripravljajo na polno zasedenost sejmišč, kar bo imelo pozitivne učinke tudi na povezani turistični in gostinski sektor.

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Nemški spravni organ za javni potniški promet je v svojem zadnjem poročilu zabeležil upad števila konfliktov med potrošniki in ponudniki potovalnih storitev. Kljub številnim primerom odpovedanih letov in zamud v železniškem prometu se je splošno stanje v primerjavi s predhodnim letom nekoliko umirilo. Poročilo poudarja, da se potniki kljub občasnim nevšečnostim redkeje odločajo za formalne postopke reševanja sporov. Analiza kaže na postopno stabilizacijo v sektorju turizma in prevozov, ki so ga v preteklosti močno zaznamovale logistične težave. Čeprav so zamude vlakov in odpovedi letalskih povezav ostale osrednje točke pritožb, so spravni postopki pripomogli k hitrejšemu reševanju zahtevkov brez dolgotrajnih sodnih procesov. Uradni podatki nakazujejo, da so podjetja izboljšala svoje odzivne mehanizme na pritožbe strank.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Nemški industrijski sektor je v zadnjem poročevalskem obdobju zabeležil nepričakovan porast proizvodnje, kar vliva upanje na morebitno okrevanje gospodarstva. Kljub pozitivnim trendom znotraj tovarn pa nemško gospodarstvo še naprej zavira močan upad izvoza, ki se je v začetku novega leta občutno skrčil. To razhajanje med domačo proizvodno zmogljivostjo in povpraševanjem na tujih trgih povzroča negotovost glede stabilnosti prihodnje gospodarske rasti. Strokovnjaki opozarjajo, da je nemška industrija sicer pokazala odpornost, vendar pa so izvozno usmerjena podjetja pod velikim pritiskom zaradi ohlajanja svetovnega povpraševanja. Kazalniki kažejo, da so se naročila iz tujine zmanjšala bolj, kot so predvidevale prvotne analize, kar neposredno vpliva na trgovinsko bilanco največjega evropskega gospodarstva. Vprašanje ostaja, ali bo povečana domača dejavnost zadostovala za preprečitev globlje stagnacije. Nemčija se kot ključna evropska gospodarska sila spopada z večplastno krizo, kjer se notranja prizadevanja za optimizacijo proizvodnje srečujejo z neugodnimi mednarodnimi okoliščinami. Analitiki bodo v prihodnjih mesecih pozorno spremljali, ali se bo upad izvoza ustavil ali pa bo dolgoročno ogrozil proizvodne načrte nemških podjetij, ki so ključna za evropske dobavne verige.

Predsednik nemške socialdemokratske stranke (SPD) Lars Klingbeil je sprožil razpravo o reformi davčnega sistema, pri čemer je poudaril, da trenutna ureditev davka na dediščino krši načelo pravičnosti in uspešnosti. Po njegovem prepričanju je zdajšnji sistem nepravičen, saj omogoča kopičenje bogastva brez ustreznega prispevka k družbeni blaginji, kar povzroča napetosti znotraj vladajoče koalicije. Klingbeil izpostavlja, da dedovanje samo po sebi ne predstavlja osebnega dosežka ali truda posameznika, zato bi moralo biti močneje obdavčeno. Predlogi vodje SPD so usmerjeni v zmanjšanje premoženjske neenakosti v Nemčiji, kjer se po njegovih besedah prevelik del bogastva prenaša med generacijami brez zadostne obdavčitve. To vprašanje postaja jabolko spora med koalicijskimi partnerji, saj konservativnejši deli politike takšnim ukrepom nasprotujejo. Klingbeilova pobuda odraža širša prizadevanja socialdemokratov za večjo socialno pravičnost in prerazporeditev davčnega bremena. Analitiki ocenjujejo, da bo ta razprava močno vplivala na stabilnost nemške vlade, saj se stališča o davčni politiki med strankami močno razlikujejo. Vprašanje obdavčitve dediščine ostaja ena najbolj polarizirajočih tem v nemški notranji politiki, ki neposredno naslavlja vprašanja ekonomskega modela države in prihodnosti socialne države.

Snežno neurje Elli je povzročilo kaos v severni Nemčiji, prekinilo železniški promet in povzročilo številne nesreče. Poleg snega so prisotni tudi močni vetrovi. Razmere so kritične na več območjih, kar vpliva na potnike, šolarje in voznike. Neurje povzroča zamude in odpovedi, ponekod pa so zabeleženi tudi orkanski sunki vetra.

Sodobni trendi v pijačarski industriji kažejo na močan premik k inovativnim brezalkoholnim alternativam, ki presegajo tradicionalno ponudbo sokov in gaziranih pijač. Potrošniki, ki se odločajo za življenjski slog brez alkohola, imajo sedaj na voljo tako imenovane "proksije" (proxies), ki so kompleksno sestavljeni tako, da posnemajo senzorično izkušnjo vina, vendar brez vsebnosti etanola. Poleg teh se uveljavljajo tudi različni fermentirani napitki, destilirane brezalkoholne pijače in obrtniško pripravljeni sirupi (shrubs). Novi val pijač temelji na uporabi kakovostnih sestavin, kot so zelišča, začimbe in sadni kisi, ki zagotavljajo potrebno kislost in globino okusa. Ta razvoj je še posebej opazen v času pobud, kot je "suhi januar" (Dry January), ko se vse več ljudi zavestno odloči za začasno ali trajno odpoved alkoholu. Industrija se na te potrebe odziva s tehnološko naprednimi postopki, ki omogočajo ohranjanje arom, ki so bile prej značilne le za alkoholne izdelke. Gre za širši kulturni premik, kjer brezalkoholna izbira ne velja več za odrekanje, temveč za gurmansko izkušnjo.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Evropska skladišča zemeljskega plina so se v zadnjih tednih zaradi nizkih temperatur in povečanega povpraševanja po energiji začela hitro prazniti. Po poročilih energetskih združenj so zaloge dosegle ravni, ki so v nekaterih državah označene kot zgodovinsko nizke za to obdobje leta. Čeprav so bila skladišča pred začetkom ogrevalne sezone skoraj polna, je dolgotrajen mraz povzročil hitrejšo črpanje zalog, kot so predvidevale prvotne projekcije. Strokovnjaki in panožna združenja trenutno analizirajo, ali bi sedanje razmere lahko ogrozile zanesljivost oskrbe do konca kurilne sezone. Ključni dejavniki, ki vplivajo na hitrost praznjenja, vključujejo ne le vremenske razmere, temveč tudi zmanjšano razpoložljivost alternativnih virov in omejitve pri uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Kljub zaskrbljenosti nekatere analize kažejo, da so zaloge še vedno v okvirih, ki omogočajo obvladovanje situacije, če se temperature kmalu stabilizirajo. Situacija je ponovno izpostavila pomen plinskih skladišč kot ključnega blažilca za stabilnost energetskega trga v Evropski uniji. Vprašanje energetske varnosti ostaja v ospredju političnih razprav, saj države članice iščejo načine za zmanjšanje odvisnosti od nihanj na trgu in zagotovitev dolgoročne odpornosti infrastrukture. Trenutno stanje spremljajo tudi regulatorji, ki bodo v primeru nadaljnjega drastičnega upada zalog morali sprejeti dodatne ukrepe za racionalizacijo porabe.

Nemški farmacevtski velikan Bayer in njegova hčerinska družba Monsanto sta na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware vložila odškodninske tožbe proti podjetjem Pfizer, BioNTech, Moderna in Johnson & Johnson. Tožniki trdijo, da so omenjeni proizvajalci pri razvoju cepiv proti covidu-19 neupravičeno uporabili tehnologijo za optimizacijo informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), ki jo je Monsanto razvil in patentiral že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za povečanje odpornosti rastlin proti insektom. V tožbi je navedeno, da so tožena podjetja s pomočjo Monsantove gensko spremenjene tehnologije izboljšala stabilnost mRNK v cepivih, s čimer so povečala njihovo učinkovitost pri vzpostavljanju imunosti proti virusu. Bayer, ki sicer ni sodeloval pri proizvodnji cepiv proti covidu-19, v postopku ne zahteva ustavitve proizvodnje ali prodaje cepiv, temveč uveljavlja pravico do finančne odškodnine. Po njihovih navedbah so si proizvajalci s kršitvijo patentov zagotovili izjemne dobičke na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko višina zahtevane odškodnine dosegla znatne zneske, saj se tožba nanaša na tehnološko platformo, ki je bila ključna za hiter razvoj najpogosteje uporabljenih cepiv. Družba Bayer je Monsanto prevzela leta 2018 za 63 milijard dolarjev, s čimer je pridobila tudi obsežen portfelj patentov s področja kmetijske biotehnologije, ki jih zdaj poskuša uveljaviti v farmacevtskem sektorju. Tožene stranke se na vložene tožbe javno še niso podrobneje odzvale.

V letu 2025 so nemški avtomobilski koncerni utrdili svoj položaj na domačem trgu električnih vozil, pri čemer je izstopala predvsem skupina Volkswagen. Medtem ko so domači proizvajalci beležili rast, so nekateri tuji tekmeci doživeli precejšen padec prodaje. Najbolj opazen je bil uspeh znamke Škoda, ki je v tem obdobju uspela podvojiti svoj tržni delež oziroma prodajne rezultate na nemškem trgu. Nasprotno pa se je ameriški proizvajalec Tesla spopadal z močnim upadom zanimanja, saj se je njegova prodaja v Nemčiji v primerjavi s prejšnjimi obdobji prepolovila. Ta trend kaže na spremembo dinamike na enem najpomembnejših evropskih avtomobilskih trgov, kjer kupci ponovno dajejo prednost uveljavljenim evropskim znamkam pred ameriškimi inovatorji. Analitiki poudarjajo, da je bila prevlada nemških koncernov v letu 2025 ključna za stabilizacijo domače industrije. Volkswagen in njegove podružnice so s širitvijo ponudbe in boljšo prilagojenostjo lokalnim potrebam uspeli nevtralizirati prednost, ki jo je Tesla imela v preteklih letih. Razmere na trgu odražajo širše premike v evropski avtomobilski industriji, ki se intenzivno preoblikuje v smeri elektrifikacije.

Ameriško tehnološko podjetje Qualcomm je na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu dopolnilo svojo ponudbo procesorjev za prenosne računalnike. Proizvajalec je predstavil novi različici Snapdragon X2 Plus, ki sta namenjeni širšemu krogu uporabnikov in bosta omogočili razvoj cenovno dostopnejših prenosnikov. Gre za modela X2P-64-100 z desetimi jedri in X2P-42-100 s šestimi jedri, ki dopolnjujeta obstoječo serijo X2 v spodnjem zmogljivostnem segmentu. Z uvedbo teh komponent želi Qualcomm okrepiti svojo prisotnost na trgu osebnih računalnikov, kjer se spopada z močno konkurenco uveljavljenih proizvajalcev. Poleg procesorjev za prenosne naprave je podjetje razkrilo tudi nove modele za vgrajene sisteme (embedded systems), kar nakazuje na širjenje njihove arhitekture v različne industrijske panoge. Nova serija obljublja optimizirano porabo energije in zadostno zmogljivost za vsakodnevna opravila v vstopnih modelih prenosnikov.

Nemška obrambna velikana Rheinmetall in MBDA sta napovedala intenzivnejše sodelovanje pri razvoju in uporabi laserskih oborožitvenih sistemov, namenjenih predvsem obrambi pred brezpilotnimi letalniki. Podjetji si prizadevata za razvoj tehnologije, ki temelji na usmerjeni energiji z visoko uničevalno močjo, kar bi vojaškim silam omogočilo stroškovno učinkovito nevtralizacijo zračnih groženj. Čeprav tehnologija ne spominja na barvne žarke iz znanstvenofantastičnih filmov, gre za visoko tehnološko rešitev, ki bi lahko korenito spremenila sodobno bojišče. Projekt se osredotoča na integracijo laserskih sistemov na kopenska in pomorska vozila, kar bi zagotovilo dodatno plast zaščite pred roji dronov in precizno vodenimi izstrelki. Partnerstvo med podjetjema odraža naraščajoče potrebe evropskih obrambnih sil po naprednih asimetričnih obrambnih sistemih v času povečanih geopolitičnih tveganj. Razvoj bo potekal v več fazah, pri čemer sta podjetji že izvedli prve uspešne preizkuse zmogljivosti laserskih sistemov v nadzorovanih okoljih.

Močna snežna neurja so v zadnjih dneh zajela velik del Evrope in povzročila obsežne motnje v letalskem prometu, ki so prizadele več tisoč potnikov na številnih letališčih. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bila prizadeta ključna evropska letalska vozlišča, kar je sprožilo verižno reakcijo zamud in odpovedi letov po celotni celini. Razmere so se dodatno zaostrile zaradi povečanega obsega potovanj v času praznikov, kar je povečalo pritisk na letalske prevoznike in letališko infrastrukturo. Srbski nacionalni letalski prevoznik Air Serbia je sporočil, da kljub zahtevnim razmeram še naprej ohranja red letenja v skladu z varnostnimi postopki, vendar so posamezne zamude in odpovedi letov neizbežne. Družba je poudarila, da sta varnost potnikov in posadk prednostni nalogi, medtem ko se vse letalske družbe, ki letijo v regijo in iz nje, spopadajo s strogimi protokoli v primeru ekstremnih vremenskih pojavov. Potnike pozivajo k spremljanju aktualnih obvestil o statusu svojih letov.

Kmetje v več evropskih državah so v četrtek stopnjevali proteste proti načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Francoski in belgijski kmetje so s traktorji blokirali dva ključna avtocestna mejna prehoda med državama, medtem ko so njihovi nemški kolegi ohromili promet na približno dveh ducatih avtocestnih uvozov v zveznih deželah Brandenburg in Mecklenburg-Predpomorjansko. Protestniki zahtevajo takojšnjo zaustavitev pogajanj, saj se bojujejo proti nelojalni konkurenci iz Južne Amerike. Organizatorji protestov opozarjajo, da bi uvoz cenejših kmetijskih pridelkov, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije, uničil domače kmetijstvo. V Nemčiji je kmetijske zahteve podprla tudi stranka BSW, ki poudarja pomen zaščite lokalne pridelave hrane. Blokade so povzročile obsežne zastoje v prometu, zlasti na pomembnih prometnicah A1 in A7, kar je povzročilo preglavice tisočem voznikov. Stopnjevanje pritiska kmetov prihaja tik pred odločilnim glasovanjem Evropske unije o omenjenem sporazumu. Kmetijski sindikati napovedujejo nadaljevanje in širitev protestnih aktivnosti, če Bruselj ne bo prisluhnil njihovim pomislekom glede ogrožanja evropskih prehranskih standardov in ekonomskega preživetja kmetijskih gospodarstev. Situacija ostaja napeta, saj države članice EU glede ratifikacije sporazuma ostajajo razdeljene.

Po obsežnem izpadu električne energije na jugozahodu Berlina sta primestni železniški progi S1 in S7 ponovno začeli obratovati po celotni dolžini. Čeprav so vlaki znova na tirih, pa po navedbah operaterja še vedno veljajo določene omejitve, saj vlaki še ne ustavljajo na vseh predvidenih postajah. Potniki se morajo pripraviti na morebitne zamude in daljše čakalne dobe, saj sistem še ni v celoti normaliziran. Tehnične težave, ki so povzročile ohromitev prometa v jugozahodnem delu nemške prestolnice, so bile delno odpravljene, vendar strokovnjaki še vedno spremljajo stanje na omrežju. Operater potnike poziva, naj pred potovanjem preverijo aktualne vozne rede prek uradnih aplikacij, saj se razmere na terenu nenehno spreminjajo. Do popolne stabilizacije prometa bo verjetno potrebnih še nekaj ur, medtem ko vzdrževalne ekipe nadaljujejo z odpravljanjem preostalih napak na infrastrukturi.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Loterija na Bavarskem je v preteklem letu prinesla rekordno število novih milijonarjev, saj je kar 24 igralcev prejelo sedemmestne zneske. Skupno so igralci v tej nemški zvezni deželi prejeli za približno 621 milijonov evrov dobitkov, vendar so za vplačila namenili več kot dvakrat toliko denarja. Največja gostota dobitnikov je bila zabeležena na zgornjem Bavarskem, kjer so udeleženci pokazali največ sreče pri izbiri številk. Priljubljenost iger na srečo pa ni koristila le posameznikom, temveč je znatno napolnila tudi javno blagajno. Svobodna država Bavarska je prek davkov in drugih dajatev od iger na srečo zaslužila skoraj 500 milijonov evrov. Kljub visokim izplačilom dobitnikom statistični podatki kažejo na to, da večina igralcev še vedno porabi več denarja za vplačila, kot ga prejmejo nazaj, kar zagotavlja stabilen priliv sredstev v državni proračun za javne projekte in infrastrukturo.

V Nemčiji skoraj 24 let po uvedbi evra prebivalci še vedno hranijo približno 12 milijard nemških mark, ki jih niso zamenjali za novo valuto. Po podatkih nemške centralne banke (Bundesbank) gre za približno 5,6 milijarde mark v bankovcih in 6,5 milijarde v kovancih. Predstavnik centralne banke Uwe Deichert je pojasnil, da ljudje staro valuto najpogosteje najdejo ob pospravljanju stanovanj pokojnih sorodnikov ali prijateljev. Denar je pogosto skrit na neobičajnih mestih, kot so vzmetnice, stare škatle za zdravila, škatle za piškote, pod sobnimi rastlinami ali celo všit v zavese. Poleg naključnih najdb centralna banka opaža tudi trend unovčevanja numizmatičnih zbirk. Zbiratelji so namreč ocenili, da vrednost nekaterih kovancev ne bo več naraščala, zato se odločajo za menjavo v evre. Izjema so le določeni srebrni kovanci za pet mark, izdani med letoma 1953 in 1971, ki zaradi visoke vsebnosti srebra na trgu dosegajo višje vrednosti od nominalnih. Bundesbank nima natančnih podatkov o tem, kolikšen delež tega denarja se nahaja neposredno v Nemčiji in koliko v tujini, vendar Nemčija ostaja ena redkih držav, kjer je menjava stare valute v centralni banki še vedno mogoča brez časovne omejitve.

Nemčija, ki je dolgo veljala za steber fiskalne stabilnosti v evroobmočju, se pod vodstvom vlade Friedricha Merza sooča z naraščajočimi pritiski na obvezniških trgih. Vlagatelji so začeli prevrednotiti nemško dolžniško strategijo, kar se odraža v nenavadnem krčenju razmikov med donosnostjo nemških državnih obveznic in obveznic držav z evropskega obrobja, kot so Italija, Španija in Portugalska. Medtem ko so te države tradicionalno veljale za bolj tvegane, se premije za tveganje zdaj zmanjšujejo, kar nakazuje na prelivanje kapitala iz Nemčije v druge evropske trge dolžniških instrumentov. Glavni razlog za zaskrbljenost trgov je obsežno zadolževanje prek posebnih skladov, s katerimi se Berlin namerava v prihodnjem desetletju dodatno zadolžiti za več kot 850 milijard evrov. Ta poteza je Nemčijo čez noč pahnila v tveganje dolžniške spirale, kar ogroža njen status varnega pristana za vlagatelje. Razmiki med španskimi in nemškimi obveznicami znašajo le še 0,4 odstotne točke, medtem ko so se donosi na italijanske obveznice, kljub visokemu javnemu dolgu države, približali nemškim na le 0,7 odstotne točke razlike. Poznavalci opozarjajo, da trgi že začenjajo vračunavati morebitne negativne posledice nemške proračunske politike na celotno stabilnost evroobmočja.

Obsežni izpadi električne energije povzročajo nemalo nevšečnosti, vendar strokovnjaki opozarjajo, da se prave nevarnosti lahko pojavijo šele ob ponovni vzpostavitvi oskrbe. Nemški mediji so objavili navodila za državljane o tem, kako ravnati v času brez električne energije in na kaj morajo biti pozorni, ko se napajanje vrne. Glavni poudarek je na preprečevanju preobremenitev omrežja in morebitnih požarov, ki jih lahko povzročijo naprave, ki so ostale vključene med izpadom. Uporabnikom svetujejo, naj med izpadom izključijo vse večje porabnike in naprave z grelnimi elementi, kot so štedilniki, likalniki in opekači. Ko se elektrika vrne, je treba naprave vključevati postopoma, da se preprečijo napetostni sunki. Poleg tega je nujno preveriti delovanje vseh varnostnih sistemov in naprav, ki bi se ob nenadnem prihodu toka lahko pregrele ali povzročile kratki stik, s čimer se zmanjša tveganje za nastanek premoženjske škode ali telesnih poškodb.

Nemška letališča po napovedih združenja ADV v letu 2025 pričakujejo nadaljnjo rast števila potnikov. Po razpoložljivih podatkih so med potniki še posebej priljubljene evropske destinacije, kar nakazuje na stabilno povpraševanje po letih znotraj celine. Poleg rasti prometa poročila kontrole zračnega prometa za preteklo obdobje navajajo tudi izboljšanje točnosti letov, kar je ključen kazalnik operativne učinkovitosti letalske infrastrukture. Kljub pozitivnim napovedim glede števila potnikov pa strokovnjaki opozarjajo na nove izzive v zračnem prostoru. Kontrola zračnega prometa je namreč zabeležila povečano število opaženih brezpilotnih letalnikov v bližini letališč, kar predstavlja varnostno tveganje. Letališča in pristojni organi se bodo v prihodnjem letu morali spopadati z zagotavljanjem varnosti ob sočasnem upravljanju gostejšega prometa. Napovedi temeljijo na trenutnih gospodarskih trendih in pričakovani rasti mobilnosti v evropskem prostoru.

Nemški osrednji borzni indeks Dax je v ponedeljek dosegel novo rekordno vrednost, kar gre pripisati predvsem rasti upanja na oživitev nemškega gospodarstva v prihajajočem letu. Indeks se je povzpel na 24.777 točk in s tem presegel prejšnjo najvišjo vrednost 24.771 točk, ki jo je dosegel oktobra letos. Pozitivno vzdušje na frankfurtski borzi odraža pričakovanja vlagateljev, da se bo največje evropsko gospodarstvo po obdobju stagnacije ponovno okrepilo. Analitiki izpostavljajo, da so konjunkturna pričakovanja ključno gonilo trenutne rasti, kljub nekaterim preostalim negotovostim v mednarodnem okolju. Dosežena rekordna raven potrjuje zaupanje vlagateljev v nemška podjetja, ki sestavljajo borzno elito. Odpiranje borze v Frankfurtu je minilo v znamenju optimizma, kar bi lahko služilo kot pozitiven signal tudi za ostale evropske kapitalske trge v zadnjem četrtletju leta.

Ameriško podjetje za avtonomno vožnjo Kodiak AI je na sejmu CES 2026 napovedalo strateško sodelovanje z nemškim industrijskim gigantom Bosch. Cilj partnerstva je razvoj in razširitev proizvodnje strojne ter programske opreme, ki bo omogočila preobrazbo standardnih tovornjakov v popolnoma samovozna vozila. Tehnološka rešitev bo vključevala redundantno platformo s specializirano strojno opremo in vmesniki, ki so nujni za varno delovanje umetne inteligence Kodiak Driver brez prisotnosti voznika. Sodelovanje se osredotoča na ustvarjanje sistema, ki bo primeren za integracijo tako na obstoječih proizvodnih linijah kot tudi pri naknadni opremi vozil. Po besedah ustanovitelja podjetja Kodiak, Dona Burnetta, bo partnerstvo z Boschem omogočilo potrebno modularnost in vzpostavitev robustne dobavne verige, kar je ključno za komercialni uspeh avtonomnega transporta na svetovnem trgu. Prototip samovoznega tovornjaka, opremljenega z novo tehnologijo, sta podjetji javnosti predstavili na Boschevem razstavnem prostoru v Las Vegasu.

Novi članki poročajo, da so na rast delnic obrambne industrije vplivale tudi razmere v Ukrajini in Venezueli. Indeks Dax je dosegel novo rekordno vrednost ob začetku trgovalnega leta.

Vrednost plena pri spektakularnem vlomu v poslovalnico banke Sparkasse v nemškem mestu Gelsenkirchen je po najnovejših podatkih preiskovalcev verjetno presegla 100 milijonov evrov. Kot poročajo nemški mediji, so se varnostne službe dokopale do informacij, da so posamezne stranke v svojih najetih sefih hranile izjemno visoke zneske, nekateri tudi več kot pol milijona evrov. Uradne potrditve o natančni škodi še ni, saj preiskovalci še vedno ugotavljajo vsebino vseh vlomljenih sefov. Preiskava se poleg samega vloma osredotoča tudi na vprašanje izvora ukradenega premoženja. Policijski viri navajajo, da preiskovalcem povzroča težave nejasen izvor dela denarja, saj se sumi, da bi lahko šlo za neprijavljena sredstva oziroma črni denar. Primer velja za enega največjih vlomov v zgodovini nemškega bančništva, kriminalisti pa še vedno zbirajo dokaze in poskušajo izslediti storilce, ki so s kraja dogodka pobegnili z neznanim, a očitno ogromnim bogastvom.

Na avstrijski južni avtocesti (A2) v bližini vozlišča Guntramsdorf se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je osebno vozilo silovito trčilo v ustavljeno vozilo cestne službe Asfinag. V nesreči so bile poškodovane tri osebe, eno od udeleženih vozil pa se je ob trku prevrnilo, kar je zahtevalo posredovanje reševalnega helikopterja in povzročilo dolge zastoje v smeri proti Dunaju. Po poročanju lokalnih oblasti je vozilo vzdrževalcev izvajalo nujna dela na cestišču, ko je vanj iz neznanega razloga priletel avtomobil. Istočasno so o podobnih incidentih poročali tudi iz Nemčije, kjer so zimske razmere in zglajena vozišča povzročili več nesreč. Na avtocesti A10 med priključkom Ferch in razcepom Potsdam je voznik tovornega vozila s polpriklopnikom zaradi poledice izgubil nadzor nad vozilom in trčil v sredinsko zaščitno ograjo, pri čemer je iz poškodovanega rezervoarja začelo iztekati pogonsko gorivo. Na avtocesti A9 med priključkoma Klein Marzehns in Niemegk pa sta bili dve osebi poškodovani, ko je 27-letni voznik na poledenelem vozišču zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v varnostno ograjo.

Po poročanju medijev je obsežen izpad električne energije v Berlinu morda povzročil požar, za katerega policija sumi, da je bil podtaknjen. Nekateri deli mesta bodo morda ostali brez elektrike do četrtka. Prebivalci poročajo o težavah pri vsakdanjem življenju brez elektrike, mobilnih povezav in informacij.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

Predsednik bavarske krščansko-socialne unije (CSU) Markus Söder je na tradicionalnem zimskem zasedanju stranke v samostanu Seeon zahteval korenito reformo obdavčitve podjetij, ki naj bi stopila v veljavo 1. januarja 2026. Söder je poudaril, da bo leto 2026 politično in gospodarsko izjemno zahtevno, zato mora nemška zvezna koalicija spremeniti svoje prednostne naloge in se osredotočiti na razbremenitev gospodarstva. Po njegovih besedah se Nemčija sooča s številnimi notranjepolitičnimi izzivi, ki bodo zahtevali boleče reze in prilagoditve. Bavarski premier meni, da je trenutni davčni sistem preobremenjujoč za nemška podjetja, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu. Njegov predlog vključuje znižanje davčnih stopenj in poenostavitev postopkov, s čimer bi spodbudili investicije v času gospodarske negotovosti. Söder je ob tem napovedal, da bo CSU v prihodnjih mesecih stopnjevala pritisk na zvezno vlado v Berlinu, saj meni, da so strukturne reforme nujne za preprečitev dolgotrajne stagnacije nemškega gospodarstva, ki je tesno povezano s širšim evropskim prostorom.

V nemški regiji Zgornja Frankovska je v garaži zagorelo električno vozilo za golf, pri čemer je nastala velika premoženjska škoda. Po ocenah policije se višina škode giblje okoli 100.000 evrov. Ogenj je popolnoma uničil vozilo in poškodoval objekt, vendar vzrok za vžig za zdaj ostaja neznan. Policisti in izvedenci na kraju dogodka še vedno preiskujejo okoliščine incidenta, saj ni jasno, ali je šlo za tehnično napako na bateriji ali zunanji dejavnik. Požar je povzročil precejšnje vznemirjenje v lokalni skupnosti, vendar po razpoložljivih podatkih v dogodku ni bil nihče poškodovan. Preiskovalci prosijo morebitne očividce za informacije, ki bi pomagale razjasniti ozadje nesreče.

V Gelsenkirchnu se je zgodil eden največjih ropov v nemški kriminalistični zgodovini. Storilci so vdrli v trezor Sparkasse in odnesli za približno 30 milijonov evrov. Po poročilih so vlomili v 3200 sefov.