Naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci (UI) je povzročilo strmo povišanje cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskim načrtom za razvoj digitalnega gospodarstva. Evropa se trenutno spopada s pomanjkanjem strategije za izhod iz cenovne spirale, medtem ko upravljavci podatkovnih centrov občutijo vse večje finančne pritiske. Moduli RAM so se iz običajnih izdelkov preoblikovali v ključne strateške vire novega gospodarstva, ki so nujni za pametne telefone, strežnike in industrijsko proizvodnjo. Strateški boj za prevlado na trgu polprevodnikov se dodatno zaostruje zaradi geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nedavno podjetju NVIDIA podelila omejeno dovoljenje za izvoz čipov na Kitajsko, vendar ob tem uvaja 25-odstotne izvozne dajatve. ZDA čipe vse pogosteje uporabljajo kot geopolitični vzvod, podobno kot so to storile z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Evropska unija tako ostaja ujeta med pritiski trga in pomanjkanjem lastnih zmogljivosti na področju kritične strojne opreme.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več deset tisoč prebivalcev. Po ocenah operaterja Stromnetz Berlin bi lahko odpravljanje napak pri nekaterih odjemalcih trajalo vse do prihodnjega četrtka. Do motenj v oskrbi je prišlo nenadoma, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti v mestnem prometu in vsakodnevnem življenju prizadetih četrti. Operaterji omrežja se spopadajo z zahtevno sanacijo, saj obseg okvare zahteva dolgotrajna popravila na ključni infrastrukturi. Strokovnjaki trenutno še ugotavljajo natančen vzrok za tako obsežen izpad, medtem ko mestne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Gre za enega večjih infrastrukturnih izzivov v mestu v zadnjem obdobju, saj dolgotrajna prekinitev oskrbe neposredno vpliva na gospodinjstva in lokalna podjetja.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je med božičnimi prazniki odvil eden največjih bančnih ropov v novejši zgodovini države, v katerem so neznani storilci iz podružnice banke Sparkasse odtujili dragocenosti v ocenjeni vrednosti 30 milijonov evrov. Storilci so izkoristili praznični čas in mir, da so neopaženo prodrli v prostore banke, kjer so z uporabo industrijskega vrtalnika predrli steno trezorja. Po vstopu v zavarovan območje so sistematično izpraznili več kot 3.000 individualnih bančnih sefov. Preiskovalci so ugotovili, da so bili predmet kraje predvsem gotovina, zlato in nakit. Zaradi obsega dejanja in tehnične dovršenosti, ki je vključevala uporabo težke opreme za vrtanje, nemška policija primer obravnava kot izjemno načrtovano kriminalno dejanje. Dogodek je sprožil val ogorčenja med strankami banke, ki so izpostavile vprašljivo učinkovitost varnostnih sistemov v času praznikov. Policijska preiskava še vedno poteka, storilci pa ostajajo na prostosti.

Več nemških virov je poročalo, da je bila odločitev o prihodnosti evropskega zračnega bojnega sistema FCAS ponovno preložena. Projekt, ki naj bi bil najpomembnejši in najdražji prestižni projekt evropskega obrambnega sodelovanja, ostaja negotov.

V mestu Alsfeld v nemškem okrožju Vogelsberg je izbruhnil obsežen požar v skladišču podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo vžigalnih sredstev za žare in kamine. Zaradi narave materialov v objektu se je nad območjem razširil gost dim, ki je močno oviral vidljivost in povzročal nevarnost za okoliške prebivalce. Lokalne oblasti so javnost pozvale, naj se izogibajo prizorišču nesreče in zaprejo okna, da bi preprečili vdihavanje morebitnih strupenih plinov. Intervencijske službe so nemudoma omejile promet v okolici tovarne, saj so gasilska vozila potrebovala prost dostop do vodnih virov in samega objekta. Policija je sporočila, da so nastale precejšnje prometne motnje, vendar o žrtvah ali neposredno ogroženih osebah sprva niso poročali. Gasilci so se spopadali z ognjenimi zublji več ur, medtem ko so preiskovalci začeli ugotavljati vzrok požara, ki zaenkrat ostaja neznan. Materialna škoda na objektu in zalogah izdelkov bo po prvih ocenah visoka.

V Nemčiji se je s 1. januarjem 2024 povišala cena za izpuste ogljikovega dioksida (CO2), kar neposredno vpliva na stroške ogrevanja in goriv za potrošnike. Cena se je povišala s prejšnjih 30 na 45 evrov za tono izpuščenega CO2. Ta ukrep je del vladne strategije za doseganje podnebnih ciljev in spodbuditev prehoda na okolju prijaznejše vire energije. Povišanje cen se bo odrazilo na bencinskih črpalkah in pri računih za ogrevanje na zemeljski plin ali kurilno olje. Po ocenah strokovnjakov se bo liter bencina in dizelskega goriva podražil za približno 4 do 5 centov. Za povprečno gospodinjstvo v enodružinski hiši to pomeni letno povečanje stroškov za več deset do sto evrov, odvisno od načina ogrevanja in porabe. Nemška vlada s tem ukrepom sledi načrtu postopnega zviševanja cen emisij, ki je bil zaradi energetske krize začasno upočasnjen, vendar se zdaj vrača na predvideno pot zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Generalni sekretar SPD, Tim Klüssendorf, je ponovil svoj poziv k davčni reformi, ki bi obdavčila bogatejše in razbremenila manjše in srednje dohodke. Predlaga tudi pravičnejšo ureditev sistema socialnega zavarovanja.

V nemški zvezni deželi Saška se je število zaposlenih upokojencev znatno povečalo, kar odraža širši trend v celotni Nemčiji, kjer se gospodarstvo spopada s kritičnim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Deset tisoče upokojencev se je odločilo za podaljšanje delovne aktivnosti, pri čemer se jih večina odloča za oblike dela z manjšeim številom ur, t. i. 'minijob'. Glavni razlogi za ta pojav so dvojni: po eni strani upokojence k delu ženejo finančne potrebe in želja po socialni vključenosti, po drugi strani pa so podjetja zaradi pomanjkanja mlajših kadrov prisiljena ohranjati izkušene starejše delavce. Podjetja v regiji se vse bolj zanašajo na znanje in izkušnje seniorjev, da bi zapolnila vrzeli na trgu dela. Ta trend spreminja strukturo aktivnega prebivalstva, saj upokojenci postajajo ključen steber v sektorjih, kjer primanjkuje strokovnjakov. Čeprav delo v pokoju prinaša dodatne prihodke, hkrati odpira vprašanja o vzdržnosti pokojninskega sistema in zadostnosti pokojnin za dostojno življenje brez dodatnega dela. Strokovnjaki opozarjajo, da bo brez sistemskih sprememb in privabljanja novih delovnih sil nemško gospodarstvo še naprej močno odvisno od starejše generacije.

Romunski nacionalni inštitut za statistiko (INS) je poročal, da se je stopnja inflacije v Romuniji v letu 2025 znižala na 5,3 odstotka, kar predstavlja občuten padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašala 7 odstotkov. Podatki temeljijo na indeksu cen življenjskih potrebščin in kažejo na stabilizacijo makroekonomskih razmer v državi kljub prejšnjim nihanjem. Znižanje inflacijskih pritiskov v Romuniji prihaja po obdobju gospodarske negotovosti, ki jo je zaznamovala upočasnjena gospodarska rast v prvi polovici leta. Čeprav so se nekatere druge države v regiji in po svetu sredi leta še vedno spopadale z rastjo cen, zlasti na področju osnovnih dobrin, so romunski ukrepi za zajezitev rasti cen očitno prinesli rezultate do konca leta 2025. Ta trend predstavlja pomembno spremembo za romunsko gospodarstvo, ki je bilo predhodno pod močnim pritiskom visokih cen energije in hrane.

Nenehno naraščanje povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence je povzročilo strmo rast cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskemu digitalnemu razvoju in operaterjem podatkovnih centrov. Zaradi pomanjkanja strateških surovin in geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se moduli RAM preobrazili iz običajnega blaga v ključni strateški vir nove ekonomije. Administracija predsednika Donalda Trumpa je nedavno uvedla 25-odstotne izvozne dajatve na čipe za Kitajsko, kar kaže na uporabo čipov kot geopolitičnega vzvoda, podobno kot se je to zgodilo pri dobavi utekočinjenega zemeljskega plina Evropi. Globalni trg elektronike se že odziva na te spremembe, saj so cene pomnilniških modulov DRAM in NAND od začetka leta 2025 narasle za skoraj 100 odstotkov. Tehnološki velikan Samsung Electronics zaradi višjih proizvodnih stroškov razmišlja o podražitvi prihajajoče serije pametnih telefonov Galaxy S26, medtem ko so kitajski proizvajalci, kot sta Infinix in Tecno, cene svojih naprav že dvignili. Strokovnjaki opozarjajo, da Evropa trenutno nima ustrezne strategije, s katero bi se spopadla s to cenovno spiralo, kar bi lahko dolgoročno upočasnilo digitalizacijo in razvoj industrijskih procesov na celini.

Zaradi posledic neurja Elli se bo daljinski železniški promet na severu Nemčije začel ponovno vzpostavljati šele opoldne. Pričakujejo se velike omejitve po vsej državi, delno pa bo oviran železniški promet tudi v osrednji Nemčiji. Ponovna vzpostavitev se je začela na relaciji Berlin-Hannover-Ruhrgebiet. V Hannovru je bil avtobusni promet ustavljen. Zaradi neurja sta bili odpovedani dve tekmi Bundeslige.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v nemškem mestu Gelsenkirchen izvedli enega največjih bančnih ropov v zgodovini države. Vlomilci so skozi steno prevrtali luknjo v prostore trezorja poslovalnice banke Sparkasse, kjer so izpraznili približno 3200 zasebnih sefov. Po prvih ocenah nemških preiskovalnih organov in poročanju medijev višina škode znaša med 10 in 90 milijoni evrov, pri čemer naj bi bila najbolj verjetna ocena okoli 34 milijonov evrov v gotovini, zlatu in nakitu. Policija primer obravnava kot tehnološko dovršen vlom, saj so storilci izkoristili praznični čas in pomanjkljivosti v varnostnem sistemu poslovalnice. Dogodek je v nemški javnosti sprožil burne razprave o ustreznosti varovanja zasebnih bančnih predalov. Preiskava incidenta še poteka, policija pa išče sledi za skupino profesionalnih vlomilcev, ki so v trezor vdrli kljub debelim zidovom in varnostnim mehanizmom.

Nemški borzni indeks Dax je v sredo prvič v zgodovini presegel psihološko mejo 25.000 točk, vendar se je njegova rast v četrtek nekoliko umirila. Kljub spodbudnim podatkom iz nemške industrije, ki so indeks dopoldne potisnili celo nad 25.200 točk, so vlagatelji postali previdni. Ob polnoči se je vrednost indeksa Dax znižala za 0,1 odstotka in se ustalila pri 25.097 točkah, medtem ko je indeks srednje velikih podjetij MDax padel za 0,8 odstotka na 31.809 točk. Na upočasnitev rasti na evropskih trgih so močno vplivala dogajanja na ameriških borzah v New Yorku. Čeprav sta indeksa Dow Jones Industrial in S&P 500 sprva dosegala rekordne vrednosti, so se te pozneje znašle pod pritiskom. Glavni razlog za negotovost na trgih so bile izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so se med drugim nanašale na orožarsko industrijo, kar je vneslo nemir med vlagatelje na obeh straneh Atlantika. Analitiki ocenjujejo, da bo meja 25.000 točk v kratkem času verjetno vzdržala, vendar opozarjajo na negotove napovedi iz tujine, ki obremenjujejo nadaljnjo rast. Medtem ko je ameriški Dow Jones še vedno na poti proti mejniku 50.000 točk, so evropski vlagatelji zaradi pričakovanih dodatnih izgub v Združenih državah Amerike začeli unovčevati dobičke, kar je povzročilo trenutno korekcijo tečajev na frankfurtski borzi.

V bližini nemškega mesta Kassel je na tovornjaku za prevoz vozil prišlo do obsežnega požara, v katerem so popolnoma zgoreli štiri električni avtomobili. Gasilcem je s hitrim posredovanjem uspelo rešiti preostali del tovornega vozila in dve dodatni električni vozili, ki sta bili prav tako na prikolici. Po prvih ocenah policije je nastala velika premoženjska škoda, ki bi lahko znašala do 300.000 evrov. Incident se je zgodil na avtocesti, kjer so se gasilci spopadali z zahtevnim gašenjem litij-ionskih baterij, ki zahtevajo specifične postopke hlajenja. Policija trenutno še preiskuje natančen vzrok požara, vendar se sumi na tehnično napako na enem izmed naloženih vozil. Zaradi dogodka je bil promet na tem odseku avtoceste močno oviran, preiskovalci pa ugotavljajo, ali je prišlo do samovžiga baterije med transportom.

V Wuppertalu je pijan voznik povzročil prometno nesrečo, v kateri je bilo poškodovanih šest vozil. Skupna materialna škoda je ocenjena na približno 100.000 evrov.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Nemške oblasti preiskujejo obsežen in tehnološko dovršen vlom v poslovalnico banke Sparkasse v mestu Gelsenkirchen. Neznani storilci so po podatkih policije vdrli v prostore s sefi in izpraznili več kot 3.000 bančnih predalov. Po prvih ocenah preiskovalcev znaša skupna vrednost ukradenega denarja, nakita in drugih dragocenosti približno 30 milijonov evrov. Policija dogodek obravnava kot dejanje organizirane kriminalne združbe, saj način izvedbe kaže na visoko stopnjo strokovnosti in vnaprejšnjega načrtovanja. Preiskovalci so že začeli z zaslišanji prič, ki bi lahko podale koristne informacije o dogajanju v kritični noči. Kljub številnim izjavam storilci ostajajo na begu, banka pa še vedno ugotavlja natančen obseg škode pri posameznih komitentih. Dogodek je v Nemčiji sprožil razpravo o varnostnih standardih v bančnih trezorjih, saj gre za enega največjih tovrstnih ropov v zadnjih letih. Policija je območje poslovalnice zavarovala in nadaljuje z zbiranjem forenzičnih dokazov na kraju zločina.

Po štirih letih popolne zapore so v nemški regiji Sauerland ponovno vzpostavili promet prek viadukta Rahmede na pomembni avtocestni povezavi A45, ki povezuje sever in jug države. Most, ki velja za kritično prometno žilo, je bil zaradi hudih strukturnih poškodb zaprt od decembra 2021, kar je povzročilo obsežne zastoje in gospodarsko škodo v lokalnem okolju, predvsem v mestu Lüdenscheid. Čeprav vnovično odprtje pomeni veliko razbremenitev za tranzitni promet, lokalne civilne iniciative opozarjajo, da delo še ni končano. Prebivalci in podjetniki iz okolice Lüdenscheida, ki so leta prenašali težko breme obvoznega prometa skozi mestno središče, zdaj od zveznih oblasti zahtevajo dodatno finančno pomoč in ukrepe za sanacijo škode na lokalni infrastrukturi. Civilna pobuda, ki je ves čas zapore izvajala politični pritisk na odločevalce, poudarja, da zgolj odprtje mostu ne more izbrisati negativnih posledic dolgoletne izolacije regije. Nemško ministrstvo za promet obljublja nadaljnje investicije, vendar prebivalci ostajajo skeptični glede hitrosti izvedbe preostalih sanacijskih projektov.

Po vlomu v poslovalnico banke Sparkasse v Gelsenkirchnu, kjer so storilci iz zasebnih sefov odtujili za približno 30 milijonov evrov, se pred poslovalnico zbirajo nezadovoljne stranke. Policija je zavarovala vhod, preiskava pa še poteka. Vlom velja za enega največjih v nemški kriminalistični zgodovini.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v Gelsenkirchnu na zahodu Nemčije izvedli obsežen in tehnološko dovršen rop lokalne hranilnice. Po navedbah nemške policije so roparji z uporabo velikega industrijskega svedra prevrtali steno trezorja, nato pa izpraznili približno 3000 varnostnih predalov. V njih so bili shranjeni gotovina, zlato in dragocen nakit, skupna škoda pa je po prvih ocenah preiskovalcev dosegla 30 milijonov evrov. Storilci so izkoristili mirno praznično obdobje, ko je bila banka zaprta, zato je njihovo dejanje ostalo neopaženo do ponovnega odprtja poslovalnice. Dogodek je v lokalni skupnosti sprožil val ogorčenja in strahu. V torek zjutraj se je pred poslopjem banke zbrala množica zaskrbljenih strank, ki so zahtevale informacije o svojih dragocenostih. Zaradi agresivnega vedenja nekaterih posameznikov in groženj uslužbencem je morala posredovati policija, banka pa je ostala zaprta iz varnostnih razlogov. Predstavnik banke Frank Krallmann je v izjavi za javnost poudaril, da so vsi vpleteni v šoku, saj je bilo izropanih več kot 95 odstotkov vseh najetih sefov. Policija nadaljuje z intenzivno preiskavo, storilci pa ostajajo na prostosti.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je med preteklim koncem tedna zgodil eden največjih bančnih ropov v novejši zgodovini države. Storilci so vdrli v trezor tamkajšnje podružnice hranilnice Sparkasse, od koder so odtujili gotovino in dragocenosti v skupni vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Nemška policija je v torek potrdila razsežnosti kraje in razkrila nekatere podrobnosti drznega podviga. Preiskovalci so ugotovili, da so se vlomilci v prostore banke prebili s sosednjega parkirišča, pri čemer so uporabili specialne vrtalnike za prebitje zidov in vstop v območje z zasebnimi sefi. Operacija je bila po navedbah organov pregona izjemno natančno načrtovana in izvedena strokovno. Policija trenutno še zbira dokaze in išče sledi za storilci, ki so uspeli pobegniti z izjemno visokim plenom, preden je bil alarm sploh sprožen.

Med božičnimi prazniki so tatovi z vrtanjem vdrli v trezor nemške banke v Gelsenkirchenu in ukradli za najmanj 10 milijonov evrov gotovine in dragocenosti. Policija preiskuje dogodek, vendar podrobnosti še niso znane.

Nova raziskava Forsa je pokazala, da večina ljudi v Nemčiji meni, da so jih višje cene hrane močno prizadele, zlasti pri nakupovanju v supermarketih. Raziskava osvetljuje pomisleke v nemških gospodinjstvih glede naraščajočih stroškov.

Pričakuje se, da bo evforija okoli umetne inteligence (UI) povzročila rekordno rast števila novoustanovljenih podjetij v letu 2025. Predvideva se, da bo ustanovljenih več kot 3.500 novih podjetij, ki se osredotočajo na razvoj in uporabo rešitev umetne inteligence. Ta rast je posledica novih poslovnih modelov, ki jih omogoča UI, in kaže na močno širitev tega sektorja. Posebej izrazita rast ni omejena le na velika tehnološka središča, kot je Berlin, ampak se močno pojavlja tudi drugod po državi, kar kaže na decentralizacijo inovacij v umetni inteligenci. Ta trend nakazuje, da se potencial umetne inteligence prepoznava in izkorišča v širšem gospodarskem okolju, ne le v uveljavljenih tehnoloških vozliščih. Povečano število start-upov bo verjetno spodbudilo konkurenco in inovacije na področju umetne inteligence, kar bo dolgoročno prineslo nove izdelke in storitve. Razvoj novih tehnologij na tem področju bo imel daljnosežne posledice za različne industrije, saj umetna inteligenca postaja ključna gonilna sila digitalne transformacije.

Nemško podjetje za spletno prodajo modnih izdelkov Zalando je v četrtek napovedalo zaprtje svojega logističnega centra v Erfurtu na vzhodu Nemčije, kar bo neposredno vplivalo na 2700 zaposlenih. Vodstvo družbe je odločitev utemeljilo s potrebo po preoblikovanju evropske logistične mreže, s čimer se želijo učinkoviteje spopadati z vse večjim pritiskom in konkurenco s strani kitajskih spletnih platform. Preoblikovanje poslovanja prihaja po tem, ko je Zalando uspešno zaključil prevzem svojega tekmeca About You, s čimer je še utrdil svoj položaj na trgu, a hkrati naletel na potrebo po optimizaciji stroškov. Po poročanju tujih medijev je to eden največjih rezov v delovno silo podjetja v zadnjih letih, kar kaže na zaostrene razmere v evropski spletni trgovini. Podjetje se trenutno spopada z upadom povpraševanja in agresivnimi cenovnimi strategijami azijskih ponudnikov, kot sta Shein in Temu. Strategija zaprtja centra v Erfurtu naj bi omogočila večjo agilnost podjetja, vendar hkrati povzroča precejšnjo negotovost na lokalnem trgu dela v zvezni deželi Turingija.

Avtomobilski sektor se pripravlja na leto 2026, ki bo prineslo pomembne premike v zakonodaji, obdavčitvi in tehnološkem razvoju. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki pozvali vlado k jasni opredelitvi glede prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, potem ko je Evropska unija omilila svoja stališča za leto 2035. EU bo namreč dovolila uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po tem datumu, če bodo ti uporabljali e-goriva ali biogoriva, kar povzroča negotovost pri britanskih potrošnikih in proizvajalcih. Hkrati se v letu 2026 napovedujejo obsežne spremembe na področju dajatev. V Združenem kraljestvu bodo s 1. aprilom 2026 povišali trošarine na vozila (VED) v skladu z indeksom maloprodajnih cen, kar bo vplivalo na milijone lastnikov avtomobilov, kombijev in motornih koles. Posebne spremembe čakajo lastnike električnih vozil, ki bodo po novem plačevali tri penije na miljo, v Londonu pa se bo januarja 2026 zvišala pristojbina za vstop v središče mesta z 15 na 18 funtov, pri čemer električna vozila ne bodo več povsem oproščena plačila. Na trgu vozil se obetajo številne novosti, saj proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in Kia, napovedujejo nove modele SUV in limuzin z naprednimi digitalnimi vmesniki. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi načrtuje razširitev svoje ponudbe z modeli EREV (električna vozila s podaljšanim dosegom), ki vključujejo majhen bencinski motor kot generator, s čimer želijo nasloviti strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh.

Švicarsko podjetje Nestlé je sprožilo svetovni odpoklic določenih serij otroške prehrane blagovnih znamk BEBA in ALFAMINO, potem ko so v izdelkih odkrili nizke koncentracije toksina. Ukrep neposredno zadeva tudi avstrijski trg, kjer je tamkajšnje ministrstvo za zdravje staršem svetovalo, naj izdelkov ne uporabljajo in jih vrnejo na prodajna mesta, kjer jim bodo povrnili kupnino. Podjetje zagotavlja, da do tega trenutka niso zabeležili nobenega primera obolenja ali zdravstvenih težav pri dojenčkih, ki bi bili povezani z uživanjem omenjenih izdelkov. Kljub nizkim vrednostim nečistoč so se v podjetju odločili za preventivni odpoklic, da bi zagotovili najvišjo stopnjo varnosti za potrošnike. Podrobnejše informacije o serijah in rokih uporabe so na voljo na spletnih straneh proizvajalca in pristojnih nacionalnih organov za varno hrano.

Češki državni proračun je preteklo leto končal s primanjkljajem v višini 290,7 milijarde čeških kron, kar je bistveno preseglo prvotno načrtovanih 241 milijard kron. Finančna ministrica Alena Schillerová je v torek sporočila, da gre za četrti največji primanjkljaj od nastanka samostojne Češke republike. Rezultat kaže na slabše proračunsko stanje v primerjavi z letom 2024, ko je primanjkljaj znašal 271,4 milijarde kron. Po navedbah opozicije je vlada pod vodstvom Petra Fiale prvič po šestnajstih letih presegla zakonsko določeno omejitev primanjkljaja, in sicer za približno 50 milijard kron. Finančna ministrica je izpostavila, da se je proračunski minus v primerjavi z letom prej povečal za skoraj 20 milijard kron, kar predstavlja odstopanje od zastavljenih fiskalnih ciljev države v letu 2025.

Nemške dobave orožja Ukrajini so v letih 2023 in 2024 povzročile rekordno visoke izvozne številke. Vendar pa se trend v letošnjem letu obrača, saj Nemčija beleži občuten padec pri dovoljenjih za izvoz orožja.

Deutsche Bahn bo leta 2026 investirala rekordnih 23 milijard evrov v železniško omrežje, kar je največ doslej. Kljub temu se potniki še vedno pritožujejo nad gradbišči, motnjami in zamudami.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Z vidika zaposlenih so nekateri prazniki v letu 2026 neugodni, saj padejo na vikende. Levica in Zeleni zahtevajo nadomestilo med tednom, medtem ko strokovnjak meni, da je debata nesmiselna. Debata poteka v Nemčiji.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so se z začetkom leta 2025 občutno povišale cene v lokalnem in regionalnem potniškem prometu. Podražitve niso omejene zgolj na splošno uveljavljeno vozovnico Deutschlandticket, temveč vključujejo širši spekter tarifnih razredov za avtobusne in vlakovne prevoze. Poleg višjih stroškov za potnike na razmere v javnem prometu vplivajo tudi napeti tarifni pogovori med sindikati in delodajalci, ki bi lahko privedli do dodatnih motenj v prometu. Trend rasti cen javnega prevoza je tesno povezan z izzivi pri financiranju trajnostnih prometnih rešitev v celotni regiji. Medtem ko so oblasti zagotovile dolgoročen obstoj enotne nemške vozovnice, se uporabniki soočajo s finančnim bremenom, ki presega prvotne napovedi ob uvedbi ugodnejših potovalnih kuponov. Situacija v Nemčiji odraža širše evropske trende, kjer države poskušajo uravnotežiti dostopnost trajnostne mobilnosti z naraščajočimi stroški vzdrževanja infrastrukture in energentov.

V nemškem delovnem pravu so se pojavila jasna vprašanja glede dopustnosti odtegovanja negativnih ur od delavčeve plače. Pravna stroka pojasnjuje, da delodajalec negativnih ur ne sme samodejno odšteti od plačila, razen če je bil za takšen namen vzpostavljen uraden časovni račun (nem. Arbeitszeitkonto) in so bila upoštevana določila kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. Ključni dejavnik pri tem je vprašanje, kdo je odgovoren za nastanek manjka ur. Če delodajalec delavcu ne more zagotoviti dogovorjenega obsega dela, gre za tveganje na strani podjetja, kar pomeni, da delavec ne sme biti finančno oškodovan. V primerih, ko delavec samovoljno dela manj, pa so sankcije v obliki nižjega izplačila pravno bolj utemeljene, vendar morajo biti vnaprej jasno opredeljene v delovnopravnih aktih.

Neznani storilci so v Gelsenkirchnu izvedli spektakularen vlom v trezor lokalne banke Sparkasse, pri čemer so po ocenah policije odtujili za več deset milijonov evrov vrednih dragocenosti. Vlomilci so se v močno zavarovan trezor prebili s pomočjo vrtanja, nato pa izpraznili številne bančne sefe. Policija preiskuje primer kot enega največjih tovrstnih zločinov v nemški kriminalni zgodovini, vrednost plena pa naj bi dosegala srednje dvomestno milijonsko število. Preiskava je trenutno v polnem teku, policisti pa so že zaznali prve sledi, ki bi lahko vodile do storilcev. Pred poslopjem banke so se po dogodku zbrali vznemirjeni najemniki sefov, kar je povzročilo precejšnje nemire, saj se lastniki dragocenosti spopadajo z negotovostjo glede usode svojega premoženja. Organi pregona podrobnosti o načinu pobega in identiteti osumljencev zaradi interesa preiskave še ne razkrivajo javnosti.

Številni nemški mediji poročajo o občutnem upadu dobav vozil Tesla v zadnjem četrtletju leta 2025, kar je posledica ukinitve spodbud za nakup električnih vozil v Združenih državah Amerike. Podjetje je že drugič zapored zabeležilo letni padec prodaje.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Nove novice poročajo, da je nevihta Elli povzročila preventivne omejitve medkrajevnega prometa pri Deutsche Bahn, kar vključuje odpovedi vlakov in zmanjšane hitrosti, predvsem v severnem in vzhodnem delu Nemčije. Potniki morajo pričakovati zamude.

Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila tehnologijo umetne inteligence za avtomobile, pri čemer jo bo Mercedes kot prvi preizkusil. Nvidia je prav tako predstavila platformo Alpamayo AI za izboljšanje avtonomne vožnje. Poleg tega bo Nvidia tehnologijo umetne inteligence uvedla tudi v gradbeno opremo. Lenovo je razkril program AI Cloud Gigafactory, ki naj bi pospešil uvedbo storitev umetne inteligence.

Knjižna industrija v Nemčiji je zaskrbljena zaradi upada bralne pismenosti. Novi vodja industrije, Sebastian Guggolz, opozarja na posledice za družbo in demokracijo ter poudarja, kaj sam stori glede tega problema.

Maximilian Tayenthal, soustanovitelj nemške digitalne banke N26, se je z mesta soizvršnega direktorja umaknil prej, kot je bilo sprva načrtovano. Njegov odhod iz operativnega vodenja pomeni pomembno spremembo v vrhu ene najbolj prepoznavnih evropskih neobank. Tayenthal, ki je podjetje soustanovil in ga vodil skozi obdobje hitre rasti ter regulatornih izzivov, se bo v prihodnje osredotočil na strateške vloge v upravnem odboru. Nenadna odločitev o pospešitvi primopredaje poslov je v finančnih krogih sprožila ugibanja o prihodnji strategiji banke, ki se v zadnjih letih spopada s strožjim nadzorom nemškega finančnega regulatorja BaFin. Kljub hitremu umiku iz dnevnih operacij Tayenthal ostaja pomemben delničar podjetja. Banka N26 se v tem obdobju pripravlja na morebitno uvrstitev na borzo, kar zahteva stabilno vodstveno strukturo in izpolnjevanje vseh kapitalskih zahtev. Uprava banke bo pod vodstvom Valentina StAlfa zdaj nadaljevala s procesom preoblikovanja v bolj tradicionalno, a tehnološko napredno finančno institucijo.

Nemški minister za okolje Carsten Schneider se je zavzel za uvedbo dodatnih sistemov kavcij, ki bi vključevali širši nabor izdelkov, kot so stari mobilni telefoni in baterije. Namen predloga je povečati delež pridobljenih sekundarnih surovina in spodbuditi učinkovitejše recikliranje v Nemčiji. Minister je poudaril, da takšni ukrepi niso koristni le za varovanje okolja, temveč prinašajo tudi gospodarske koristi z zagotavljanjem dragocenih materialov. Po navedbah ministrstva bi razširitev krožnega gospodarstva zmanjšala odvisnost od uvoza surovin in hkrati preprečila kopičenje nevarnih odpadkov v gospodinjstvih. Schneider meni, da so obstoječi sistemi za embalažo pijač dokazali svojo učinkovitost, zato bi bilo smiselno podobne mehanizme uporabiti tudi za kompleksnejše elektronske naprave in energetske vire. Načrt predvideva tesnejše sodelovanje s proizvajalci in trgovci, ki bi morali prilagoditi svojo logistiko novemu načinu zbiranja odpadkov.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je pred poslovalnico banke Sparkasse zbrala množica zaskrbljenih strank, ki so zahtevale informacije po spektakularnem vlomu v bančne trezorje. Incident, ki se je zgodil v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, je povzročil precejšen preplah med imetniki sefov, saj so se nekateri pred banko zvrstili že v zgodnjih jutranjih urah. Stranke so upale na pojasnila o tem, ali so bili v vlomu odtujeni tudi njihovi dragoceni predmeti in dokumenti. Vodstvo banke se je na situacijo že odzvalo, vendar so poudarili, da bodo stranke na dokončne informacije morale še počakati. Preiskava dogodka, ki po prvih podatkih kaže na visoko stopnjo profesionalnosti storilcev, še poteka, policija pa zavaruje sledi na kraju dogodka. Zaradi narave kaznivega dejanja banka še ne more podati celovite ocene o nastali škodi ali o tem, kateri sefi so bili tarča napada. Dogodek je izpostavil vprašanja o varnostnih protokolih v finančnih ustanovah v regiji.

V nemškem mestu Gelsenkirchen je prišlo do odmevnega vloma v trezorske prostore tamkajšnje banke Sparkasse. Neznani storilci so vdrli v prostore s sefi, kar je med komitenti sprožilo precejšen preplah in zaskrbljenost glede varnosti njihovega premoženja. Po poročilih banke se zadeve spopadajo z ugotavljanjem obsega škode, pri čemer poskušajo čim hitreje obvestiti oškodovane stranke o stanju njihovih dragocenosti. Policija trenutno izvaja intenzivno preiskavo incidenta, vendar podrobnosti o načinu vstopa v močno zavarovane prostore še niso javno dostopne. Banka je napovedala, da bo svoja vrata ponovno odprla takoj, ko bodo zaključeni nujni preiskovalni postopki in sanacija prostorov. Dogodek je v lokalnem okolju povzročil precejšnjo negotovost, saj se številni sprašujejo o učinkovitosti obstoječih varnostnih protokolov v finančnih ustanovah.

V nemškem mestu Gelsenkirchen na zahodu države se je v prostorih banke Sparkasse zgodil obsežen rop, v katerem so neznani storilci izpraznili več tisoč individualnih sefov. Po prvih ocenah nemških preiskovalnih organov in poročanju medijev naj bi skupna vrednost ukradenega denarja in dragocenosti znašala približno 34 milijonov evrov. Storilci so v trezor vdrli tako, da so skozi steno izvrtali odprtino, kar kaže na vnaprejšnje načrtovanje in tehnično podkovanost kriminalne skupine. Preiskava je pokazala, da so vlomilci skupaj razbili in izropali približno 3200 zasebnih sefov strank. Dogodek, ki so ga nemški mediji označili za enega največjih ropov bank v zadnjem času, je sprožil obsežno policijsko operacijo. Nemška policija podatkov o storilcih za zdaj še ni razkrila, prav tako še ni znano, ali so imeli napadalci notranje informacije o varnostnem sistemu banke Sparkasse. Prebivalci in komitenti so nad dogodkom pretreseni, saj gre za enega največjih premoženjskih deliktov v regiji ob koncu leta.

Številni trgovci na drobno v nemški zvezni deželi Hessen so izrazili nezadovoljstvo z letošnjimi rezultati božične prodaje, saj prihodki niso dosegli načrtovanih pričakovanj. Kot poroča panoga, so se nakupovalne navade potrošnikov opazno spremenile, kar je povzročilo upad prometa v fizičnih trgovinah. Glavni razlog za slabše rezultate je hitra rast spletne trgovine, ki še naprej pridobiva prednost pred tradicionalnimi trgovskimi lokacijami v mestnih središčih. Trgovci so sprva polagali upe v zadnje tedne leta, vendar se ti niso uresničili v zadostni meri. Kljub prazničnemu obdobju, ki tradicionalno predstavlja vrhunec trgovske dejavnosti, so številne prodajalne zabeležile manjši obisk. V panogi zdaj upajo na izboljšanje stanja po praznikih, ko pričakujejo povečano povpraševanje zaradi unovčevanja darilnih bonov in sezonskih razprodaj. Negativni trendi v Hessnu sicer odražajo širšo sliko stanja v nemški trgovini na drobno, kjer se trgovci spopadajo s spremenjenimi ekonomskimi razmerami.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v mestu Gelsenkirchen na zahodu Nemčije izvedli obsežen rop banke, pri čemer so po ocenah policije odtujili za približno 30 milijonov evrov plena. Storilci so izkoristili praznični mir in neopaženo vdrli v prostore finančne ustanove, njihov podvig pa so tuji mediji zaradi domiselnosti in natančnosti primerjali s filmskimi ropi iz serije Oceanovih enajst. Policija v Gelsenkirchnu je incident potrdila v torek zjutraj, ko so zaposleni in stranke odkrili razsežnost škode. Dogodek je med komitenti banke sprožil val ogorčenja in nezadovoljstva, saj so se mnogi bali za varnost svojih dragocenosti v sefih. Kriminalistična preiskava trenutno poteka, policisti pa preverjajo varnostne sisteme in zbirajo sledi, ki bi jih storilci lahko pustili med vdorom v močno varovane prostore.

Neznani storilci so v nemškem mestu Gelsenkirchen izvedli obsežen bančni rop, pri katerem so odtujili gotovino in dragocenosti v skupni vrednosti približno 30 milijonov evrov. Po podatkih tamkajšnje policije so vlomilci v prostore banke vstopili s pomočjo velikega vrtalnika, s katerim so si utrli pot do bančnega trezorja. Dogodek se je odvil v času božičnih praznikov, kar je storilcem verjetno omogočilo nemoteno delo. Preiskovalci so ugotovili, da so nepridipravi odprli več kot 3.000 varnostnih predalov, v katerih so stranke hranile denar, zlato in nakit. Kljub takojšnjemu začetku preiskave in zbiranju dokazov na kraju dogodka so storilci še vedno na begu. Policija podrobnejših informacij o identiteti osumljencev ali natančnem poteku vloma zaradi interesa preiskave še ni razkrila, so pa potrdili, da gre za enega največjih tovrstnih ropov v zadnjem obdobju na tem območju.