Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je v sredo izjavil, da bi moral ameriški vojaški proračun za leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. To je precej več od 901 milijarde dolarjev, ki jih je Kongres odobril za leto 2026. Trump je svojo odločitev o vojaški porabi objavil na družbenem omrežju Truth Social, pri čemer je navedel, da je to rezultat "dolgih in težkih pogajanj s senatorji, člani in izjemnimi generali ter admirali". Trump je poudaril, da so "časi problematični in nevarni" ter da je povečanje vojaškega proračuna ključno za izgradnjo "vojaštva sanj" (dream military). Povečanje proračuna na 1,5 bilijona dolarjev bi predstavljalo več kot 50-odstotno povišanje glede na sedanjo rekordno raven. Čeprav bi takšno povečanje zahtevalo odobritev Kongresa, republikanci, ki imajo tesno večino v Senatu in Predstavniškem domu, doslej niso nasprotovali Trumpovim načrtom porabe. Trump je tudi namignil, da so resnični upravljavci Bele hiše nekateri posamezniki, ki niso izvoljeni, kar se mu je še nedavno zdelo neverjetno. Po njegovih besedah naj bi se vojaški proračun plačal z "odpravo odpadkov, goljufij in zlorab ter končanjem neskončnih in smešnih tujih vojn". S tem predlogom Trump nadaljuje s svojo platformo "Amerika najprej", ki predvideva močno vojsko in manjšo vpletenost v tuje konflikte, razen kadar so neposredno v interesu ZDA.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa naj bi razvijala načrt za dolgoročni nadzor nad venezuelsko nafto, kar bi po njenih ocenah omogočilo znižanje cen surove nafte na svetovnem trgu na približno 50 dolarjev za barel. Washington naj bi s tem "zelo ugodno" obnovil Bolivarsko republiko. Ta strategija poudarja pomemben gospodarski in geopolitični interes Združenih držav Amerike v venezuelskem naftnem sektorju. Načrtovano znižanje cen nafte bi imelo obsežne posledice za svetovne trge, saj bi se stabilizirale cene energentov, kar bi lahko pozitivno vplivalo na gospodarstva po svetu. Vendar pa takšen nadzor nad suverenimi viri druge države odpira vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti, še posebej glede na nestabilne politične razmere v Venezueli. Predlagana strategija Združenih držav Amerike nakazuje na proaktivno vlogo pri oblikovanju globalnih naftnih cen in vplivanju na regionalno politično stabilnost. Čeprav se ta načrt nanaša na preteklo administracijo, koncept nadzora nad ključnimi naftnimi viri ostaja relevanten v sodobni geopolitiki. Takšni ukrepi bi lahko imeli daljnosežne posledice za odnose med Združenimi državami Amerike in Latinsko Ameriko ter za globalno energetsko varnost. Poudarja se potreba po diplomatskem reševanju sporov in spoštovanju suverenosti držav, tudi kadar so v igri pomembni gospodarski interesi.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno spregovoril o prihodnjih dobičkih od prodaje venezuelske nafte, pri čemer je omenil podrobnosti domnevnega dogovora, ki bi Venezueli omogočal nakup izključno ameriških kmetijskih proizvodov in zdravil. Te izjave prihajajo le nekaj dni po domnevnem ameriškem napadu na Venezuelo, ki ga Združene države Amerike utemeljujejo z bojem proti drogam. Venezuela medtem poroča o povišanem številu žrtev, ki naj bi preseglo sto, in žaluje za pokopanimi v Caracasu. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj je po poročanju Trumpova administracija že prevzela nadzor nad naftno industrijo države, medtem ko se predsednik Nicolás Maduro, ki je bil aretiran in prepeljan v ZDA, izreka za nedolžnega na zveznem sodišču v New Yorku. Venezuela, preko svoje začasne predsednice, ostro zavrača trditve o tujem nadzoru nad državo, poudarja suverenost in neodvisnost, kljub dejanjem ZDA in Trumpovim načrtom za obnovo venezuelske naftne industrije po Madurjevi aretaciji.

Venezuela in Združene države Amerike so se v začetku januarja 2025 pogajale o prodaji nafte, kar bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte in odnose med državama. Državno naftno podjetje Petróleos de Venezuela (PDVSA) je potrdilo pogajanja z Washingtonom o obsegu prodaje nafte, kar kaže na morebitno selektivno omilitev sankcij, ki bi venezuelski nafti omogočila vrnitev na svetovne trge. To nadaljevanje dialoga in morebitno sproščanje trgovine z nafto sledi predhodnim aktivnostim, kot je dovoljenje za raziskovanje nafte, ki ga je Chevron pridobil julija 2025, kar nakazuje na postopno normalizacijo odnosov na področju energetike, kljub geopolitičnim napetostim. Sekretar za energijo ZDA, Chris Wright, je poudaril, da bodo Združene države Amerike nadzorovale prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas in prihodke od teh transakcij deponirale na račune, ki jih bo upravljal Washington. Ta poteza vzbuja pomisleke o suverenosti Venezuele nad lastnimi naravnimi viri in nakazuje na močan vpliv ZDA na venezuelsko naftno industrijo. Prav tako kaže na prizadevanja Združenih držav Amerike, da bi stabilizirale naftni trg in morda zmanjšale odvisnost od drugih virov nafte. Medtem ko se pogajanja nadaljujejo, pričakovanja glede povečane ponudbe venezuelske nafte že vplivajo na svetovne cene. Morebitna odprava sankcij bi lahko dolgoročno prinesla koristi obema stranema, saj bi Venezuela pridobila prepotrebne prihodke, ZDA pa bi si zagotovile dodaten vir nafte. Vendar pa so pogoji, pod katerimi bodo te transakcije potekale, ključni za določitev vpliva na venezuelsko gospodarstvo in politično stabilnost v regiji.

Administracija predsednika Trumpa si je prizadevala uveljaviti nadzor nad venezuelsko nafto z zasegom dveh sankcioniranih tankerjev, ki sta prevažala nafto, ter napovedala načrte za rahljanje nekaterih sankcij. Ministrstvo za energijo ZDA je nakazalo, da bo selektivno odstranilo sankcije, da bi omogočilo dobavo in prodajo venezuelske nafte na svetovnih trgih. Namen teh ukrepov je omogočiti rafinerijam na obali Mehiškega zaliva dostop do velikih zalog težke nafte v Venezueli.

Donald Trump je napovedal, da bi lahko ameriško nadzorstvo nad Venezuelo trajalo več let. Izjavil je, da bo Venezuela z zaslužkom od nafte kupovala izključno ameriške izdelke.

Združene države Amerike so v sredo v Severnem Atlantiku zasegle ruski tanker Marinera, ki naj bi prevažal venezuelsko nafto in s tem kršil ameriške sankcije. Operacija je potekala po daljšem zasledovanju plovila, ki je bilo v preteklosti že vpleteno v dejavnosti, povezane s tako imenovano 'floto v senci', ki omogoča skrivne prevoze nafte za države, kot so Venezuela, Rusija in Iran, s čimer se izogiba mednarodnim sankcijam. Britanska mornarica je pri zasegu pomagala, operacija pa je povzročila močan protest Moskve. Ameriške sile so tanker ustavile na podlagi naloga, ki ga je izdal zvezni sodni organ ZDA, čeprav so plovilo spremljale tudi ruske vojaške podmornice. Ob zasegu je ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth na platformi X sporočil, da je blokada sankcionirane in nezakonite venezuelske nafte v veljavi povsod po svetu. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kasneje potrdila, da bo posadka zaseženega plovila sodno preganjana. Predsednik ZDA Donald Trump se je pohvalil, da so zasegli »30-50 milijonov sodčkov« surove nafte, medtem ko je energetski sekretar napovedal, da bodo ZDA nadzorovale venezuelsko nafto »za nedoločen čas«. Incident predstavlja zaostrovanje napetosti med ZDA in Rusijo, pa tudi z Venezuelo, saj Washington še naprej izvaja agresivno politiko sankcij. Zaseg tankerja Marinera, in drugega tankerja Sophia v Karibih, je del širših prizadevanj ZDA za omejevanje dejavnosti, ki kršijo mednarodne sankcije in destabilizirajo svetovno trgovino z nafto. Predsednik Trump je v preteklih letih izvajal strogo politiko do Venezuele, kar vključuje tudi poskuse odstranitve predsednika Nicolása Madura z oblasti in obtožbe o plenjenju venezuelskega premoženja.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil dvostrankarski predlog zakona o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva ukrepe tudi proti državam, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, ki kupujejo rusko nafto. Novico je potrdil republikanski senator Lindsey Graham, ki je po srečanju s Trumpom na družbenih omrežjih zapisal, da je predsednik prižgal zeleno luč predlogu zakona, na katerem je delal več mesecev skupaj s senatorjem Blumenthalom in drugimi. Graham je odločitev označil za zelo časovno primerno, glede na to, da Ukrajina dela koncesije za mir, medtem ko Rusija nadaljuje z vojaškimi dejanji. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", naj bi Trumpu omogočil kaznovanje držav, ki kupujejo poceni rusko nafto in s tem financirajo rusko vojno proti Ukrajini. Po besedah senatorja Grahama bo ta zakon predsedniku dal "ogromen vpliv" na države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, da jih spodbudi k prenehanju nakupov ruske nafte. Pričakuje se močna dvostrankarska podpora zakonodaji že v naslednjem tednu, s čimer se nadaljujejo prizadevanja ZDA za omejevanje ruskih prihodkov in pritiskanje na Kremelj. Ta poteza sledi preteklim grožnjam in napovedim ZDA o uvedbi carin in sankcij proti državam, ki vzdržujejo trgovinske vezi z Rusijo. Julija 2025 je Trump napovedal 25-odstotne carine na indijsko blago in dodatne kazni zaradi vezi z Rusijo, ameriški finančni minister Scott Bessent pa je Kitajsko opozoril na možnost uvedbe celo 500-odstotnih carin zaradi nakupov sankcionirane ruske nafte. Rusija je na te grožnje odgovorila, da je njeno gospodarstvo imuno na nove sankcije in da se pripravlja na morebitne nove omejitve.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Donald Trump je odredil umik Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, med katerimi so tudi ključne agencije ZN in telesa, osredotočena na podnebje. Med organizacijami, ki jih ZDA zapuščajo, sta tudi Medvladni panel za podnebne spremembe (GIEC) in UNESCO. Kitajski strokovnjaki ocenjujejo, da ta utilitaristična poteza slabi multilateralno sodelovanje in svet potiska v "džungelski red".

Združene države Amerike so po nedavni vojaški operaciji v Venezueli začele s prodajo sedanjih in prihodnjih zalog venezuelske nafte, kar je sprožilo ostre odzive v regiji. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez je dogajanje označila za madež brez primere v odnosih med državama. Rodriguezova je poudarila, da državna naftna družba PdVSA sicer ostaja v pogajanjih za prodajo surove nafte na ameriški trg, vendar so dejanja Washingtona po njeni oceni del širše imperialistične agresije v Latinski Ameriki. Ameriška administracija je hitro prešla k unovčevanju rezultatov vojaškega posredovanja, s katerim so si skušali zagotoviti nadzor nad energetskimi viri države. Kljub trditvam o običajnih trgovinskih procesih, gre za neposredno stopnjevanje napetosti, ki vključuje tudi delovanje ameriških sil na tleh Venezuele. Poteze Washingtona so usmerjene v popolno politično in gospodarsko preoblikovanje države pod ameriškim vplivom. Operacija, ki se je začela 3. januarja, je povzročila globoke diplomatske in humanitarne posledice. Medtem ko ameriška vlada opravlja prve transakcije z nafto, se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o zakonitosti tovrstnega prilaščanja naravnih virov suverene države. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Caracas obtožuje Washington kršenja vseh mednarodnih norm.

ZDA so izvedle tajno operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter ju prepeljale iz Caracasa v New York. Medtem je prišlo do telefonskega pogovora med Donaldom Trumpom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki nakazuje morebitno umiritev napetosti.

Upravni odbor družbe Warner Bros. Discovery (WBD) je uradno zavrnil najnovejšo ponudbo podjetja Paramount Skydance za prevzem, s čimer se je podjetje odločilo vztrajati pri načrtovanem združevanju z velikanom pretočnih vsebin Netflixom. Vodstvo družbe Warner Bros. je ocenilo, da je ponudba Paramounta, kljub višji nominalni vrednosti in vključitvi podjetja Discovery, strukturno prešibka in manj obetavna za dolgoročno stabilnost podjetja v primerjavi s sporazumom z Netflixom. Zavrnitev sovražnega prevzema pomeni, da bi moral Paramount bistveno povišati svojo ponudbo ali izboljšati pogoje financiranja, če želi še naprej konkurirati za lastništvo hollywoodskega studia. Warner Bros. se je odločil prednostno obravnavati sinergije, ki jih ponuja Netflix, kljub pritisku delničarjev, ki so sprva kazali zanimanje za Paramountovo gotovinsko premijo. Odločitev odraža strateško usmeritev podjetja k utrditvi položaja na globalnem trgu pretočnih storitev pod okriljem Netflixove infrastrukture. Dogajanje v Hollywoodu nakazuje na intenzivno konsolidacijo v medijski industriji, kjer se največji igralci borijo za prevlado nad filmskimi katalogi in pravicami za pretakanje. Analitiki ocenjujejo, da bo neuspeli poskus Paramounta prisilil družbo v iskanje drugih strateških partnerstev, medtem ko bo Netflix s prevzemom WBD utrdil svoj primat na trgu in pridobil dostop do nekaterih najbolj prepoznavnih intelektualnih lastnin v svetu zabave.

Zvezne države ZDA se bodo leta 2026 soočile z velikimi odločitvami glede proračunov za programe socialne varnosti, kot sta Medicaid in SNAP, ter davkov, zaradi obsežne zakonodaje, ki jo je podpisal predsednik Donald Trump. Zvezna vlada bo prenesla več odgovornosti na države.

Donald Trump je dejal, da želi preprečiti velikim institucionalnim vlagateljem nakup hiš, saj meni, da to otežuje nakup stanovanj mladim družinam. Poudaril je, da bi prepoved olajšala pot do prvega doma za mlade družine in posameznike.

Združene države Amerike so v novih prehranskih smernicah za leto 2026 uvedle pomembne spremembe pri priporočilih glede uživanja alkohola. Pristojne institucije so iz uradnih dokumentov umaknile dosedanja določila, ki so omejevala vnos alkohola na eno pijačo dnevno za ženske in dve pijači za moške. S to potezo so odpravili specifične številčne omejitve in razločevanje na podlagi spola, kar predstavlja velik odklon od dolgoletne javnozdravstvene politike. Sprememba prinaša določeno olajšanje proizvajalcem vina, piva in žganih pijač, ki so se v zadnjem obdobju spopadali z gospodarskimi težavami. Industrija je nove smernice pozdravila, saj zmanjšujejo neposreden pritisk na omejevanje prodaje, ki so ga narekovala prejšnja strožja navodila. Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da umik specifičnih številk ne pomeni nujno spodbujanja čezmernega pitja, temveč spremembo pristopa k svetovanju o zdravem življenjskem slogu. Nove smernice so del širšega posodabljanja nacionalnih prehranskih priporočil, ki jih ameriška vlada revidira v rednih ciklih. Odločitev odraža kompleksnost znanstvenih raziskav o vplivu zmernega uživanja alkohola na zdravje, hkrati pa neposredno vpliva na tržne strategije v globalni prehrambni industriji. Dokument bo služil kot podlaga za javnozdravstvene programe in izobraževanje potrošnikov v prihodnjem obdobju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Delniški trgi v New Yorku so se v sredo zaključili z mešanimi rezultati, saj so vlagatelji na Wall Streetu prenehali s trgovanjem po torkovih rekordnih zaključnih vrednostih indeksov Dow Jones in S&P 500. Dogajanje kaže na previdnost vlagateljev in morebitno konsolidacijo po intenzivni rasti, ki je zaznamovala preteklo obdobje. Neenoten zaključek lahko nakazuje tudi na razhajanja v pričakovanjih glede prihodnjih gospodarskih gibanj in monetarne politike, kar pogosto sledi obdobjem močnih borznih vzponov.

BMW je v ZDA leta 2025 povečal prodajo in že tretje leto zapored dosegel rekordne številke. Prodali so 388.897 avtomobilov, kar je 4,7 odstotka več kot prejšnje leto. Audi se medtem sooča z upadom.

Podjetje GameStop je objavilo podrobnosti novega kompenzacijskega paketa za svojega izvršnega direktorja Ryana Cohena, ki je v celoti odvisen od doseganja določenih, pomembnih poslovnih ciljev. Cohen ne bo prejel nobene zagotovljene plače, kar vključuje odsotnost plače, denarnih bonusov in delnic, ki bi se izplačevale skozi čas. Njegovo nadomestilo je v celoti 'tvegano', kar pomeni, da bo izplačan le, če bo podjetje doseglo pomembne tržne in operativne cilje. Cilj je zagotoviti, da so Cohenove spodbude neposredno usklajene z ustvarjanjem dolgoročne vrednosti za delničarje GameStopa. Za polno izplačilo nadomestila bo moral Cohen povečati tržno kapitalizacijo podjetja na 100 milijard dolarjev in doseči kumulativni EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo) v višini 10 milijard dolarjev. Kompenzacijski paket vključuje delniške opcije za nakup več kot 171,5 milijona navadnih delnic po ceni 20,66 dolarja za delnico. Ta struktura je podobna paketu plač, ki so ga delničarji odobrili za Elona Muska, izvršnega direktorja Tesle, kjer bi Musk prejel delnice Tesle v vrednosti bilijona dolarjev, če bi v naslednjem desetletju dosegel določene cilje uspešnosti. Potencialno izplačilo v višini 35 milijard dolarjev je torej povsem odvisno od masivnega preobrata za to nestanovitno podjetje za video igre, ki je v preteklosti že doživelo izjemne skoke in padce na borzi, znano kot 'memestock'. Delničarji morajo ta paket še odobriti.

WhatsApp je dodal nove funkcije za skupinske pogovore, vključno z oznakami članov, nalepkami iz besedila in opomniki na dogodke, da bi olajšal upravljanje skupin. Spotify pa je uvedel možnost deljenja poslušane glasbe v realnem času preko klepeta, s ciljem povečati družabnost na platformi.

Vlada Združenih držav Amerike je pod vodstvom administracije Donalda Trumpa v sredo uradno objavila nove prehranske smernice za obdobje 2025–2030, ki prinašajo korenit preobrat v dosedanji prehranski politiki. Ministra za zdravje Robert F. Kennedy ml. in kmetijstvo Brooke Rollins sta predstavila preoblikovano prehransko piramido, ki v ospredje postavlja uživanje polnovrednih živil, visokokakovostnih beljakovin in naravnih maščob, medtem ko odločno odsvetuje uživanje visoko predelane hrane in dodanih sladkorjev. Nove smernice, ki so del gibanja »Make America Healthy Again«, so strokovnjaki označili za največji reset v zgodovini zvezne prehranske politike. Kennedy je poudaril, da se z novo piramido končuje »vojna proti nasičenim maščobam«. Po novem so na vrhu priporočil meso, jajca, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, medtem ko so bila žita in rafinirani ogljikovi hidrati potisnjeni na dno prednostne lestvice. Smernice prav tako prvič ne vsebujejo specifičnih priporočil glede omejevanja alkohola, vendar strogo prepovedujejo dodan sladkor v prehrani otrok do četrtega leta starosti. Odzivi stroke so mešani; medtem ko nekateri pozdravljajo poudarek na nepredelani hrani, drugi opozarjajo na morebitna tveganja povečanega vnosa nasičenih maščob in okoljski vpliv večje porabe mesa. Kritiki poudarjajo tudi vprašanje cenovne dostopnosti polnovrednih živil za širše prebivalstvo. Kljub temu administracija vztraja, da bodo nove smernice zmanjšale pojavnost kroničnih bolezni in izboljšale splošno zdravje naroda z vrnitvijo k »pravi hrani«.

Donald Trump je na silvestrovo podpisal odlok, ki za eno leto zamika povišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in kopalniško pohištvo, sklicujoč se na potekajoča trgovinska pogajanja. Konzervativni uredniški odbor časopisa Wall Street Journal je kritiziral Trumpove privržence zaradi tega 'umika'.

Zvezna okrožna sodnica Amy Berman je v torek izdala razsodbo, s katero je Beli hiši preprečila ustavitev financiranja Urada za varstvo finančnih potrošnikov (CFPB). Odločitev je bila sprejeta le nekaj dni pred predvidenim iztekom sredstev, kar bi povzročilo plačilno nesposobnost agencije in prekinitev izplačil zaposlenim. Sodnica je razsodila, da CFPB lahko še naprej prejema sredstva od zveznih rezerv (Fed), kljub temu da slednje trenutno poslujejo z izgubo, ter zavrnila pravne argumente administracije o neveljavnosti obstoječega načina financiranja. Jedro spora predstavlja prizadevanje Russella Voughta, direktorja urada za proračun in vršilca dolžnosti direktorja CFPB, da bi agencijo dejansko zaprl in odpustil vse zaposlene. Odkar je predsednik Donald Trump prevzel položaj, je delovanje urada močno omejeno, saj je zaposlenim večinoma onemogočeno opravljanje rednih nalog, delo pa je bilo usmerjeno predvsem v razveljavljanje ukrepov iz časa administracij predsednikov Bidna in Trumpovega prvega mandata. Sodba predstavlja neposreden odgovor na tožbo, ki jo je pred tem sprožila koalicija demokratskih zveznih držav zaradi domnevne neustavnosti zadrževanja sredstev.

Tajvanska civilnodružbena organizacija Economic Democracy Union (EDU) je izrazila oster protest proti predlaganim dopolnilom zakona o razvoju oddaljenih otokov, ki jih je vložila poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Chen Yuzhen. Predlog predvideva vzpostavitev posebnih prostotrgovinskih con na otokih Kinmen, Matsu in Penghu, kar bi po mnenju strokovnjakov omogočilo kitajskim podjetjem izogibanje mednarodnim trgovinskim omejitvam. Opozorila se nanašajo predvsem na nevarnost, da bi otoki postali odskočna deska za pranje izvora kitajskega blaga, ki bi se nato pod oznako 'izdelano na Tajvanu' izvažalo na tuje trge. Kritiki trdijo, da bi takšna zakonodaja resno ogrozila verodostojnost Tajvana v mednarodni trgovini in neposredno škodovala tekočim pogajanjem o carinskih tarifah z Združenimi državami Amerike. Po navedbah predstavnikov EDU bi uvedba teh con oslabila nadzor nad poreklom blaga, kar bi ZDA lahko spodbudilo k uvedbi povračilnih ukrepov ali dodatnih carin na celoten tajvanski izvoz. Zakonski predlog, ki je že prestal obdobje parlamentarnega usklajevanja, bi lahko bil v zakonodajnem dvoru potrjen že v tem tednu, kar stopnjuje pritiske na vlado v Tajpeju, da zaščiti ekonomske interese države pred vplivi Pekinga.

Ameriški regulatorji za varnost cevovodov so v ponedeljek naložili rekordno globo v višini 9,6 milijona ameriških dolarjev podjetju Third Coast, ki je odgovorno za obsežno izlitje nafte v Mehiškem zalivu leta 2023. Gre za najvišjo kazen, ki jo je ta organ kdajkoli izrekel, in je bila posledica uhajanja približno 1,1 milijona galon nafte v bližini obale Louisiane. Kljub rekordnemu znesku strokovnjaki ocenjujejo, da globa za podjetje ne bo predstavljala večjega finančnega bremena. Preiskava je pokazala, da so pomanjkljivosti v infrastrukturi in nadzoru privedle do ene največjih okoljskih nesreč v regiji v zadnjih letih. Čeprav je kazen simbolno pomembna zaradi svoje višine, kritiki opozarjajo, da tovrstni zneski morda ne bodo zadostovali kot odvračilni dejavnik za velike energetske korporacije, ki upravljajo s ključno infrastrukturo v občutljivih morskih ekosistemih.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Ameriški tehnološki gigant Intel je na sejmu zabavne elektronike CES 2026 uradno predstavil svojo najnovejšo generacijo mobilnih procesorjev, poimenovano Panther Lake, ki bo na trgu nastopila pod blagovno znamko Intel Core Ultra serija 3. Gre za prve čipe, ki so izdelani z uporabo Intelovega najnaprednejšega proizvodnega procesa 18A. Podjetje je poudarilo, da novi procesorji prinašajo znatne izboljšave na področju energetske učinkovitosti, kar naj bi prenosnim računalnikom omogočilo najdaljšo avtonomijo baterije doslej. Poleg učinkovitosti novi modeli Core Ultra X9 in X7 prinašajo izboljšano zmogljivost pri grafičnih opravilih in nalogah, povezanih z umetno inteligenco. Izid teh procesorjev predstavlja ključen korak v Intelovi strategiji vračanja na vodilno mesto na trgu polprevodnikov, kjer se podjetje spopada z močno konkurenco. Predstavljeni podatki o zmogljivosti kažejo na velik skok v primerjavi s predhodnimi generacijami, zlasti pri integrirani grafiki, kar je neposreden odziv na napovedane izboljšave iz leta 2025.

Avstralski poslovni konglomerat SGH Limited, ki je pod nadzorom milijarderja Kerryja Stokesa, se je povezal z ameriškim jeklarjem Steel Dynamics za prevzem največjega avstralskega proizvajalca jekla BlueScope Steel. Ponudba za prevzem, ki je ocenjena na približno 13 milijard ameriških dolarjev, predvideva nakup in kasnejšo razdelitev podjetja med oba partnerja. Steel Dynamics kot uveljavljen igralec na ameriškem trgu s tem korakom krepi svojo prisotnost v regiji, medtem ko SGH Limited nadaljuje širitev svojega industrijskega portfelja. Načrtovani prevzem predstavlja enega največjih poslov v avstralskem industrijskem sektorju v zadnjem obdobju. Čeprav so pogovori še v začetni fazi ocenjevanja, bi izvedba posla pomenila korenito spremembo v lastniški strukturi in operativnem delovanju družbe BlueScope, ki ima ključno vlogo v avstralski težki industriji. Analitiki pozorno spremljajo odziv vodstva družbe BlueScope in morebitne regulatorne ovire, ki bi se lahko pojavile pri tako obsežni transakciji.

Platformi Polymarket in Parcl sta napovedali strateško partnerstvo, ki na področje napovednih trgov prvič prinaša podatke o cenah stanovanjskih nepremičnin. V okviru sodelovanja bo Polymarket vzpostavil in upravljal trge, ki bodo temeljili na dnevnih indeksih cen nepremičnin podjetja Parcl. Ta korak uporabnikom omogoča stavo na prihodnje gibanje cen na nepremičninskem trgu, kar predstavlja pomembno širitev nabora digitalnih finančnih instrumentov. Po objavi novice o sodelovanju je vrednost Parclovega žetona PRCL narasla za več kot 100 odstotkov, kar kaže na izrazit odziv vlagateljev na povezavo med decentraliziranimi financami in nepremičninskim sektorjem. Polymarket, ki se v zadnjem obdobju agresivno širi na trgu Združenih držav Amerike, s tem projektom utrjuje svojo vlogo vodilnega ponudnika napovednih trgov, medtem ko Parcl zagotavlja kritično infrastrukturo s svojimi analitičnimi orodji za spremljanje stanovanjskih trendov.

Kubanske oblasti so spustile zastave v znak žalovanja za 32 varnostniki, ki naj bi umrli v ameriškem napadu v Venezueli. Kuba je potrdila, da so med žrtvami tudi pripadniki vojaškega in obveščevalnega osebja, kar kaže na pomembno vlogo kubanskih državljanov v Venezueli.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dokončala dogovor o globalnem minimalnem davku, ki pa vključuje pomembno izjemo za multinacionalne korporacije s sedežem v Združenih državah Amerike. Po določilih končnega načrta, o katerem se je uskladilo skoraj 150 držav, ta podjetja v tujini ne bodo obvezana k plačevanju višjih davkov na dobiček. Sporazum je bil prvotno zasnovan leta 2021 z namenom preprečevanja selitve dobičkov velikih svetovnih podjetij v države z nizko davčno stopnjo oziroma v davčne oaze. Izjema za ameriška podjetja predstavlja pomemben preobrat v večletnih pogajanjih, saj je bil osnovni cilj pobude vzpostavitev pravičnejših pogojev na svetovnem trgu. Čeprav naj bi mehanizem zagotovil minimalno 15-odstotno obdavčitev dobičkov korporacij, bodo ameriški giganti zaradi specifičnih določil sporazuma obdržali trenutni davčni status pri svojem poslovanju na tujih trgih. Odločitev bo verjetno sprožila razprave o učinkovitosti globalnega davčnega okvira, če največji igralci na trgu niso v celoti vključeni v sistem dopolnilnih obdavčitev.

Cene plemenitih kovin bodo po napovedih analitikov banke ING v letu 2026 dosegle nove rekordne vrednosti. Glavni dejavniki, ki spodbujajo bikovski trend na trgu zlata, vključujejo neprekinjene nakupe centralnih bank, pričakovano znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) ter šibkejši ameriški dolar. Analitiki pričakujejo, da bo povprečna cena zlata v letu 2026 znašala približno 4.325 dolarjev za unčo, k čemur bodo prispevali tudi geopolitična tveganja in povečano povpraševanje po skladih, ki kotirajo na borzi (ETF). Trg srebra prav tako ohranja močno podporo, saj so se cene v zadnjem obdobju znatno zvišale, kar odraža širše zaupanje vlagateljev v plemenite kovine kot varno zatočišče v času svetovne negotovosti. Poleg monetarne politike Združenih držav Amerike na trg vplivajo tudi trgovinski spori pod vodstvom predsednika Trumpa in vprašanja glede neodvisnosti Feda. Vlagateljem se svetuje previdnost, saj visoka nihajnost cen zahteva strateško prilagajanje portfeljev v prihodnjih dveh letih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil so korporacije iz Združenih držav Amerike sprožile vrsto pravnih postopkov za uveljavljanje odškodnin, ki so nastale zaradi pretekle nacionalizacije premoženja, mednarodnih sankcij in politične nestabilnosti v državi. Nova oblast v Caracasu, ki uživa podporo administracije Donalda Trumpa, bi lahko bistveno spremenila delovanje sodišč v korist ameriških podjetij, kar postavlja pod vprašaj prihodnost milijard sodčkov nafte, na katere so do sedaj računala ruska in kitajska državna podjetja. Ameriški naftni velikani se pripravljajo na prevzem nadzora nad ključnimi energetskimi viri, medtem ko se Kitajska in Rusija soočata z izgubo strateških naložb v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Procesi so neposredna posledica stopnjevanja pritiska Washingtona, ki se je s prejšnjih gospodarskih sankcij in zračnih napadov prelevil v popoln politični preobrat. Analitiki ocenjujejo, da bo nova struktura upravljanja venezuelske naftne industrije služila predvsem ameriškim gospodarskim interesom, kar bo dolgoročno preoblikovalo svetovni energetski trg.

Po tem, ko je hotel Hilton v Minneapolisu zavrnil namestitev uslužbencem Službe za priseljevanje in carine (ICE), se je hotel opravičil in pojasnil, da je hotel v neodvisni lasti in upravljanju. Everpeak Hospitality, ki upravlja hotel, je prevzel odgovornost za nastalo situacijo. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) se je odzvalo z ogorčenjem in obtožilo hotelsko verigo, da namerno spodkopava zvezno kazenski pregon. V bizarnem odzivu je Ministrstvo za domovinsko varnost primerjalo ICE z Jezusom, Marijo in Jožefom.

Dansko podjetje Lego je na tehnološkem sejmu CES 2026 razkrilo svojo najnovejšo inovacijo, imenovano Smart Play, ki v klasične sestavljanke uvaja interaktivne elektronske komponente. Sistem temelji na posebnih čipih, vgrajenih v kocke in figurice, ki omogočajo, da se kompleti odzivajo s svetlobnimi in zvočnimi učinki. Nova tehnologija omogoča interakcijo med posameznimi deli kompleta in celo med različnimi figuricami, kar prinaša novo dimenzijo igranja. Prvi izdelki, ki bodo vključevali to tehnologijo, so trije kompleti iz priljubljene franšize Star Wars (Vojna zvezd). Ti seti bodo opremljeni s senzorji, ki zaznavajo bližino in premikanje, kar sproži specifične zvoke in svetlobne signale. Podjetje s tem korakom odgovarja na naraščajoče trende digitalizacije igrač, pri čemer skuša ohraniti fizično izkušnjo sestavljanja kock, ki so jo nadgradili z napredno elektroniko.

Več kot 145 držav je doseglo soglasje o posodobitvi mednarodnega okvira za globalni minimalni davek v višini 15 odstotkov. Novi dogovor vključuje ključne prilagoditve, ki neposredno obravnavajo pomisleke Združenih držav Amerike glede davčne obravnave njihovih podjetij. S spremembami so države omogočile posebne izjeme za določena ameriška podjetja, kar je omogočilo nadaljevanje projekta, ki je bil prej v slepi ulici. Ta uskladitev je ključnega pomena za vzpostavitev pravičnejšega mednarodnega davčnega okolja, saj preprečuje selitev dobičkov v davčne oaze. Sprejeti okvir predstavlja pomemben korak k stabilizaciji mednarodnih finančnih tokov in zagotavljanju, da multinacionalne korporacije plačujejo pravičen delež davkov v državah, kjer dejansko ustvarjajo prihodke. Kljub številnim pogajanjem in prvotnim neskladjem med Evropsko unijo in ZDA je sedanja različica dogovora prejela široko mednarodno podporo, kar nakazuje na pripravljenost držav za skupno reševanje davčnih utaj na globalni ravni. Izjeme, ki so bile dogovorjene za ameriški trg, so bile nujne za zagotovitev podpore Washingtona, brez katerega bi bil celoten sistem neizvedljiv.

Tehnološki podjetji XREAL in ASUS Republic of Gamers (ROG) sta napovedali strateško partnerstvo, v okviru katerega sta razvili očala ROG XREAL R1, prva očala za obogateno resničnost (AR) na svetu s frekvenco osveževanja 240 Hz. Naprava je zasnovana posebej za zahtevne igralce računalniških iger, ki iščejo visoko stopnjo odzivnosti in vizualne potopitve v prostor. Nova očala omogočajo uporabo prostorskega zaslona z izjemno tekočim prikazom slike, kar po navedbah proizvajalcev postavlja nove standarde v industriji strojne opreme za razširjeno resničnost (XR). Očala ROG XREAL R1 bodo na trg predvidoma prišla v prvi polovici leta 2026. Partnerstvo med vodilnim proizvajalcem lahke strojne opreme XR in uveljavljeno blagovno znamko igričarske opreme ROG nakazuje na nadaljnjo integracijo naprednih optičnih tehnologij v vsakdanjo igričarsko izkušnjo. Naprava se osredotoča na zmanjšanje teže in izboljšanje zmogljivosti vizualnega prikaza, kar naj bi igralcem omogočilo dolgotrajnejšo uporabo brez nelagodja, hkrati pa zagotovilo vrhunsko grafično izkušnjo, primerljivo z najsodobnejšimi monitorji.

Družba Bed Bath & Beyond je za novega glavnega izvršnega direktorja imenovala Marcusa Lemonisa, ki je do sedaj opravljal funkcijo izvršnega predsednika uprave. Lemonis je na položaju zamenjal dosedanjega operativnega direktorja, medtem ko podjetje prehaja v novo fazo prestrukturiranja. Njegov prihod na čelo družbe pomeni začetek ambiciozne strategije, ki vključuje drastično zniževanje stroškov in iskanje novih priložnosti za prevzeme, s čimer želi stabilizirati poslovanje tega nekoč vodilnega trgovca z opremo za dom. Lemonis je javnosti že razkril vizijo, ki presega zgolj klasično trgovsko dejavnost. Njegov načrt predvideva razširitev portfelja storitev na področja zavarovalništva, finančnih orodij in rešitev, povezanih s hipotekarnimi posojili. S temi ukrepi se podjetje odmika od tradicionalnega modela maloprodaje, saj poskuša najti nove vire prihodkov v času, ko se sektor sooča s številnimi strukturnimi težavami in spremembami nakupovalnih navad potrošnikov.

Vrednost delnic največjih kanadskih naftnih podjetij se je v začetku trgovanja znatno znižala, potem ko so ameriške vojaške sile čez konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Na borzi v Torontu je podjetje Canadian Natural Resources Ltd. zabeležilo približno osemodstotni padec, pri čemer se je vrednost delnice znižala za 3,79 kanadskega dolarja na 43,33 dolarja. Podobno oster padec je doživelo podjetje Cenovus Energy Inc., katerega delnice so izgubile 8,7 odstotka vrednosti in padle na 21,97 dolarja. Dogodek je povzročil takojšen odziv na energetskih trgih, saj vlagatelji ocenjujejo posledice morebitne ponovne vključitve venezuelske nafte na svetovni trg po odstranitvi Madura z oblasti. Kanada, ki velja za eno ključnih izvoznic nafte, se sedaj sooča z negotovostjo glede prihodnjih cen surove nafte, saj bi stabilizacija razmer v Venezueli lahko povečala svetovno ponudbo in s tem dodatno pritisnila na cene energentov.

Seulske delnice so v sredo močno porasle, s čimer so dosegle novo rekordno vrednost. Kitajske delnice so v torek dosegle najvišjo raven v zadnjem desetletju, kar so spodbudile kovine in finančne družbe. Indeks strahu in pohlepa CNN Money je pokazal upad splošnega tržnega razpoloženja, medtem ko je indeks v sredo ostal v "nevtralnem" območju. Ameriške delnice so se v sredo umirile nižje, pri čemer je Dow Jones padel za več kot 450 točk.

Podjetje za umetno inteligenco xAI, ki ga vodi ameriški milijarder Elon Musk, je od vlagateljev pridobilo 20 milijard dolarjev kapitala za nadaljnji razvoj in širitev svojih dejavnosti. Ta obsežna finančna injekcija prihaja v času, ko se podjetje sooča s kritičnimi odzivi javnosti glede svoje programske opreme Grok. Slednja je bila tarča kritik zaradi ustvarjanja neprimernih in razgaljenih slik mladoletnih oseb, kar je sprožilo razprave o varnostnih mehanizmih Muskove tehnologije. Kljub etičnim pomislekom in kontroverzam, ki obkrožajo delovanje klepetalnika Grok, so vlagatelji pokazali izjemno zaupanje v dolgoročni potencial podjetja. Sredstva bodo namenjena predvsem krepitvi računske infrastrukture in izboljšanju modelov umetne inteligence, s čimer želi Musk konkurirati uveljavljenim igralcem na trgu, kot sta OpenAI in Google. Visok znesek investicije potrjuje, da tehnološki sektor kljub regulatornim tveganjem še naprej močno stavi na razvoj generativne umetne inteligence pod Muskovim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil zamisel o nakupu Grenlandije, kar je po poročanju ameriških medijev potrdil državni sekretar Marco Rubio. Rubio je skupini zakonodajalcev pojasnil, da predsednikovi svetovalci že pripravljajo posodobljen načrt za iskanje poti do pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja. Čeprav podrobnosti o samem načrtu pred senatorji niso bile razkrite, poteza nakazuje na vnovično oživitev diplomatske in gospodarske pobude, ki je v mednarodni javnosti prvič odmevala že pred leti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske, ostaja v središču ameriških interesov predvsem zaradi svoje geostrateške lege na Arktiki in bogatih naravnih virov. Strokovnjaki ocenjujejo, da so prizadevanja ameriške administracije povezana z naraščajočo prisotnostjo Rusije in Kitajske v regiji. Kljub temu, da so danske oblasti v preteklosti takšne predloge zavrnile, Bela hiša vztraja pri preučevanju možnosti za morebitno transakcijo ali tesnejše povezovanje z otokom.

Ameriško tehnološko podjetje Qualcomm je na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu dopolnilo svojo ponudbo procesorjev za prenosne računalnike. Proizvajalec je predstavil novi različici Snapdragon X2 Plus, ki sta namenjeni širšemu krogu uporabnikov in bosta omogočili razvoj cenovno dostopnejših prenosnikov. Gre za modela X2P-64-100 z desetimi jedri in X2P-42-100 s šestimi jedri, ki dopolnjujeta obstoječo serijo X2 v spodnjem zmogljivostnem segmentu. Z uvedbo teh komponent želi Qualcomm okrepiti svojo prisotnost na trgu osebnih računalnikov, kjer se spopada z močno konkurenco uveljavljenih proizvajalcev. Poleg procesorjev za prenosne naprave je podjetje razkrilo tudi nove modele za vgrajene sisteme (embedded systems), kar nakazuje na širjenje njihove arhitekture v različne industrijske panoge. Nova serija obljublja optimizirano porabo energije in zadostno zmogljivost za vsakodnevna opravila v vstopnih modelih prenosnikov.

McDonald's je zavrnil trditve v skupinski tožbi, ki podjetje obtožuje zavajanja potrošnikov s trženjem sendviča McRib kot izdelka iz svinjskih reber, medtem ko naj bi vseboval druge kose svinjine. Tožba izpostavlja ime in obliko sendviča kot elementa zavajanja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Britanska meteorološka služba Met Office je izdala rumena opozorila zaradi snega in ledu, ki bosta v prvih dneh novega leta zajela London in okrožje Surrey. Arktični val je prinesel drastičen padec temperatur, ki so se v nekaterih delih države spustile do -10 stopinj Celzija. Zaradi ekstremnih razmer je bilo izdano redko opozorilo za varovanje zdravja, saj nizke temperature predstavljajo neposredno tveganje za življenje ranljivih skupin prebivalstva. Arktični piš, ki spremlja vstop v leto 2026, povzroča težave v prometu in logistiki po vsej Angliji. Ekstremne vremenske razmere so spodbudile tudi povečano povpraševanje po zimski opremi. Blagovna znamka UGG je ob tem predstavila nove modele nepremočljivih škornjev, prilagojenih za sneg in plundro, kar odraža prilagajanje potrošniškega trga na vse ostrejše zimske pogoje. Meteorologi napovedujejo, da se bo mraz nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, kar bo dodatno obremenilo energetski sistem in zdravstvene storitve v državi.