Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

V zadnjih 48 urah so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle nove zračne napade na hitre čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Južno poveljstvo vojske ZDA (SOUTHCOM) je sporočilo, da so bili cilji operacij plovila, ki so jih uporabljali domnevni »narkoteroristi« za prevoz prepovedanih substanc. V sredo sta bila uničena dva čolna, kar je zahtevalo pet žrtev, medtem ko so bili v torkovih napadih ubiti trije ljudje na enem od treh ciljanih plovil. Operacije so del razširjene vojaške kampanje Washingtona proti mednarodni trgovini z drogami, ki jo ameriška administracija zdaj obravnava kot obliko terorizma. Od začetka te kampanje je število smrtnih žrtev naraslo na 115. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z nacionalno varnostjo in bojem proti narkokartelom, so se v regiji pojavili ostri odzivi. Venezuela je napade označila za provokacijo in kršitev mednarodnih sporazumov o demilitarizaciji, Rusija pa opozarja na tveganja za mednarodno pomorstvo zaradi kopičenja ameriških sil v regiji.

Argentinski predsednik Javier Milei je v soboto uradno pozdravil novico o domnevnem prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, o katerem je predhodno poročal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Milei je na družbenem omrežju X delil navdušenje nad dogodki v Venezueli in zapisal svoje prepoznavno geslo o napredku svobode. Njegov odziv odraža globoko politično razhajanje med desno usmerjeno argentinsko vlado in Madurovim režimom v Caracasu. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v latinskoameriški politiki, saj Argentina pod vodstvom Mileia zavzema vse bolj radikalno držo proti avtokratskim sistemom v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem prijetju Madura še predmet mednarodnih razprav in preverjanj, je politični vrh v Buenos Airesu novico uporabil za potrditev svoje zunanjepolitične usmeritve, ki tesno sledi potezam administracije v Washingtonu. Napetosti med državama so se v zadnjih mesecih stopnjevale, kar je privedlo do popolne prekinitve diplomatskih simpatij.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Bill in Hillary Clinton sta zavrnila pričanje v preiskavi o Jeffreyju Epsteinu, kljub temu da sta bila pozvana s strani kongresnega odbora. Republikanci v odboru za nadzor predstavniškega doma napovedujejo, da bodo sprožili postopek proti Billu Clintonu zaradi žalitve kongresa, ker se ni odzval na zahtevo po zaslišanju.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Zvezne smernice so zmanjšale število priporočenih cepiv za otroke, izključila cepiva proti gripi, hepatitisu A in B, COVID-19 in rotavirusu. Nekatere zvezne države, kot je Michigan, pozivajo družine, da sledijo ustaljenim smernicam za cepljenje. V Združenem kraljestvu pa bo otrokom v okviru rednega cepljenja na voljo cepivo proti noricam.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v okviru operacije proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru likvidirale celotno kubansko predsedniško gardo, ki je varovala Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je v nočni operaciji življenje izgubilo večje število kubanskih državljanov, njihovo odločitev za varovanje venezuelskega voditelja pa je označil za napačno. Po njegovih besedah so bili ti ukrepi nujni za dosego ciljev operacije v regiji. Ob robu napovedi o zajetju ali nevtralizaciji Madura sta Trump in senator Marco Rubio poslala ostra opozorila tudi voditeljem Kolumbije in Kube. Ameriška administracija s tem signalizira povečan pritisk na zaveznike prejšnjega venezuelskega režima in napoveduje ostrejšo zunanjo politiko v Latinski Ameriki. Dogajanje kaže na neposredno vojaško in politično zaostrovanje razmer, ki bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko celotne regije.

Ameriška vojska je v zadnji operaciji pred novim letom izvedla trideseti letalski napad na plovila v Latinski Ameriki, pri čemer so v napadu na tri sumljiva plovila umrle tri osebe. Južno poveljstvo ZDA (SOUTHCOM) je potrdilo, da so bile tarče vpletene v tihotapljenje prepovedanih drog, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javnosti niso predložili. Incident se je končal s potopitvijo vseh treh plovil, preživeli člani posadke pa so pred uničenjem skočili v morje, nakar je bila sprožena iskalna akcija obalne straže. Operacija je del širše in vse agresivnejše zunanje politike administracije Donalda Trumpa, ki se močno osredotoča na zahodno poloblo in oživlja načela Monroejeve doktrine. Washington je v zadnjih mesecih drastično povečal vojaško prisotnost v regiji, vključno z namestitvijo letalonosilke Gerald Ford in izvajanjem urjenja za boj v džungli. Takšni posegi, ki vključujejo tudi grožnje s carinami in političnim vmešavanjem v države, kot sta Mehika in Venezuela, povzročajo vse večje napetosti v mednarodni skupnosti in sprožajo vprašanja o zakonitosti vojaških akcij brez odobritve kongresa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Pripadniki venezuelske diaspore so se množično zbrali na ulicah Dominikanske republike in Združenih držav Amerike, da bi proslavili novico o prijetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ga izvedle ameriške sile. V Santo Domingu so se protestniki in izseljenci, med katerimi je bil tudi znani pevec Nacho, zbrali na aveniji Anacaona v bližini venezuelskega veleposlaništva. Lokalna policija je morala posredovati, da bi zagotovila red in pretočnost prometa, medtem ko so zbrani dogodek označili za konec diktatorskega režima in začetek demokratične tranzicije. Podobna praznovanja so potekala tudi na Floridi, kjer se je v Doralu, središču venezuelske skupnosti, množica zbrala pri znanem lokalu El Arepazo. Slavje se je razširilo vse do posestva Mar-a-Lago, kjer so podporniki izrazili navdušenje nad koncem Madurove nekaznovanosti. Številni venezuelski umetniki, vključno z duom Mau y Ricky, so prek družbenih omrežij sporočili, da so dogodki sprožili močan čustven odziv, zaradi katerega skupnost v pričakovanju novih informacij ni spala. Čeprav so razmere v Caracasu še vedno nejasne, izseljenci verjamejo, da gre za ključen trenutek v zgodovini njihove domovine.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je v izjavi za lokalne medije javno priznala, da vodstvo države nima informacij o trenutni lokaciji predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Izjava o izginotju predsednika prihaja v času izjemno zaostrenih razmer, ko so Združene države Amerike po navedbah uradnih virov že izvedle prve neposredne vojaške napade na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja. Zaradi neznane usode Nicolása Madura se v mednarodni javnosti krepijo ugibanja o prenosu oblasti. Rodriguez, ki velja za eno najtesnejših zaveznic predsednika, je po mnenju analitikov najverjetnejša kandidatka za prevzem vodenja države v primeru Madurove zajetja ali trajne odsotnosti. Situacija v Venezueli ostaja negotova, saj so državo v zadnjih mesecih hromile sankcije, notranji nemiri in naraščajoč pritisk ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa.

V venezuelski prestolnici Caracas so se razmere po aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil dodatno zaostrile. Kljub odsotnosti dolgoletnega voditelja se prebivalci soočajo s povečano represijo, ki jo izvajajo policijske enote z avtomatskim orožjem in oborožene milice. Po celotnem mestu so vzpostavili številne vojaške nadzorne točke, kar je v mestu povzročilo vzdušje strahu in negotovosti. Lokalno prebivalstvo se izogiba javnemu izražanju mnenj in izhodom na ulice, medtem ko lastniki trgovin zaradi strahu pred plenjenjem omejujejo vstop večjim skupinam ljudi. Oblasti so v ponedeljek pridržale štirinajst tujih novinarjev, od katerih so enega izgnali iz države, ostale pa kasneje izpustili. Poročila britanske mreže BBC nakazujejo, da se varnostne razmere v državi po Madurovem odhodu niso stabilizirale, temveč se nadzor nad civilnim prebivalstvom še stopnjuje.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je ostro obsodil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne ameriške podpore protestnikom v Iranu. Sekretar sveta Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve države povzročilo kaos v celotni regiji in resno ogrozilo ameriške interese. Laridžani je v svojem odzivu neposredno nagovoril ameriškega predsednika in poudaril, naj Trump pazi na svoje vojake, če bi se odločil za vojaško posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da so ZDA pripravljene nuditi pomoč iranskim protestnikom, ki se v vse večjem številu zbirajo v različnih mestih zaradi gospodarskih težav v državi. Iranska stran te napovedi interpretira kot neposredno grožnjo suverenosti in napoved destabilizacije regije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med državama, ki se je v preteklosti že večkrat nevarno približal neposrednemu vojaškemu spopadu, zlasti v povezavi z iranskim jedrskim programom.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

V New Yorku se je začelo sojenje Nicolásu Maduru zaradi narkoterorizma. Maduro in njegova žena sta bila iz zapora prepeljana v sodno dvorano. V Caracasu so se v bližini predsedniške palače odvijali siloviti boji, nad njo pa so leteli droni. Venezuelsko tožilstvo je sprožilo preiskavo o smrtnih žrtvah ameriškega napada minuli konec tedna.

Kolumbijska vlada je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli na 2.219 kilometrov dolgo mejo s sosednjo državo napotila 30.000 vojakov. Odločitev za mobilizacijo dodatnih kopenskih, zračnih in pomorskih sil je sprejel predsednik Gustavo Petro, potem ko so ameriške sile v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah kolumbijskega obrambnega ministra Pedra Sáncheza Suáreza je glavni cilj operacije zagotavljanje varnosti in preprečevanje morebitnih kršitev ozemlja. Posebna pozornost je namenjena regiji Catatumbo na severu departmaja Santander, kjer bo nameščenih 11.000 vojakov. Gre za območje z visoko stopnjo tveganja zaradi prisotnosti oboroženih tolp, kot je El Tren de Aragua, in neformalnih migracijskih poti. Poleg vojaške okrepitve je Kolumbija aktivirala tudi mehanizme humanitarne pomoči in vzpostavila pet enot za krizno upravljanje v mestu Cúcuta, saj se pripravlja na morebiten nov val beguncev, ki bi lahko sledil destabilizaciji v sosednji državi. Zaradi ameriškega posega je Kolumbija kot trenutna članica Varnostnega sveta ZN zahtevala nujno sejo tega organa.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji objav, ki so bile objavljene v zgodnjih jutranjih urah, zapisal, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (locked and loaded) za reševanje iranskega ljudstva. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial, pri čemer so poročila že potrdila več smrtnih žrtev med demonstranti. Trumpove grožnje so sprožile mešane odzive znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je predsednika javno kritiziral z opozorilom, da bi morali biti prioriteta notranji problemi ZDA, obenem pa je izpostavil, da bi za kakršen koli vojaški napad na Iran potrebovali odobritev kongresa. Podobno kritična je bila Marjorie Taylor Greene, ki je izrazila nezadovoljstvo nad odmikom od politike »Amerika na prvem mestu«. Nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon je predsednika celo obtožil uporabe metodologije Hillary Clinton, medtem ko je uradni Teheran od Združenih narodov že zahteval ukrepanje zaradi agresivne retorike Bele hiše.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izdala pismo, v katerem je zapisala, da se bo Nicolás Maduro soočil z mednarodno pravico za grozljive zločine. Medtem so se pojavile informacije, da naj bi krt v venezuelski vladi posredoval informacije o Madurovem bivališču ameriški obveščevalni agenciji CIA. Olga Gonzalez, Venezuelka, ki živi v izgnanstvu, je izrazila upanje po Madurovi odstranitvi.

Ameriško osebje je pridržalo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se bo v Združenih državah Amerike soočil s kazenskim pregonom. Informacijo o aretaciji je potrdil republikanski senator Mike Lee po pogovoru z državnim sekretarom Marcom Rubiom. Po navedbah ameriških uradnikov gre za prelomni trenutek, ki so ga označili za »novo zoro za Venezuelo«, s čimer se končuje obdobje Madurove vladavine. Podrobnosti o natančni lokaciji pridržanja Madura in njegove soproge trenutno ostajajo neznane, prav tako pa ameriška stran še ni razkrila vseh podrobnosti operacije. Senator Rubio je poudaril, da bo tiranu sojeno pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb, ki so bile proti njemu vložene že v preteklosti. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so ZDA in številne druge države večkrat poddvomile v legitimnost njegovih volilnih zmag.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Združene države Amerike so načrtovale izvedbo vojaške operacije z imenom "Absolute Resolve" (Popolna odločenost) v Venezueli v času božično-novoletnih praznikov. Glavni cilj načrtovane akcije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov, na katere se sklicuje časnik The New York Times, so strategi izbrali ta termin, ker so predvidevali, da bo obrambna sposobnost države takrat oslabljena. Mnogi vladni predstavniki in visoki častniki venezuelske vojske so bili namreč v tem obdobju na dopustih oziroma ureditvenih odsotnostih. Načrtovalci so računali na trenutek presenečenja in zmanjšano prisotnost vojaških sil na ključnih položajih. Dokumenti razkrivajo, da je bila izvedba operacije močno odvisna tudi od vremenskih razmer. V primeru slabega vremena na načrtovano soboto so ZDA razmišljale o prestavitvi akcije na sredino januarja. Kljub podrobnim pripravam so se v vojaškem poveljstvu kasneje odločili za spremembo datuma, podrobnosti o samem poteku ali razlogih za odpoved prvotnega termina pa ostajajo delno nerazkrite.

Ameriški predsednik Donald Trump je preko družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil iranskim oblastem z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na akcijo oziroma v stanju polne pripravljenosti, pri čemer je zapisal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim začel pobijati. Do groženj prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, v katerih je po nekaterih poročilih umrlo že najmanj sedem ljudi. Trumpova retorika je sprožila močne odzive tako v tujini kot znotraj njegove lastne stranke. Teheran je na Združene narode naslovil zahtevo po ukrepanju zaradi ameriških groženj, ki jih označujejo za vmešavanje v notranje zadeve. V Združenih državah so se kritično odzvali nekateri konservativni politiki, kot sta kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, ki poudarjata, da bi morala država reševati domače težave namesto trošenja vojaških virov v tujini. Tudi nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je Trumpovo stališče primerjal s politiko prejšnjih demokratskih administracij, ki jih je Trump v preteklosti kritiziral.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Iranom z javno grožnjo o vojaškem posredovanju, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z uboji mirnih protestnikov. Protesti, ki so se v Iranu začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in slabih gospodarskih razmer, so prerasli v vsesplošne protivladne nemire, ki v državi neprekinjeno trajajo že več dni. Trump je prek družbenih omrežij in uradnih kanalov sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati in nuditi pomoč iranskemu ljudstvu, v kolikor se bo nasilje s strani režimskih sil stopnjevalo. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrim opozorilom Washingtonu, naj se ne vmešava v notranje zadeve države. Teheran je Washington obtožil nepremišljenega ravnanja in spodbujanja nemirov, hkrati pa so iranske oblasti pozvale Združene narode k ukrepanju zaradi Trumpovih vojaških groženj. Napetosti med državama so dosegle najvišjo točko v zadnjih mesecih, saj iranski vrhovni svet za nacionalno varnost poudarja, da bo vsako ameriško posredovanje naletelo na odločen in celovit odgovor.

Iranski voditelji so zavrnili grožnjo intervencije Donalda Trumpa v primeru nasilja nad protestniki. Iranski svet za nacionalno varnost je imel nujni sestanek po Trumpovi grožnji z vojaško akcijo. V Teheranu so na Trgu Palestine postavili mural z opozorilom ZDA glede njihovih vojakov. Trump je izjavil, da ZDA pozorno spremljajo situacijo in se bodo odzvale, če bo Iran uporabil nasilje za zatiranje protestov.

Gibanje Ansar Alah iz Jemna in Vrhovni politični svet Jemna sta obsodila ameriške zračne napade na Venezuelo, pri čemer sta poudarila, da gre za simbol ameriške brutalnosti, kriminalnih dejanj in kršitve suverenosti Venezuele. Obsodba je sledila že izrečenim obsodbam palestinskih skupin.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

Časnik Wall Street Journal (WSJ) je v obsežnem prispevku, ki temelji na intervjuju z ameriškim predsednikom Donalom Trumpom in izjavah njegovih bližnjih sodelavcev, poročal o opaznih znakih staranja 79-letnega voditelja. Po navedbah vira naj bi se ti znaki kazali tako v njegovem javnem nastopanju kot tudi v zasebnem življenju. Trump naj bi po poročanju časnika pogosto ignoriral nasvete zdravniške stroke in se pri ohranjanju zdravja zanašal predvsem na svojo domnevno dobro genetiko. Poročilo izpostavlja, da so spremembe v kognitivnih sposobnostih in splošni vitalnosti postale predmet razprav znotraj predsednikovega ožjega kroga. Čeprav Bela hiša uradno ne potrjuje kolišnih koli zdravstvenih težav, WSJ navaja pričevanja, ki opisujejo razhajanja med Trumpovo javno podobo močnega voditelja in njegovo dejansko fizično ter mentalno pripravljenostjo. Razprava o starosti najvišjih političnih predstavnikov v Združenih državah Amerike ostaja ključna tema v tamkajšnjem političnem prostoru, saj vpliva na stabilnost in odločevalske procese v državi.

Pred vmesnimi volitvami leta 2026 se je povečalo število republikanskih kongresnikov, ki ne nameravajo ponovno kandidirati, doseglo je rekordno raven. V Missouriju je skupina People Not Politicians vložila več kot 305.000 podpisov za zamrznitev kongresnega "gerrymanderinga", ki ga je sprejela državna zakonodaja septembra.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo oblast v Združenih državah Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Moskva je v izjavi za javnost poudarila, da zahteva njuno svobodo, s čimer se je odzvala na nedavne dogodke, povezane z aretacijo ali pridržanjem venezuelskega voditelja s strani ameriških organov. Ruska stran je zahtevo označila za nujno in odločno, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli. Ruska diplomacija s tem dejanjem ponovno potrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Madurovega režima, medtem ko Združene države Amerike Madurovo vlado že dlje časa označujejo za nelegitimno. Poziv ministrstva odraža širšo geopolitično strategijo Rusije, ki se spopada z zahodnim vplivom v Latinski Ameriki in si prizadeva za zaščito svojih interesov v regiji. V uradnem sporočilu so poudarili, da pričakujejo takojšnje ukrepanje ameriškega vodstva.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka. 34-letni demokratični socialist indijskega porekla je s tem postal prvi muslimanski voditelj največjega ameriškega mesta v zgodovini. Mamdani je prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je prisegel na Koran pred generalno tožilko zvezne države New York Letitio James. Kasneje je sledila še javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, ki jo je vodil senator Bernie Sanders. V svojem nastopnem govoru je Mamdani obljubil ambiciozno in drzno vodenje mesta, pri čemer se namerava osredotočiti na reševanje stanovanjske krize in izboljšanje cenovne dostopnosti življenja za delavski razred. Poudaril je, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom in da namerava individualizem nadomestiti s kolektivizmom. Njegov prevzem funkcije označuje pomemben politični premik v mestu, saj je napovedal agresivno agendo progresivnih reform, ki vključujejo večjo obdavčitev bogatih in širitev javnih storitev.

V Iranu so se protesti zaradi visokih življenjskih stroškov zaostrili, prišlo je do spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih. Poročajo o najmanj šestih ali sedmih smrtnih žrtvah med protestniki in enem pripadniku varnostnih sil. Vlada je odredila zaprtje države, kar je dodatno poglobilo gospodarsko in politično krizo. Protesti so se razširili v ruralna območja Irana, nezadovoljstvo pa je povezano z gospodarskimi težavami in izgubo vrednosti iranske valute.

Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo s prizadevanji za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Turčija je v naprednih pogajanjih za pridružitev k strateškemu obrambnemu sporazumu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar nakazuje na oblikovanje nove trilateralne varnostne osi med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Dogovor, ki je po navedbah virov blizu pogajanjem zelo verjeten, temelji na lani podpisanem sporazumu med Rijadom in Islamabadom. Ta določa, da se napad na eno državo obravnava kot agresija proti obema, Turčija pa bi v zavezništvo prinesla močno obrambno industrijo in vojaške izkušnje. Nova varnostna arhitektura se oblikuje v času povečane nezanesljivosti glede vloge Združenih držav Amerike v regiji in prihodnosti zveze Nato. Zavezništvo bi združilo finančno moč Savdske Arabije, jedrsko zmogljivost Pakistana ter turško vojaško tehnologijo. Hkrati se sodelovanje že odraža na terenu, saj Pakistan pripravlja 1,5 milijarde dolarjev vreden posel z orožjem za sudansko vojsko, ki jo podpirata tako Ankara kot Rijad v boju proti silam pod okriljem Združenih arabskih emiratov (ZAE). Regionalno dinamiko dodatno zapleta vloga Omana, ki se je iz tradicionalnega nevtralnega posrednika prelevil v tihega zaveznika Savdske Arabije. Muscat je po poročilih delil obveščevalne podatke in podprl vojaške operacije proti separatistom v Jemnu, ki jih podpirajo ZAE. Ti premiki nakazujejo na širše prestrukturiranje zavezništev, kjer se Turčija, Savdska Arabija in Pakistan povezujejo za uveljavljanje skupnih interesov od Afrike do Južne Azije, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo vpliv zahodnih sil v teh regijah.

Novi članki so potrdili, da je bil Nicolás Maduro zaprt v Metropolitanskem pridržalnem centru (MDC) v New Yorku. Ta zvezni zapor je v preteklosti gostil že druge razvpite osebnosti, kot so Joaquin "El Chapo" Guzmán, Sean "Diddy" Combs in Juan Orlando Hernández.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Venezuelska vojska je v nedeljo uradno priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je v imenu oboroženih sil sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, ki je državljane pozval k nadaljevanju običajnih dejavnosti. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške intervencije prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale na sojenje v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je s to potezo napovedal novo zunanjepolitično doktrino, ki vključuje neposredno sodelovanje ZDA pri upravljanju Venezuele v prehodnem obdobju. Čeprav se je Trump v preteklosti izogibal politiki 'izgradnje držav' (state-building), napoveduje, da bodo ZDA začasno vodile državo, kar pomeni pomemben preokret v ameriški zunanji politiki. Kljub priznanju Rodriguezove s strani vojske je Trump novi vršilki dolžnosti že izrekel prve grožnje, kar stopnjuje napetosti v regiji.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto zvečer izdalo uradno opozorilo svojim državljanom, naj se zaradi kritičnih razmer v Venezueli izogibajo vsem nenujnim potovanjem v to državo. Opozorilo je posledica stopnjevanja napetosti po tem, ko so sile Združenih držav Amerike pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Indija je s tem sledila diplomatskim protokolom zaščite lastnih državljanov v nemirnih regijah. Ministrstvo je tiste indijske državljane, ki se že nahajajo v Venezueli, pozvalo k skrajni previdnosti. Svetovali so jim, naj čim bolj omejijo svoje gibanje in ostanejo v stalnem stiku z indijskim veleposlaništvom v Caracasu. Razmere v tej z nafto bogati državi so po poročanju indijskih oblasti nepredvidljive, kar zahteva visoko stopnjo budnosti pri vseh tujih državljanih, ki bivajo na tem območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v drugo leto svojega mandata z ostrimi opozorili Iranu in napovedjo uresničevanja preostalih ciljev sporne pobude Project 2025. V svoji zadnji objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo iranski režim nasilno zatrl mirne protestnike v državi, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na napad. Njegove izjave sledijo poročilom o smrtnih žrtvah med demonstracijami v Iranu. Hkrati se v Washingtonu stopnjujejo prizadevanja za korenito preoblikovanje zvezne uprave. Po navedbah virov namerava Trumpova administracija v letu 2026 uresničiti ključne točke načrta Project 2025, ki vključujejo ustanovitev novega ministrstva za meje in priseljevanje, ukinitev nekaterih obveščevalnih služb ter strožje zahteve za šole, ki prejemajo zvezna sredstva. Kljub kritikam glede draginje v državi, ki jo Trump občasno označuje za politično prevaro, predsednik vztraja pri trditvi, da so njegovi gospodarski ukrepi že ustavili inflacijo in znižali cene energentov. Na lokalni ravni je Trump presenetljivo pokazal naklonjenost novemu županu New Yorka Zohranu Mamdaniju, čeprav so konservativni krogi in člani gibanja MAGA njegove govore o kolektivizmu označili za komunizem. Napetosti med Trumpovo vizijo in realnostjo ameriškega gospodarstva ostajajo osrednja točka političnih razprav, medtem ko se država pripravlja na vmesne volitve.

V Caracasu so bile slišati močne eksplozije in zvoki letal. Pojavljajo se poročila o ognju in oblakih dima nad mestom. Ozadje dogodkov ostaja nejasno, pojavljajo pa se ugibanja o morebitnem napadu ZDA. Venezuelska vlada se zaenkrat še ni odzvala na dogodke.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.