Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Silio Flores so po poročanju različnih virov prepeljali v New York. Po aretaciji v njunem domu v Caracasu so Madura prepeljali v elitni priporni center v Brooklynu, kjer so ga fotografirali ob prihodu. Po poročanju nekaterih virov je bila aretacija izvedena v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli.

Po grožnjah ZDA je Danska napovedala okrepitev svoje vojske na Grenlandiji, kjer imajo ZDA že vojaške baze. Donald Trump je na svojem družbenem omrežju zapisal, da bi postal NATO z Grenlandijo v rokah ZDA veliko bolj mogočen in učinkovit. Medtem ameriški naftarji niso navdušeni nad Trumpovim načrtom, ki se nanaša na Venezuelo.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in postal prvi musliman na tem položaju v zgodovini mesta. V svojem nagovoru je 34-letni demokrat poudaril pomen kolektivizma in napovedal odločno naslavljanje visokih življenjskih stroškov, kar je med republikanskimi krogi in privrženci gibanja MAGA sprožilo ostre obtožbe o uvajanju komunizma. Kljub ideološkim razlikam je Mamdani izrazil pripravljenost na sodelovanje z zvezno oblastjo, čeprav se pričakujejo številna politična trenja. Istočasno se predsednik Donald Trump sooča z novimi vprašanji glede svojega zdravstvenega stanja in starosti, saj so poročila razkrila upad njegove dejavnosti in krajši delovni urnik v primerjavi s prvim mandatom. Namesto državniškim nalogam naj bi se Trump v veliki meri posvečal prenovi Bele hiše, kjer načrtuje gradnjo nove plesne dvorane. Poročila navajajo, da je predsednik osebno izbiral marmor in oniks za projekt, kar kritiki označujejo za obsedenost z nepremičninskimi projekti v času, ko se državljani soočajo z inflacijo.

Iranske varnostne sile so silovito zatrle proteste, ki so izbruhnili zaradi gospodarskega zloma države, pri čemer je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več kot 130 pa aretiranih. Vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej je v svojem nagovoru protestnike označil za izgrednike in zahteval, da se jih ostro obravnava, hkrati pa je za organizacijo nemirov obtožil zahodne države. Dogajanje sovpada z obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, kar je dodatno zaostrilo retoriko režima proti tujemu vmešavanju. Kljub temu da je Hamenej izrazil sočutje s trgovci, ki se spopadajo s težkimi ekonomskimi razmerami, so oblasti uporabile silo za prekinitev demonstracij, ki so se iz prestolnice razširile po celotni državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, medtem ko vlada vztraja pri trditvi, da so nemiri vodeni iz tujine z namenom destabilizacije islamske republike. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj varnostne sile nadaljujejo s prisotnostjo na ključnih točkah v večjih mestih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale Venezuelo po vojaški operaciji v Caracasu, ki se je končala z aretacijo dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost pojasnil, da bo takšen režim trajal vse do vzpostavitve pogojev za varno, ustrezno in premišljeno tranzicijo oblasti. Operacija in posledični prevzem nadzora sta sledila stopnjevanju napetosti v tej latinskoameriški državi. Po poročanju tujih medijev, vključno s CNN, se Washington pripravlja na prehodno obdobje, v katerem bodo ameriške oblasti nadzorovale ključne državne funkcije. Trump je poudaril, da je cilj operacije zagotoviti stabilnost v regiji, vendar podrobnosti o trajanju ameriške prisotnosti ali natančni strukturi nove civilne oblasti še niso znane. Odločitev predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Venezuele, ki jo je vrsto let zaznamovala gospodarska in diplomatska osamitev Madurovega režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah poudaril, da bi se usoda strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura lahko pripetila kateremu koli svetovnemu voditelju. Trump je razkril, da je z Madurom govoril teden dni pred njegovim padcem in ga neuspešno pozval k prostovoljni predaji. Hkrati je venezuelski vojski zagrozil s posledicami, če bi se upirala spremembam v državi, medtem ko je za opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado dejal, da težko prevzame vodenje države zaradi domnevnega pomanjkanja notranje podpore. Zaradi dogodkov v Venezueli je Trump usmeril grožnje tudi proti sosednji Kolumbiji. Predsednika Gustava Petra je pozval k previdnosti in mu zagrozil s posledicami, kar stopnjuje napetosti v regiji po Madurovem izginotju oziroma ugrabitvi. Trumpova administracija tako stopnjuje pritisk na levičarske vlade v Latinski Ameriki, pri čemer uporablja oster retorični slog in neposredne grožnje zunanjepolitičnim nasprotnikom, kar odraža širšo strategijo njegove vrnitve na mednarodno prizorišče.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so jih očividci zaznali okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost kopenskega vojaškega posredovanja v državi. ZDA so pred tem na morju že sprožile obsežno operacijo proti domnevnim tihotapcem mamil, kar v Caracasu razumejo kot neposredno grožnjo suverenosti. Eksplozije v prestolnici sledijo stopnjevanju ameriških vojaških aktivnosti v regiji, ki vključujejo tudi nedavne zračne napade na cilje znotraj venezuelskega ozemlja. Venezuelske oblasti so zaradi dogodkov že v preteklih tednih razglasile najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti in mobilizirale civilno prebivalstvo. Trenutno še ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem izvoru eksplozij, vendar dogodek kaže na nevarno stopnjevanje konflikta med državama.

Teheran je uradno pozval Združene narode, naj obsodijo nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih iranske oblasti označujejo za provokativne in odraz obupa. Stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeed Iravani je v pismu generalnemu sekretarju in predsedniku Varnostnega sveta izpostavil, da Trumpovi komentarji glede protivladnih demonstracij v Teheranu pomenijo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ločeni izjavi poudarila, da so grožnje z vojaškim posredovanjem posledica neuspešnih ameriških načrtov v regiji. Po navedbah Teherana Washington s svojo retoriko zgolj stopnjuje napetosti, medtem ko se iranski prebivalci spopadajo z gospodarskimi težavami, ki so jih povzročile ameriške sankcije. Iranska stran zatrjuje, da so Trumpovi pozivi k intervenciji v primeru zatiranja protestov kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi nočne objave na družbenem omrežju Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem, češ da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« (angl. locked and loaded) za ukrepanje, v kolikor bi tamkajšnji režim nasilno zatrl mirne protestnike. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu krepijo protivladni protesti, ki so že terjali smrtne žrtve. Obenem se Trumpova administracija sooča z ostrimi kritikami Danielle Bensky, žrtve pokojnega Jeffreyja Epsteina, ki predsedniku očita namerno zavlačevanje pri objavi vseh zakonsko predpisanih dokumentov o aferi Epstein. Benskyjeva je poudarila, da je postopno sproščanje datotek namesto spoštovanja roka, ki se je iztekel 19. decembra, povzročilo dodatno stisko žrtvam, ki iščejo pravico. Poleg zunanjepolitičnih napetosti in afer iz preteklosti se Trump pripravlja na drugo leto svojega mandata, ki ga bo po poročilih zaznamovala implementacija preostalih ciljev spornega konservativnega načrta Projekt 2025. Ta predvideva obsežno prestrukturiranje zvezne vlade, vključno z ukinitvijo Urada za obveščevalne dejavnosti in analize ter ustanovitvijo novega ministrstva za meje in priseljevanje. Načrt vključuje tudi restriktivne ukrepe na področju izobraževanja in zdravstva, kar bo po napovedih analitikov še dodatno polariziralo ameriško politično prizorišče v letu 2026.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Ameriške oblasti so v zvezni državi Illinois pridržale 39-letnega Michaela Davida McKeeja, ki je obtožen umora svoje nekdanje žene Monique Tepe in njenega soproga Spencerja Tepeja. Zakonca sta bila pred desetimi dnevi najdena ustreljena na svojem domu v mestu Columbus v Ohiu, policija pa je bila o dogodku obveščena preko klica na številko 911. McKee, ki opravlja poklic vaskularnega kirurga na območju Chicaga, je bil aretiran v soboto brez incidentov. Preiskava je razkrila, da je bila Monique Tepe z osumljencem poročena le kratek čas, njuna ločitev pa je bila uradno zaključena pred skoraj desetletjem. Kljub dolgemu obdobju od ločitve preiskovalci sumijo, da so osebne povezave iz preteklosti botrovale nasilnemu dejanju, ki je pretreslo lokalno skupnost v Ohiu. Pridržani osumljenec trenutno čaka na izročitev v Ohio, kjer se bo soočil z obtožnico za dvojni umor. Lokalne oblasti še naprej zbirajo dokaze o motivu in okoliščinah streljanja, medtem ko šerifov urad okrožja Winnebago potrjuje, da McKee ostaja v priporu. Monique Tepe je bila sicer priznana zobozdravnica, par pa je v skupnosti veljal za spoštovanega, kar je še dodatno poudarilo odmevnost dogodka v ameriških medijih.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Kljub prekinitvi ognja, dogovorjeni s posredovanjem ZDA oktobra 2025, je izraelska vojska v Gazi porušila več kot 2.500 zgradb, kot poroča New York Times. Donald Trump predlaga ustanovitev novega mirovnega telesa, imenovanega "Board of Peace", ki naj bi delovalo po načelih Združenih narodov, vendar brez mednarodne pravne podlage. Arabski narodi si želijo, da bi se to telo osredotočilo predvsem na Gazo. Keir Starmer razmišlja o pridružitvi Trumpovemu mirovnemu svetu za Gazo. Novo telo je del Bele hiše 20-točkovnega načrta za končanje vojne med Izraelom in Hamasom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nagovoru podrobno opisal svojo izkušnjo spremljanja vojaškega napada na Venezuelo, ki ga je primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Operacija, katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je bila po Trumpovih besedah uspešna in izvedena z izjemno hitrostjo ter nasiljem. Predsednik je napad spremljal iz varne sobe v svojem luksuznem letovišču na Floridi, obkrožen z generali in svetovalci, pri čemer je poudaril kompleksnost akcije in dejstvo, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev, kar posredno nakazuje na možne izgube na venezuelski strani. Istočasno se Trumpova administracija sooča z upadom zanimanja javnosti, kar se odraža v močnem padcu prodaje političnih knjig, ki podpirajo njegove poglede. Po poročanju revije The Atlantic so dela avtorjev, kot so Newt Gingrich, Joe Concha in celo predsednikov sin Eric Trump, hitro izpadla s seznamov knjižnih uspešnic. Analitiki ocenjujejo, da je ameriška javnost po desetletju Trumpove prisotnosti v politiki nasičena z informacijami o njem, edina izjema pri prodajnih rezultatih pa ostajajo spomini nekdanje prve dame Melanie Trump. Ta trend upadanja zanimanja sovpada z zgodovinskimi porazi republikancev v ključnih državah konec leta 2025.

Severovzhodne zvezne države ZDA, zlasti New York in Massachusetts, se spopadajo z izrednimi zimskimi razmerami, ki so ob vstopu v novo leto prinesle rekordne količine snega. V mestu Syracuse so zabeležili najbolj snežen dan v zadnjih 80 letih, kar je drugi najvišji podatek v zgodovini meritev na tem območju. Zaradi močnega sneženja, ki ga povzroča t. i. učinek jezera, so oblasti izdale opozorila za okrožja Berkshire, Franklin in Hampshire, prebivalci pa se pripravljajo na nove padavine. Zimska neurja povzročajo precejšnje težave v prometu in pri vzdrževanju infrastrukture. V krajih, kot je Orchard Park, ekipe pospešeno čistijo stadione in javne površine, saj mrzla zračna masa nad razmeroma toplimi vodami Gardskih jezer povzroča intenzivne snežne pasove. Razmere so neposredno povezane s polarnim mrazom, ki je ob koncu leta 2025 zajel severno poloblo in povzročil kaos tako v Severni Ameriki kot v nekaterih delih Evrope.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Pravosodna ministrica Louisiane Liz Murrill je sporočila, da je velika porota v okrožju St. Tammany obtožila kalifornijskega zdravnika Rémyja Coeytauxa nezakonitega razpečevanja zdravil za prekinitve nosečnosti. Coeytaux je obtožen, da je prek telemedicinskih storitev v Louisiano pošiljal mifepriston in mizoprostol, ki sta v tej zvezni državi od leta 2024 razvrščena med strogo nadzorovane nevarne snovi. Guverner Louisiane Jeff Landry je že podpisal dokumentacijo za njegovo izročitev, saj mu po tamkajšnji zakonodaji grozi do 50 let zapora. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zahtevo po izročitvi kategorično zavrnil s kratko izjavo, s čimer se je napetost med državama glede vprašanja reproduktivnih pravic močno zaostrila. Newsomova odločitev temelji na kalifornijski zakonodaji, ki ščiti izvajalce zdravstvenih storitev pred kazenskim pregonom drugih držav, ki so splav prepovedale. Primer Coeytauxa izpostavlja novo fronto v ameriškem pravnem boju, kjer se republikanske države trudijo preprečiti pošiljanje tablet za splav po pošti, medtem ko demokratske države delujejo kot varna zatočišča. Obtožnica proti zdravniku temelji na primeru ženske, ki trdi, da jo je nekdanji partner prisilil v kemični splav z zdravili, ki jih je naročil pri Coeytauxu. Medtem ko Louisiana dejanje označuje za trgovanje z mamili in ogrožanje žensk, zagovorniki reproduktivnih pravic opozarjajo, da so tovrstna zdravila varna in ključna za dostop do zdravstvene oskrbe v državah s strogimi prepovedmi. Pravni strokovnjaki predvidevajo, da bodo tovrstni spori med zveznimi državami v prihodnje zahtevali posredovanje zveznih sodišč.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih javnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, ki so jih sprožila poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki in vidnih modricah na rokah. Trump je navedbe o pešanju zdravja zavrnil s trditvami, da je z odliko opravil več kognitivnih testov, hkrati pa je sprožil nove spore z medijskimi osebnostmi, kot sta George Clooney in njegova žena Amal. Njegova ekipa v Beli hiši je medtem uvedla krajše sestanke, da bi preprečila utrujenost 79-letnega predsednika, medtem ko se v ozadju pojavljajo nasprotujoče si informacije o naravi njegovih nedavnih zdravniških pregledov. Znotraj republikanske stranke se krepijo napetosti glede Trumpovega vpliva na prihajajoče vmesne volitve leta 2026. Nekateri poslanci, med njimi Don Bacon, so javno pozvali kolege, naj prenehajo delovati kot predsednikovi »podrejenzi« in ponovno vzpostavijo kongresno avtoriteto, zlasti na področjih carinske politike in pomoči Ukrajini. Obenem so se pojavile kritike glede predsednikovega zunanjepolitičnega pristopa do Irana, ki ga nekdanji svetovalec Steve Bannon primerja s strategijo Hillary Clinton. Poleg političnih razkolov se Trumpova administracija sooča še z obtožbami o netransparentnem upravljanju kulturnih institucij, kot je Center Kennedy, in naraščajočim številom pravnih izzivov glede ustavnosti njegovih izvršnih ukazov.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na javne osebnosti. V seriji objav in izjav je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na dolgotrajno okupacijo države. Trump je svoje stališče kasneje nekoliko omilil v intervjuju za New York Post, kjer je izjavil, da napotitev vojske morda ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Sočasno se je predsednik zapletel v oster verbalni spor z igralcem Georgom Clooneyjem in njegovo soprogo Amal. Trump je kritiziral njuno odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Kritiki te poteze ocenjujejo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina. V ozadju napetosti ostajajo vprašanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in uporabi vojaške sile za doseganje diplomatskih ciljev v Južni Ameriki.

V Jacksonu v Mississippiju je požar uničil sinagogo Beth Israel, kar je župan označil za dejanje verskega sovraštva. Policija je aretirala osumljenca, preiskavo pa vodi FBI. Sinagoga je bila že leta 1967 tarča bombnega napada Ku Klux Klana.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima. Na fotografiji, ki se je hitro razširila po spletu, je Maduro prikazan v sivi športni opremi s protihrupnimi slušalkami v spremstvu ameriških vojakov. Objava sledi poročilom o domnevnem zajetju venezuelskega predsednika s strani ameriških sil, kar predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška stran trdi, da je bila operacija izvedena v okviru prizadevanj za ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli, medtem ko Trumpova administracija Madura že dlje časa ne priznava kot legitimnega voditelja države. Fotografija, posneta v kabini ladje, naj bi služila kot vizualni dokaz o uspešnosti vojaške operacije in aretacije. Dogodek pomeni dramatičen preobrat v geopolitičnih odnosih v Južni Ameriki in neposreden poseg ZDA v notranjo politiko Venezuele.

Poročila razkrivajo, da je ameriška operacija za ujetje Nicolása Madura trajala 90 minut in vključevala napade na vojaško infrastrukturo, transportna in komunikacijska središča v Caracasu in severni Venezueli. RT je objavil posnetke posledic ameriškega napada na vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so posebne enote ZDA ujele Madura.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto so venezuelsko prestolnico Caracas pretresle močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so prvi poki odjeknili okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čez približno 15 minut pa je sledil drugi val eksplozij. Lokalni viri poročajo o dimu, ki se dviga z letališča La Carlota, vendar natančen vzrok in lokacije vseh eksplozij uradno še niso potrjeni. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v regiji so se v zadnjih dneh stopnjevale, kar sproža ugibanja o naravi teh dogodkov, bodisi gre za vojaške vaje, sabotažo ali zračni napad.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič pojavil na videoposnetku po aretaciji, ko so ga pod strogim nadzorom privedli v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu v New Yorku. Na posnetku, ki ga je objavila Bela hiša, je videti Madura med postopkom identifikacije in odvzemom prstnih odtisov, pri čemer je prisotne agente pozdravil z željo za srečno novo leto. Po opravljenih postopkih v prostorih DEA na Deseti aveniji so oblasti napovedale njegovo premestitev v zvezni pripor v Brooklynu. Aretacija Madura in njegove soproge, ki so jo izvedli v Caracasu, predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo privedbo pred sodišče zaradi obtožb o trgovini z mamili. Videoposnetek potrjuje, da je depozicionirani voditelj sedaj v neposredni pristojnosti ameriškega pravosodnega sistema, kar bo imelo daljnosežne posledice za politično prihodnost Venezuele in diplomatske odnose v regiji.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je javno kritiziral odločitev predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli in zatrdil, da so bili uradni razlogi za invazijo v celoti prirejeni. Davis, ki je svoje trditve podal v oddaji na platformi YouTube, je izpostavil, da uradna utemeljitev Washingtona o boju proti trgovini z drogami ne vzdrži kritične presoje in da so bili dejanski nameni operacije povsem drugačni. Po navedbah vojaškega strokovnjaka ameriška administracija ni delovala z namenom zaščite državljanov pred prepovedanimi drogami, temveč je vprašanje narkotikov uporabila le kot priročen izgovor za izvedbo invazije. Davis trdi, da so bili dokazi o vpletenosti venezuelskega vrha v tihotapljenje drog, ki so služili kot pravna in moralna podlaga za napad, v celoti sfabrizirani za dosego geopolitičnih ciljev Združenih držav Amerike v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročanju tujih tiskovnih agencij prispel na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Konvoj vozil, v katerem so ga domnevno prepeljali pod močnim varovanjem, so obkrožali helikopterji in številna oklepna vozila. Po neuradnih navedbah gre za pridržanje predsednika, ki ga ameriške oblasti že dlje časa obtožujejo vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in narko-terorizma. Operacija je potekala v strogi tajnosti, dokler kolona vozil ni zapeljala v varovano območje agencije DEA. Prisotnost težke vojaške tehnike in zračna podpora nakazujeta na visoko stopnjo varnostnega tveganja ob prevozu venezuelskega voditelja. Ameriške oblasti uradnih izjav o statusu Madura v tem trenutku še niso podale, vendar dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

V streljanju v ameriški zvezni državi Misisipi je moški na treh različnih območjih ubil šest ljudi, med njimi tudi sedemletno deklico. Po poročanju New York Posta je to najhujši strelski incident v tej državi v zadnjem desetletju.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Venezuelski notranji minister je po vojaških napadih Združenih držav Amerike na cilje v Karibskem morju pozval državljane k zaupanju v vlado Nicolása Madura. Iz Caracasa so sporočili, da Washingtonu s bombardiranjem in raketnimi napadi ni uspelo prestrašiti prebivalstva, obenem pa so ocenili, da so ameriške sile dosegle le del zastavljenih ciljev. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Washington napovedal namero, da predsedniku Maduru sodi pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami in narkoterorizmu. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je koalicija Frente de Izquierda Unidad v Argentini pozvala k protestom pred veleposlaništvom ZDA v Buenos Airesu. Leva gibanja dogajanje označujejo za imperialistično agresijo proti Venezueli in pozivajo k množični mobilizaciji v podporo suverenosti države. Incidenti sledijo nizu ameriških operacij proti domnevnim tihotapskim ladjam, ki jih venezuelska stran označuje za poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, plinom in zlatom.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val nasprotujočih si odzivov po vsem svetu. V Čilu so se na tisoče venezuelskih izseljencev zbrali na ulicah Santiaga, kjer so s hrupnim proslavljanjem, zastavami in vzkliki o svobodi pozdravili padec Madurovega režima. Nasprotno so v venezuelski prestolnici Caracas potekale množične demonstracije Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev in vrnitev v državo. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj so se podporniki gibanja chavismo odpravili na ulice središča mesta, da bi izrazili nasprotovanje dejanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Županja Caracasa je sporočila, da se protestniki ne bodo umaknili z ulic, dokler ne bo znana natančna lokacija in usoda predsednika države. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevale do te mere, da je Maduro predhodno odredil splošno mobilizacijo vseh obrambnih sil v državi.

Uredniški odbor ameriškega časnika The New York Times je v ostrem zapisu obsodil vojaško operacijo administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli ter jo označil za "nezakonito in nepremišljeno". Časnik je opozoril, da je bila ofenziva izvedena brez potrebne odobritve kongresa, kar predstavlja nevaren precedens v ameriški zunanji politiki. Po mnenju uredništva takšna dejanja kršijo mednarodno pravo in tvegajo dodatno destabilizacijo že tako nemirne regije. Operacija, ki jo je ukazala Bela hiša, po navedbah časnika obuja zgodovinske napake ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki. Kritiki poudarjajo, da gre za vojaško avanturo, ki nima trdne pravne podlage in bi lahko sprožila obsežno zunanjo krizo. Avtorji editoriala so poudarili, da so enostranski vojaški posegi brez jasne strategije in legitimnosti škodljivi za ugled Združenih držav Amerike v svetu ter da bi se morala administracija namesto nasilja posluževati diplomatskih in pravnih poti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo, ki prikazuje venezuelskega voditelja Nicolása Madura v prostorih ameriške vojne mornarice. Na posnetku je Maduro upodobljen z lisicami na rokah, oblečen v športno opremo, medtem ko v roki drži plastenko vode. Po dostopnih informacijah naj bi se Maduro nahajal na krovu ameriške desantne ladje USS Iwo Jima, ob njem pa je opaziti agenta ameriške agencije za boj proti drogam (DEA). Objava fotografije sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že pred časom obtožile vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in narkoterorizem. Čeprav avtentičnost fotografije in točne okoliščine domnevne aretacije še niso neodvisno potrjene s strani uradnih vladnih organov v Caracasu, Trumpova objava nakazuje na drastičen zunanjepolitični premik in morebiten konec Madurove dolgoletne vladavine v Venezueli. Razmere v regiji ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost čaka na uradna pojasnila glede statusa venezuelskega voditelja.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci naznanil, da bo njegova administracija upravljala Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi poročilom o odhodu dosedanjega voditelja Nicolása Madura, pri čemer Trump poudarja potrebo po stabilizaciji države pod ameriškim nadzorom. Napoved je sprožila takojšnje odzive v latinskoameriški regiji, kjer so nekatere politične skupine že izrazile svojo podporo takšnemu razvoju dogodkov. Nacionalna stranka Hondurasa je v uradni izjavi podprla ukrepe ameriškega predsednika in poudarila, da si Latinska Amerika zasluži živeti v svobodi in demokraciji. Stranka je izpostavila pomen spoštovanja zakonov nasproti poljubnosti, ki jo je Venezuela doživljala pod prejšnjim režimom. Podpora vključuje tudi odobravanje morebitnega zajetja ali odstranitve ključnih akterjev prejšnje oblasti, kar naj bi omogočilo urejen prehod v nov politični sistem. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja izvajanje ameriških načrtov za prevzem upravnih funkcij v Caracasu.

Venezuelsko prestolnico Caracas in več drugih krajev po državi so v nočnih urah pretresle močne eksplozije. Po razpoložljivih poročilih je ameriški predsednik Donald Trump ukazal letalske napade na ključne cilje v prestolnici, kar je privedlo do razglasitve izrednih razmer v državi. Razmere so se hitro zaostrile, saj poročila navajajo tudi domnevno ugrabitev venezuelskega predsednika, kar v državi povzroča politično in varnostno negotovost. Kolumbijski predsednik je dogajanje že označil za napad, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o ameriškem vojaškem posredovanju. Združene države Amerike so s tem dejanjem neposredno posegle v suverenost Venezuele, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za stabilnost celotne regije Južne Amerike. Informacije o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še niso v celoti potrjene, vendar poročila s terena nakazujejo na obsežno opustošenje v okolici strateških objektov.

Zohran Mamdani je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla ter prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na Koranu, obred pa sta vodila senatorka Letitia James v zasebnem delu opolnoči in kasneje senator Bernie Sanders na javni slovesnosti pred mestno hišo. V svojem nastopnem govoru je Mamdani napovedal »novo ero« za največje ameriško mesto, pri čemer je poudaril odločen premik k progresivni politiki in kolektivizmu. Novi župan se je v nagovoru zavezal k naslavljanju stanovanjske krize in zniževanju življenjskih stroškov za delavski razred. Izpostavil je, da bo vladal »ekspanzivno in drzno« ter da se ne bo odrekel svojim socialističnim prepričanjem. Njegov program vključuje povečanje davkov za najbogatejše in krepitev javnih storitev, s čimer želi nadomestiti, kot se je izrazil, »hladnost grobega individualizma s toplino kolektivizma«. Njegova zaprisega in politična usmeritev sta sprožili mešane odzive, zlasti v konservativnih krogih in gibanju MAGA, kjer so izrazili ostre kritike na račun njegove ideologije in verske pripadnosti.

Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.

Gvajanski predsednik Irfaan Ali je v soboto zjutraj sporočil, da je država uradno aktivirala svojo nacionalno varnostno arhitekturo. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na intenzivne zračne napade Združenih držav Amerike na več vojaških baz in drugih strateških objektov v sosednji Venezueli. Po besedah predsednika Alija so tovrstni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti gvajanskih državljanov ter zaščito ključnih strateških interesov države v luči zaostrenih regionalnih razmer. Operacija ameriških sil v Venezueli je povzročila povečano pripravljenost v regiji, saj se Gvajana nahaja v neposredni bližini tarč napadov. Gvajanske oblasti za zdaj niso poročale o morebitnih kršitvah svojega ozemlja, vendar poudarjajo, da bodo varnostne sile budno spremljale dogajanje ob meji. Aktivacija varnostnega načrta vključuje okrepljen nadzor in pripravljenost vseh obrambnih struktur države.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh večjih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o končanju namestitve rezervnih vojaških enot je bila sprejeta po tem, ko je bila njegova administracija tarča številnih pravnih izzivov in sodnih porazov glede zakonitosti uporabe vojaških sil za civilno zaščito in podporo migracijskim racijam. Trump je ob tem izjavil, da se bodo enote morda vrnile v drugačni in močnejši obliki. Umik sil predstavlja pomemben preobrat v predsednikovi strategiji uporabe federaliziranih vojaških enot za zagotavljanje varnosti v mestih z demokratskim vodstvom. Čeprav je Trump prvotno vztrajal pri namestitvi garde za zaščito zveznih objektov in podporo agentom zveznih služb, so pravnomočne sodne odločitve v Oregonu in Kaliforniji močno omejile njegova pooblastila. Guvernerji prizadetih zveznih držav so Trumpovo potezo že prej označili za politično motivirano orožje, ki krši zvezno zakonodajo o ločnici med vojsko in civilnim organi pregona.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical namestitev enot nacionalne garde v več mestih po Združenih državah Amerike, kjer so potekali množični protesti. Trump je svojo odločitev naznanil prek družbenih omrežij in ob tem poudaril, da se bodo enote po potrebi vrnile, če bi se varnostne razmere ponovno poslabšale. Ukrep prihaja v času, ko se intenzivnost protestov, ki so sledili smrti Georgea Floyda, ponekod umirja. Nacionalna garda je bila prvotno aktivirana za pomoč lokalnim organom pregona pri obvladovanju nemirov, ki so v nekaterih mestih prerasli v nasilje in plenjenje. Odločitev o umiku nakazuje na premik v strategiji zvezne vlade, ki se zdaj zanaša na oceno, da lokalne policijske sile lahko same vzdržujejo javni red in mir. Kljub umiku napetosti v državi ostajajo visoke, vprašanje policijskega nasilja in sistemskega rasizma pa še naprej polni javni prostor.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh velikih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o umiku sil sledi seriji sodnih blokad, saj so zvezna sodišča v Portlandu in Los Angelesu ter vrhovno sodišče v primeru Chicaga pred tem ustavili napotitve. Trump je ob napovedi pojasnil, da se bodo enote vrnile, v kolikor se bo stopnja kriminala v teh mestih ponovno zvišala. Hkrati je napovedal možnost strožjega ukrepanja v prihodnosti, čeprav se je trenutno odpovedal novim napotitvam dodatnih enot. Operacija, ki je sprožila ostre politične odzive in pravne spore, se je končala po pritisku guvernerjev in lokalnih oblasti, ki so napotitve označili za neustavne. Predsednik Trump je s tem korakom začasno popustil v sporu z demokratskimi voditelji zveznih držav, ki so mu očitali uporabo vojske v politične namene. Kljub umiku pa retorika Bele hiše ostaja osredotočena na zagotavljanje varnosti v mestih, ki jih administracija označuje za središča kriminala.

Ameriška vojska je v novih napadih na domnevna tihotapska plovila ubila še osem ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev v ameriški kampanji proti trgovcem z mamili povečalo na najmanj enajst. V zadnjih dveh dneh je ameriška vojska napadla pet dodatnih plovil, od septembra pa najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Pacifiku. Ameriška obalna straža je bila pozvana k iskanju morebitnih preživelih, poteza, ki sledi kritikam zaradi ravnanja s preživelimi v prejšnjih napadih.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.