Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

V New Yorku, Berlinu in Parizu so potekali množični protesti, na katerih so udeleženci obsodili vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Protestniki so se odzvali na poskus zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge, kar so označili za dejanje imperializma in kršitev mednarodnega prava. V središčih mest se je zbralo več sto ljudi, ki so nosili transparente z napisi Proč z rokami od Venezuele in zahtevali takojšnjo zaustavitev ameriške agresije v Karibih. Na pariškem Trgu republike se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 1.500 ljudi, medtem ko so v Berlinu pred Brandenburškimi vrati protestniki pozvali nemško vlado in Združene narode k uradni obsodbi dejanj Washingtona. Poročila navajajo, da so v nekaterih evropskih mestih protestniki v znak nasprotovanja zažigali ameriške zastave, v New Yorku pa so se na Times Squareu ob venezuelskih zastavah pojavili tudi simboli nekdanje Sovjetske zveze. Demonstranti, ki so se večinoma zbrali na poziv levičarskih gibanj in sindikatov, so poudarili, da ugrabitev tujega voditelja predstavlja vojni zločin in neposreden napad na suverenost celotne Latinske Amerike.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Nekdanji župan New Yorka Eric Adams je le nekaj tednov po koncu mandata predstavil novo memecoin kriptovaluto z imenom NYC Token, ki naj bi bila po njegovih besedah namenjena boju proti antisemitizmu. Kljub ambicioznim napovedim je vrednost žetona takoj po izdaji strmoglavila, kar je sprožilo ogorčenje vlagateljev in obtožbe o načrtni prevari tipa 'rug pull'. Projekt NYC Token predstavlja nadaljevanje Adamsove naklonjenosti digitalnim sredstvom, ki se je začela že med njegovim županovanjem z neuspešno kriptovaluto NYCCoin. Istočasno se je Adams znašel pod dodatnim pritiskom zaradi pravosodnih postopkov proti njegovim tesnim sodelavcem. Zvezni tožilci so namreč v torek vložili obtožnico proti Anthonyju Herbertu, nekdanjemu svetovalcu župana, ki mu očitajo prejemanje podkupnine. Ta dogodek še dodatno krni ugled nekdanje mestne uprave in vzbuja vprašanja o etičnosti poslovanja Adamsovega najožjega kroga. Kritiki opozarjajo, da gre pri izdaji NYC Tokena za tvegano dejavnost, ki izkorišča politično prepoznavnost za osebne finančne koristi. Medtem ko Adams trdi, da je projekt dobrodelen, so hitra izguba vrednosti in obtožbe o korupciji v njegovem kabinetu povzročile precejšen javni in pravni odziv v Združenih državah Amerike.

V ameriški zvezni državi Mississippi je v petek prišlo do tragičnega streljanja, v katerem je po podatkih lokalnih oblasti umrlo najmanj šest oseb. Napadalec, čigar motivi za dejanje za zdaj ostajajo neznani, je bil po incidentu s strani policijskih enot hitro izsleden in pridržan. Dogodek je ponovno sprožil razprave o varnosti in razširjenosti orožja v regiji. Po podatkih nevladne organizacije Gun Violence Archive so Združene države Amerike v letu 2026 zabeležile že deset množičnih streljanj, pri čemer se za takšen incident šteje dogodek, v katerem so ustreljene vsaj štiri osebe, ne vključujoč strelca. Podatki kažejo na nadaljevanje trenda visoke stopnje nasilja z orožjem, ki ostaja ena najbolj perečih težav ameriške družbe. Preiskava o okoliščinah včerajšnjega napada še poteka, policija pa preverja ozadje osumljenca in morebitne povezave z žrtvami. Lokalna skupnost je po dogodku pretresena, oblasti pa zagotavljajo, da neposredne nevarnosti za javnost po aretaciji osumljenca ni več. Gre za enega najbolj smrtonosnih incidentov v tej zvezni državi v zadnjem obdobju.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je izrazil uradno podporo nedavni vojaški akciji Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju medijev je ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve to potezo označilo za legitimno, kar odraža tesno usklajenost ukrajinske zunanje politike z interesi Washingtona v latinskoameriški regiji. Podpora Kijeva tovrstnemu posredovanju poudarja geopolitično razvrstitev Ukrajine v širšem kontekstu globalnih zavezništev. Čeprav se Ukrajina sama spopada z izzivi na lastnem ozemlju, s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo zveste zaveznice Združenih držav Amerike, hkrati pa tvega dodatno zaostritev odnosov z državami, ki Madura še vedno priznavajo kot legitimnega voditelja. Odločitev ministra Sibige predstavlja pomemben diplomatski premik v odnosih med Kijevom in Caracasom.

Policisti v mestu Piscataway v ameriški zvezni državi New Jersey so med posredovanjem po klicu na številko 911 ustrelili in ubili moškega, oboroženega z mačeto. Do incidenta je prišlo v ponedeljek, 5. januarja, ko je osumljenec poskušal napasti uradne osebe. Po streljanju so preiskovalci v bližnjem stanovanjskem objektu odkrili tri trupla, med katerimi sta bila po navedbah lokalnega tožilstva okrožja Middlesex tudi stara starša osumljenca. Preiskavo dogodka je prevzel urad državnega tožilca New Jerseyja, kar je standardni postopek pri vseh primerih uporabe smrtne sile s strani policije. Dogodek se uvršča v širši niz nasilnih incidentov s smrtnim izidom v Združenih državah Amerike, ki pogosto vključujejo družinsko nasilje in posredovanje organov pregona. Identitete žrtev in napadalca uradno še niso bile razkrite, policija pa nadaljuje z zbiranjem dokazov na kraju zločina.

Ameriški predsednik Donald Trump se ob zaključku prvega leta svojega drugega mandata spopada z naraščajočimi kritikami celo znotraj lastnega političnega tabora. Njegov nekdanji strateg Steve Bannon je v svoji oddaji ostro napadel predsednikovo retoriko do Irana in jo označil za kopijo zunanjepolitičnega pristopa demokratk Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon je izpostavil, da so Trumpove grožnje z uporabo sile praktično identične strategijam, ki so jih uporabljali v času administracije Baracka Obame, kar med njegovimi najzvestejšimi podporniki sproža nemir. Hkrati so se v republikanskih vrstah v kongresu pojavili pozivi k večji neodvisnosti od izvršne veje oblasti. Republikanski poslanec Don Bacon, ki se sicer poslavlja s položaja, je javno kritiziral kolege, ker delujejo kot podrejena orodja predsednika. Bacon meni, da bi bila Trumpova politika na področju carin in podpore Ukrajini bistveno boljša, če bi se kongres uprl in zahteval večjo vlogo pri sprejemanju odločitev. Analize medtem kažejo, da Trumpu ni uspelo izpolniti ključnih obljub, kot je končanje vojne v Ukrajini v 24 urah, kar še dodatno spodkopava njegovo politično moč.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je izrazilo globoko zaskrbljenost in obsodbo zaradi, kot so dejali, ameriškega oboroženega napada na Venezuelo. Poudarili so, da so ameriški izgovori za agresijo neutemeljeni.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Donald Trump, novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike, je napovedal tiskovno konferenco v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi. Pričakuje se, da bo Trump spregovoril o ključnih prioritetah svoje prihajajoče administracije, vključno z imenovanji na ministrska mesta in načrtovanimi ukrepi na področju gospodarstva in migracij. Dogodek poteka v obdobju, ko javnost z velikim zanimanjem spremlja oblikovanje nove vladne ekipe in prve politične smernice po njegovi nedavni volilni zmagi. Novinarska konferenca predstavlja enega izmed prvih uradnih nagovorov Trumpa po zmagi nad demokratsko kandidatko Kamalo Harris. Prizorišče na Floridi je v zadnjih tednih postalo osrednje politično središče, kjer se vrstijo sestanki s potencialnimi kandidati za visoke položaje v ameriški administraciji. Trumpovi sodelavci so nakazali, da bo poudarek na hitri implementaciji predvolilnih obljub, kar vključuje tudi spremembe v zunanji politiki in trgovinskih odnosih.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v Teheranu ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. V prvem javnem odzivu na večdnevne protivladne demonstracije je Hamenej poudaril, da pogovori s tistimi, ki povzročajo nemire, niso več mogoči in da jih je treba postaviti na njihovo mesto. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je v nasilju, ki spremlja proteste zaradi gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Hamenej je za nemire v državi znova okrivil zunanje sovražnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Iranski predsednik je ob tem izjavil, da se država nahaja v obsežni vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Po navedbah iranskega vrha naj bi tuje sile podpihovale trgovce in lastnike trgovin k skandiranju gesel proti islamu in islamski republiki. Izjava vrhovnega voditelja po oceni analitikov predstavlja neposredno dovoljenje varnostnim strukturam za uporabo agresivnih metod pri zatiranju uporov. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po opozorilih ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega ravnanja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v noči na nedeljo izvedle zračne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Eksplozije so odjeknile v več delih mesta okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času, kar je sprožilo nemudno diplomatsko reakcijo sosednje Kolumbije. Petro je razmere označil za kritične in pozval k nujnemu sklicu generalne skupščine Združenih narodov ter Organizacije ameriških držav, da bi obravnavali to neposredno vojaško posredovanje. Napadi so vrhunec večtedenskih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi ameriških obtožb o vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami. Čeprav ZDA uradnih potrditev o obsegu napadov še niso podale, poročila s terena potrjujejo detonacije na strateških vojaških in vladnih lokacijah. Kolumbijski predsednik je v svojem pozivu svetovni javnosti poudaril, da gre za neposreden napad na suverenost Venezuele, kar bi lahko destabiliziralo celotno regijo Južne Amerike.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla v središču mednarodnega dogajanja po navedbah o njunem pridržanju s strani ameriških sil. Generalna tožilka Združenih držav Amerike Pam Bondi je sporočila, da so proti Maduru in Floresovi vložili uradne obtožnice, ki ju bremenijo mednarodne trgovine z drogami. Po poročanju nekaterih virov naj bi ju po raketnih napadih na Caracas zajeli in odpeljali iz države, vendar natančna lokacija njunega zadrževanja ostaja neznana. Kljub uradnim izjavam o zajetju se v javnosti pojavljajo dvomi o resničnosti ameriških navedb. Nekateri strokovnjaki in varnostni analitiki opozarjajo na neskladja v izjavah predsednika Donalda Trumpa, saj ameriška stran še ni predložila vizualnih dokazov o pridržanju. Ugiba se, da bi se Maduro še vedno lahko nahajal na varnem znotraj Venezuele, medtem ko ameriško pravosodje pripravlja postopke za sojenje na svojem ozemlju. Razmere ostajajo izjemno napete, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države.

Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

V ameriški zvezni državi Arizona so v nedeljo dopoldne v letalski nesreči umrli štiri ljudje, potem ko je helikopter strmoglavil v gorsko območje približno 103 kilometre vzhodno od mesta Phoenix. Po podatkih lokalnega šerifa so življenje izgubili vsi prisotni na krovu, in sicer 59-letni pilot ter tri potnice, stare 21 in 22 let. Prizorišče nesreče se nahaja na težko dostopnem terenu, kamor so reševalne ekipe prispele kmalu po dogodku. Helikopter je vzletel z vzletišča v bližnjem mestu Queen Creek, vzrok za strmoglavljenje pa za zdaj še ni znan. Preiskavo incidenta sta že prevzela ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) in Nacionalni odbor za varnost v prometu (NTSB), ki bosta ugotavljala morebitne tehnične napake ali vpliv vremenskih razmer. Oblasti so zaradi varnostnih razlogov in nemotenega dela preiskovalcev začasno omejile polete na širšem območju nesreče. Šerifov urad je ob tem izrazil sožalje svojcem žrtev.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo vpleteno v zračne napade na Venezuelo, ki so jih izvedle Združene države Amerike. Starmer je poudaril, da London pri operaciji ni sodeloval v nobeni obliki, in pozval k natančni razjasnitvi dejstev, preden bi mednarodna skupnost podala dokončne ocene o zakonitosti oziroma naravi vojaškega posredovanja. Kljub premierjevim zagotovilom se v britanskem političnem prostoru že pojavljajo kritični odzivi. Nigel Farage, vodja stranke Reform UK, ki trenutno beleži visoko podporo v javnomnenjskih raziskavah, je izrazil prepričanje, da so ameriški napadi kršili mednarodno pravo. Starmer je v odzivu na dogajanje izpostavil pomen spoštovanja mednarodnih norm, vendar je ostal previden pri neposrednem komentiranju dejanj ameriške administracije, dokler ne bodo na voljo vsi podatki o operaciji.

Policija v ameriškem mestu New Bedford je v povezavi s prometno nesrečo s smrtnim izidom, ki se je zgodila na silvestrovo, pridržala 16-letnega osumljenca iz Dartmoutha. Po navedbah urada okrožnega tožilca v Bristolu in lokalne policijske uprave je najstnik obtožen uboja z motornim vozilom in malomarne vožnje. Preiskovalci so pred aretacijo uspeli izslediti in zaseči športno terensko vozilo, s katerim naj bi osumljenec trčil v 33-letno žensko, ko je ta zapuščala novoletno bogoslužje. Incident v Massachusettsu je le eden izmed več primerov nasilja in prometnih tragedij, ki so zaznamovale prehod v novo leto. Medtem ko so organi pregona v New Bedfordu dosegli preboj s tiskovno konferenco o zasegu vozila in identifikaciji voznika, o podobnem primeru poročajo tudi iz Denverja, kjer policija še vedno išče srebrno limuzino, ki je prav tako pobegnila s prizorišča usodnega trčenja. Tragični dogodki so se zvrstili kljub predhodnim opozorilom varnostnih organov o nevarnostih na cestah med prazniki.

Joe Burton, 23-letnik, je bil zaboden do smrti v Buryju v Manchestru le nekaj minut pred polnočjo na silvestrovo. V Mishawaki v Indiani pa je policija ustrelila 55-letnega Stephena Sherwooda, ki je bil leta 1997 obsojen zaradi umora štiriletnika.

V ameriški zvezni državi Kolorado se je zgodil tragičen incident, v katerem je puma napadla in ubila pohodnico. Truplo ženske sta na pohodniški poti našla druga dva pohodnika, ki sta nemudoma obvestila pristojne organe. Po prvih ugotovitvah lokalnih oblasti in strokovnjakov za divje živali gre za izjemno redek dogodek, saj gre za prvi potrjen smrtonosni napad te živalske vrste na človeka v tej regiji po več desetletjih. Preiskovalci na kraju dogodka so potrdili, da poškodbe na telesu pokojne ustrezajo napadu velike mačke. Oblasti so sprožile iskalno akcijo za živaljo, da bi preprečile morebitne nadaljnje napade na ljudi. Območje, kjer so našli truplo, so začasno zaprli za javnost, prebivalce in obiskovalce pa pozvali k izjemni previdnosti pri gibanju v naravi, kjer bivajo te zveri. Pume so sicer znane po tem, da se ljudem izogibajo, vendar lahko v redkih primerih pride do agresivnega vedenja, če se žival počuti ogroženo ali če gre za bolno oziroma sestradano žival.

V okrožju Larimer v ameriški zvezni državi Kolorado se je v bližini naselja Glen Haven zgodil tragičen incident, v katerem je po navedbah lokalnih oblasti umrla ženska. Preiskovalci organizacije Colorado Parks and Wildlife (CPW) sumijo, da je bila žrtev napada gorskega leva. Truplo so odkrili na območju južno od Glen Havna, kjer so pristojne službe takoj po dogodku zaprle pohodniške poti in začele s podrobno preiskavo okoliščin. Strokovnjaki za prostoživeče živali trenutno zbirajo dokaze na terenu, da bi potrdili prisotnost živali in ugotovili natančen vzrok smrti. Čeprav so napadi gorskih levov na ljudi razmeroma redki, so oblasti prebivalce in obiskovalce opozorile na previdnost pri gibanju v naravi. Iskanje morebitne nevarne živali se nadaljuje, medtem ko preiskovalni organi še niso razkrili identitete pokojne ženske. Lokalne poti bodo ostale zaprte do preklica oziroma dokler območje ne bo varno za javnost.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sporočilo, da je 48-letni moški, odgovoren za nedavni strelski napad na prestižni univerzi Brown, svoje dejanje priznal v videoposnetku. Storilec, ki se je v posnetku opisal kot »zver«, je gradivo pripravil in objavil neposredno po izvedbi napada. Organi pregona so videoposnetek pridobili v okviru preiskave, ki naj bi pojasnila motive za nasilni dogodek v univerzitetnem kampusu. Preiskovalci trenutno analizirajo vsebino priznanja, da bi ugotovili, ali je imel moški morebitne sostorilce ali je deloval samostojno. Incident je sprožil val zaskrbljenosti glede varnosti v izobraževalnih ustanovah, vendar oblasti zagotavljajo, da je grožnja nevtralizirana. Javnosti podrobnosti o žrtvah ali natančnem številu ranjenih v tem trenutku še niso v celoti razkrili, saj preiskava še poteka.

Oblasti so zaključile iskanje gorskih levov na odmaknjeni poti v Koloradu, kjer je bila usodno napadena pohodnica. Ubita sta bila dva gorska leva, od katerih je imel eden na sebi človeški DNK. Tretjega gorskega leva niso našli.

Oblasti v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so vložile obtožnice proti dvema najstnikoma zaradi nasilnih dejanj s smrtnim izidom, ki so se zgodila med silvestrovanjem. V mestu New Bedford v ameriški zvezni državi Massachusetts so aretirali 16-letnika iz Dartmoutha, ki naj bi z vozilom do smrti povozil 33-letno peško Nicolasso Venture Colaj in nato pobegnil s prizorišča nesreče. Žrtev je ravno zapuščala cerkveno srečanje, ko jo je ob polnoči zadel avtomobil, osumljenec pa se bo v ponedeljek na sodišču spoprijel z obtožbo uboja. Istočasno so v južnem Londonu britanske oblasti 17-letnega fanta obtožile umora, potem ko je bil v prvih trenutkih novega leta usodno zaboden moški. Incident se je zgodil le nekaj trenutkov po odštevanju do polnoči, kar je zasenčilo praznovanje v britanski prestolnici. Oba primera poudarjata porast nasilnih dogodkov med javnimi praznovanji, pri čemer so v obeh primerih vpleteni mladoletni storilci. Policijske preiskave v obeh državah se nadaljujejo, medtem ko lokalne skupnosti žalujejo za žrtvami novoletnega nasilja.

Odbor za nadzor v predstavniškem domu Združenih držav Amerike je izdal poziv za pričanje ameriškemu milijarderju Nevilleu Royu Singhamu, ki naj bi prek mreže nevladnih organizacij financiral radikalne proteste proti zvezni agenciji za priseljevanje in carine (ICE). Republikanska kongresnica Anna Paulina Luna trdi, da je Singhamovo finančno omrežje, ki ima sedež na Kitajskem in je tesno povezano s tamkajšnjo komunistično partijo, delovalo kot poveljniško in podporno vozlišče za organizacijo nemirov po državi. Preiskovalci sumijo, da so bila ta sredstva uporabljena za spodbujanje državljanskih nemirov in delitev znotraj ameriške družbe. Singham naj bi aktiviral omrežje nevladnih organizacij takoj po streljanju v Minneapolisu, ko so se po državi razširili protesti skrajno levih aktivistov. Po besedah kongresnice Lune so bili ti dogodki, vključno z lanskoletnimi nemiri v Los Angelesu, del širšega prizadevanja za oviranje dela zveznih agentov pri deportacijah. Preiskava se osredotoča na to, ali Kitajska prek Singhamovih financ neposredno vpliva na destabilizacijo ameriških notranjih zadev z uporabo tako imenovanega "industrijskega kompleksa za proteste". Analitiki opozarjajo, da gre za zapleten sistem financiranja, ki vključuje netransparentne sklade. Singham, ki se ga drži vzdevek "tovariš", naj bi finančno podpiral marksistične in socialistične skupine, ki izražajo protiameriška stališča. Kongresni odbor sedaj zahteva vpogled v finančne tokove in dokumentacijo, ki bi potrdila ali ovrgla neposredno vpletenost kitajskega političnega vrha v financiranje uličnih nemirov v Združenih državah Amerike.

Več tisoč medicinskih sester v New Yorku je drugi dan nadaljevalo stavko v večjih bolnišnicah. Približno 15.000 medicinskih sester je stavkalo zaradi plačila in varnosti, kar je največja stavka medicinskih sester v zgodovini ZDA.

Tisoči medicinskih sester v nekaterih največjih newyorških bolnišnicah so napovedali stavko, ki se bo začela v ponedeljek, če ne bo dosežen dogovor. Do stavke bi lahko prišlo v času hude sezone gripe, tri leta po podobni stavki, ki je že povzročila motnje v delovanju nekaterih zdravstvenih ustanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.

V New Yorku se je v ponedeljek, 12. januarja 2026, začela ena največjih stavk zdravstvenega osebja v zgodovini mesta, v kateri sodeluje približno 15.000 medicinskih sester iz večjih zasebnih bolnišničnih sistemov. Medicinsko osebje se je za prekinitev dela odločilo po neuspešnih pogajanjih o novih kolektivnih pogodbah, pri čemer so v ospredju zahteve po boljših delovnih pogojih in višjih plačah. Stavka neposredno vpliva na delovanje ključnih zdravstvenih ustanov, vključno z bolnišnico New York-Presbyterian, kjer so se protestniki zbrali že prvi dan. Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je zaradi nastalih razmer razglasila izredne razmere. V svoji izjavi je opozorila, da bi dolgotrajna prekinitev dela lahko resno ogrozila življenja tisočev prebivalcev New Yorka in bolnikov, ki potrebujejo nujno oskrbo. Kljub pozivom k hitri rešitvi spora se je stavka nadaljevala tudi v drugi dan, bolnišnice pa so prisiljene prilagajati svoje delovne procese in premeščati bolnike. Dogajanje predstavlja velik pritisk na zasebni zdravstveni sektor v mestu, saj sindikalni predstavniki vztrajajo pri svojih zahtevah, medtem ko vodstva bolnišnic opozarjajo na finančne omejitve. Gre za dogodek, ki odseva širše nezadovoljstvo v ameriškem zdravstvenem sistemu po večletnih obremenitvah, povezanih z javnozdravstvenimi krizami in pomanjkanjem kadra.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je zanikal načrte o usmrtitvah protestnikov, ki so bili aretirani med protivladnimi protesti. Donald Trump pa je izjavil, da se je pobijanje v Iranu končalo, vendar ne izključuje vojaškega posredovanja.

Azijske borze so teden začele z občutno rastjo, medtem ko so se svetovni trgi odzvali na novico o ameriški zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura med vikendom. Indeksa v Tokiu in Seulu sta dosegla rekordne vrednosti, saj so vlagatelji ocenjevali dolgoročne posledice političnih sprememb v Venezueli na svetovno energetsko stabilnost. Čeprav so se cene surove nafte sprva le rahlo zvišale, so plemenite kovine, vključno z zlatom, srebrom in platino, zabeležile strmo rast, saj so vlagatelji v času geopolitične negotovosti iskali varna zatočišča. Analitiki opozarjajo, da je venezuelska naftna industrija po letih mednarodnih sankcij in slabega upravljanja v izjemno slabem stanju. Čeprav bi država lahko na dolgi rok podvojila ali celo potrojila trenutno proizvodnjo, ki znaša približno 1,1 milijona sodčkov na dan, bodo za vrnitev na zgodovinske ravni potrebna leta obsežnih investicij. Kljub temu so finančni trgi burno reagirali na ameriško posredovanje, kar je povzročilo premike tako na delniških kot surovinskih trgih po vsem svetu.

Arnulfo Reyes, učitelj na osnovni šoli Robb v teksaškem Uvaldeju, je v ponedeljek na sodišču podal pretresljivo pričevanje o strelskem napadu leta 2022, v katerem je bilo ubitih 19 otrok in dve odrasli osebi. Reyes, ki je bil v napadu ranjen, je opisal trenutek, ko je v učilnico vstopila »črna senca z orožjem«, nakar se je začelo streljanje. Priča je poudarila, da je med napadom molila za konec morije, medtem ko so bili njegovi učenci tarča napadalca. Vzporedno s pričevanjem žrtve se je sojenje osredotočilo na odgovornost nekdanjega šolskega policista Adriana Gonzalesa, ki je obtožen ogrožanja otrok. Obramba je v sodni dvorani uporabila maketo pištole iz pene in osem čevljev visoko ploščo, da bi ponazorila tveganja, s katerimi so se policisti soočali ob prihodu na prizorišče. Zagovornik Nico LaHood je skušal dokazati, da bi bil brezglav vstop v prostor brez predhodne ocene stanja za policiste usoden, s čimer opravičuje zapoznel odziv varnostnih sil. Tožilstvo nasprotno trdi, da Gonzales ni upošteval predpisanega protokola za aktivne strelce in je s svojo neaktivnostjo neposredno ogrozil preživele otroke. Gonzales se je izrekel za nedolžnega, proces pa ostaja v središču ameriške javnosti zaradi vprašanj o ustreznosti policijskega posredovanja ob najhujših šolskih pokolih v zgodovini Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo nemiri zaradi hiperinflacije in gospodarske krize, ki so po zadnjih podatkih zahtevali že šest smrtnih žrtev. Predsednik je poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske sile, kot je to po njegovih besedah običajno, začele pobijati demonstrante. Odziv Irana je bil hiter in opozorilen; Ali Larijani, svetovalec vrhovnega voditelja, je Donalda Trumpa pozval k previdnosti glede njegovih vojakov. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje destabiliziralo regijo in neposredno škodovalo interesom ZDA na Bližnjem vzhodu. Medtem so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb zaradi domnevnega kršenja javnega reda, protestno gibanje pa se je s tržnic, kjer trgovci zapirajo trgovine zaradi nevzdržnih cen, razširilo na univerze in v večja mesta po vsej državi.

Združene države Amerike so skozi zgodovino večkrat neposredno in posredno posegle v notranjo politiko latinskoameriških držav, kar močno vpliva na trenutne zaostrene odnose z Venezuelo. Venezuelska predsednika Hugo Chávez in Nicolás Maduro sta Washington v preteklosti večkrat obtožila podpore poskusom državnih udarov, trenutna administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa stopnjuje pritisk z zasegi tankerjev in uvedbo strogih gospodarskih sankcij. Zgodovinski pregled ameriških intervencij razkriva vzorec podpore avtoritarnim režimom in rušenja levičarskih vlad, kar je v regiji pustilo globoke politične in gospodarske posledice. V zadnjem obdobju so se napetosti dodatno zaostrile zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju in zasegov plovil, ki prevažajo venezuelsko nafto. Maduro te poteze označuje za imperialistično agresijo in piratstvo, hkrati pa opozarja na nevarnost izbruha širšega regionalnega konflikta, ki bi Južno Ameriko lahko spremenil v novo krizno žarišče, podobno Gazi. Regionalne sile, vključno z Brazilijo, z zaskrbljenostjo spremljajo vojaško eskalacijo in pozivajo k deeskalaciji razmer.

Iran je vložil uradno pritožbo na Združene narode proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, potem ko je ta na družbenih omrežjih napovedal možnost ameriškega posredovanja v podporo iranskim protestnikom. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je Trumpove izjave označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve islamske republike. Do zaostritve prihaja v času, ko Iran pretresajo množični protesti zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so v zadnjem tednu terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je Trumpova opozorila, da bodo Združene države Amerike prišle na pomoč protestnikom, če bodo ti ubiti, označil za nepremišljena in nevarna. Obenem je predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf poudaril, da iransko ljudstvo ne bo klonilo pred pritiski tujih sovražnikov, ki so po njegovih besedah precej bolj izkušeni od trenutnega ameriškega predsednika. Teheran vztraja, da so nemiri v državi izključno notranje vprašanje, ki ga bodo oblasti rešile same, hkrati pa obtožuje Washington spodbujanja nasilja.

Donald Trump je napovedal, da bo verjetno tožil predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla zaradi prenov dveh zgradb. Medtem ko je večina Američanov praznovala praznike, je Trump na Truth Social objavil odziv na smrt vnukinje Caroline Kennedy, Tatiane Schlossberg.

Visoki uradnik Bele hiše Stephen Miller je v ponedeljek uradno potrdil, da imajo Združene države Amerike strateški interes za Grenlandijo, ki je pod suverenostjo Danske. Miller, ki zaseda položaj namestnika vodje kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je takšne težnje opisal kot formalno stališče ameriške vlade. Kljub jasnim ozemeljskim ambicijam pa je odločno zavrnil kakršno koli možnost vojaškega spopada zaradi nadzora nad tem arktičnim otokom. Izjave so bile podane v odgovor na vprašanja o prihodnosti Grenlandije in morebitnih mednarodnih trenjih. Miller je poudaril, da se nihče ne bo vojaško spopadel z Združenimi državami Amerike zaradi vprašanja statusa otoka. Čeprav ameriška administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za svoje geopolitične in gospodarske interese v Arktiki, Washington poudarja diplomatsko pot pri obravnavi tega vprašanja, s čimer želi pomiriti mednarodno javnost glede morebitne eskalacije napetosti z Dansko ali drugimi zaveznicami.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Najnovejša poročila in izjave biografov osvetljujejo zapleten odnos med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, pri čemer se je Trumpovo posestvo Mar-a-Lago na Floridi izkazalo za ključno lokacijo njunega druženja. Čeprav so Trumpovi sodelavci, vključno z nekdanjim odvetnikom Michaelom Cohenom, trdili, da Trump po letu 2004 z Epsteinom ni imel stikov, nove analize poudarjajo obdobje pred tem letom, ko sta bila tesna zaveznika. Biograf Michael Wolff pojasnjuje, da je do dokončnega razhoda med nekdanjima prijateljema prišlo zaradi neuspelega nepremičninskega posla v Palm Beachu. Po navedbah Wolffa je Trump leta 2004 za hrbtom Epsteina oddal višjo ponudbo za nepremičnino, za katero se je zanimal finančnik, kar je povzročilo nepopravljiv spor. Epstein naj bi za hišo ponudil 36 milijonov dolarjev, Trump pa ga je prehitel s ponudbo v višini 40 milijonov dolarjev. Kljub kasnejšim trditvam o prekinitvi stikov zaradi neprimernih dejanj Epsteina v letovišču, zgodovinski podatki kažejo, da so bili v ozadju predvsem poslovni interesi in osebne zamere. Mar-a-Lago je v tem obdobju služil kot stičišče vplivnežev, kjer je Epstein ohranjal dostop do Trumpovega osebja, kar še vedno sproža številna vprašanja v ameriški javnosti.

Namestnik predsednika Sveta za varnost Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v svoji zadnji izjavi kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Medvedjev je izpostavil, da bi moral ameriški predsednik energijo in stopnjo dejavnosti, ki jo trenutno namenja dogajanju v Venezueli, raje usmeriti v reševanje konflikta v Ukrajini. Po njegovem prepričanju so oblasti v Kijevu ušle političnemu vplivu Washingtona, kar bi moralo predstavljati prednostno nalogo za ameriško administracijo. Ruski uradnik je poudaril, da bi bila aktivna vloga ZDA na ukrajinski smeri bolj logična kot vmešavanje v venezuelske notranje zadeve. Njegove besede odražajo širše rusko stališče, da so Združene države Amerike izgubile nadzor nad ukrajinsko politiko, medtem ko se po nepotrebnem ukvarjajo z drugimi žarišči po svetu. Izjava prihaja v času, ko so odnosi med velesilami napeti, ruska stran pa skuša preusmeriti pozornost Zahoda na izpolnjevanje lastnih strateških interesov v regiji.

Turško ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo pomen stabilnosti v Venezueli ter pozvalo vse vpletene strani k preudarnosti in vzdržanosti. Turčija pozorno spremlja razvoj dogodkov v državi in je izrazila pripravljenost, da na kakršen koli način prispeva k mirni rešitvi krize, ki bi zagotovila blaginjo venezuelskega ljudstva. Turška diplomacija je ob tem poudarila, da sta mir in stabilnost ključna za prihodnost te južnoameriške države, ki se spopada z zunanjimi pritiski in notranjo nestabilnostjo. Hkrati je vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti resno premislijo o potovanju v Venezuelo. Tistim, ki se že nahajajo v državi, so svetovali nemaden umik z nevarnih območij. Odzivi prihajajo v času, ko se Venezuela sooča z stopnjevanjem napetosti med vlado in zunanjimi akterji, kar vpliva na varnostno situacijo v celotni regiji. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede vprašanja legitimnosti oblasti in zunanjih posegov v notranje zadeve države.

ZDA naj bi v vojaški operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Pojavile so se špekulacije, da naj bi Rodríguezova »izročila« Madura ZDA.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v petek, 3. januarja 2025, na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolasa Madura na krovu ameriške vojaške ladje. Fotografija prikazuje Madura v sivi športni opremi in z glušniki na ušesih, ko sedi v ladijski kabini pod nadzorom ameriških sil. Gre za prvo vizualno potrditev lokacije venezuelskega predsednika po njegovem nedavnem zajetju s strani ameriške mornarice. Objava fotografije služi kot simbolična potrditev uspeha operacije, s katero so Združene države Amerike odstranile Madura z oblasti v Venezueli. Trumpova administracija, ki bo uradno prevzela dolžnosti čez nekaj tednov, s temi dejanji nakazuje na ostrejšo zunanjo politiko do latinskoameriških režimov. Trenutni dogodki so povzročili precejšnje zanimanje v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost druge države in aretacijo njenega voditelja pod obtožbami trgovine z mamilki in korupcije.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

V več mestih po Venezueli in Združenih državah Amerike so se v soboto pričeli protesti, uperjeni proti vojaškim akcijam Washingtona v latinskoameriški državi. Venezuelski državljani so se na poziv predsednika Nicolása Madura zbrali na ulicah, da bi izrazili nasprotovanje ameriški agresiji in podprli aktualno oblast. Po poročanju televizijske postaje Telesur so mobilizacije odgovor na nedavne poteze ameriške administracije, ki jih protestniki označujejo za neposreden poseg v suverenost države. Istočasno so bile za soboto napovedane demonstracije tudi znotraj meja Združenih držav Amerike, kjer so aktivisti organizirali shode proti morebitni ali začeti vojaški operaciji svoje države v Venezueli. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, pri čemer venezuelski mediji poudarjajo enotnost ljudstva pri obrambi domovine pred tujimi pritiski. Protesti so potekali v mirnem ozračju, vendar z močnimi političnimi sporočili proti imperializmu.

Združene države Amerike so konec leta 2025 venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru ponudile možnost prostovoljnega odstopa s položaja v zameno za varno zatočišče v Turčiji. Kot poroča časnik New York Times, ki se sklicuje na vire blizu pogajanjem, naj bi šlo za poskus mirnega reševanja politične krize v Venezueli. Predlog je vključeval tako imenovano "pozlačeno izgnanstvo", kjer bi Maduro lahko živel brez strahu pred mednarodnim pregonom. Po navedbah visokega ameriškega uradnika bi odhod v Turčijo predstavljal del širšega dogovora, ki bi omogočil demokratično tranzicijo v državi. Turčija je bila izbrana kot morebitna destinacija zaradi razmeroma dobrih odnosov z obema stranema. Kljub ponudbi za zdaj ni uradnih potrditev, da bi Maduro predlog sprejel ali da bi se pogajanja premaknila v sklepno fazo. Venezuelska stran se na poročanje ameriških medijev še ni odzvala, situacija pa ostaja napeta, saj Washington še naprej izvaja pritisk na režim v Caracasu.

Iranski predsednik parlamenta, Mohamad-Bager Galibaf, je ponovil grožnje o napadih na ameriške vojaške baze in sile na Bližnjem vzhodu, če bi ZDA napadle Iran. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana, Ali Šamhani, je prav tako ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.