Ameriški predsednik Donald Trump in tehnološki milijarder Elon Musk sta se konec tedna sešla na zasebni večerji, ki se je je udeležila tudi prva dama Melania Trump. Srečanje, o katerem je Musk poročal na družbenem omrežju X, velja za simbolično potrditev njunega zavezništva po lanskem obdobju napetosti in javnih nesoglasij. Musk je ob objavi fotografije z večerje zapisal, da bo leto 2026 »izjemno«, kar nakazuje na tesno sodelovanje med najbogatejšim človekom na svetu in ameriško administracijo. Predsednik Trump je v izjavah po srečanju pohvalil Muskove dosežke in ga označil za »80-odstotnega supergenija«, pri čemer je pripomnil, da je tudi takšnim ljudem dovoljeno delati napake. Večerja se je zgodila le nekaj dni po dramatičnih dogodkih v Venezueli, kjer so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura. Musk, ki je bil v preteklosti kritičen do Madurovega režima, je s svojo prisotnostjo ob predsedniku v tem ključnem zunanjepolitičnem trenutku utrdil svojo vlogo neformalnega svetovalca v Washingtonu.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da kalifornijska prepoved odkritega nošenja orožja v večjem delu države krši ustavno pravico do nošenja orožja. Deveto okrožno pritožbeno sodišče ZDA s sedežem v San Franciscu je odločilo v prid lastniku orožja, da prepoved v okrožjih z več kot 200.000 prebivalci krši drugi amandma.

Administracija Donalda Trumpa je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti teh igrišč. Spremenili so tudi pravila v Kennedy Centru, kar je omogočilo le Trumpovim imenovanim skrbnikom glasovanje. Poleg tega se, glede na mnenje strokovnjaka, izraz 'sanewashing' uporablja za kritiziranje politikov in novinarjev, ki normalizirajo ekstremizem in obravnavajo nenormalno kot normalno v času Trumpove drugega predsedovanja. Poroča se tudi o rekordnem številu članov kongresa, ki so napovedali odstop pred vmesnimi volitvami.

V javnost so prišle podrobnosti o načrtovani ameriški vojaški operaciji z imenom "Popolna odločnost" (Absolute Resolve), katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po poročanju časnika The New York Times so ameriški strategi prvotno predvideli izvedbo operacije v času božično-novoletnih praznikov. Glavni razlog za takšen časovni okvir je bila domneva, da bo venezuelska obramba v tem obdobju oslabljena, saj naj bi bili številni visoki vladni uradniki in pripadniki vojske na dopustih oziroma odsotni z dolžnosti. Načrt, ki ga je podpirala administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa, je temeljil na taktični prednosti presenečenja v času, ko je pripravljenost venezuelskih sil običajno nižja. Dokumenti razkrivajo, da so Združene države Amerike resno preučevale možnosti za neposredno odstranitev Madura z oblasti, pri čemer so izkoriščale praznični čas kot ključni dejavnik za uspeh misije. Kljub podrobnemu načrtovanju operacija v takšni obliki ni bila izvedena, vendar razkritja osvetljujejo stopnjo pripravljenosti Washingtona na radikalne posege v latinskoameriški državi.

V Venezueli so po stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih ulice v prestolnici Caracas in drugod po državi ostale skoraj povsem prazne. Prebivalci se po poročilih s terena spopadajo z mešanico nejevere, strahu in živčnosti, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal zajetje in odhod Nicolása Madura iz države. Novica o domnevnem koncu Madurovega režima je prebivalce presenetila, vendar je med njimi prisotna močna previdnost zaradi morebitnih novih vojaških posredovanj. Atmosfera v državi je napeta, saj številni državljani sprva niso verjeli novicam o Trumpovi objavi, nekateri so jih celo označili za neresnične. Kljub temu se je dejavnost v javnem prostoru močno zmanjšala, saj se ljudje izogibajo gibanju na prostem zaradi tveganja, ki ga prinaša vojaška prisotnost in negotova politična prihodnost države. Razmere ostajajo nepredvidljive, medtem ko mednarodna javnost čaka na nadaljnje potrditve o statusu venezuelskega vodstva.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in alarm nad vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Guterres je poudaril, da ne glede na notranjepolitične razmere v tej latinskoameriški državi takšni dogodki predstavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo temelje mednarodnega prava. Vodja svetovne organizacije je pozval k doslednemu spoštovanju suverenosti in diplomatskih protokolov. Ameriško posredovanje se je zgodilo v času zaostrenih odnosov, ko so ZDA svoje ukrepe opravičevale z bojem proti trgovini z drogami, kar pa je uradni Caracas že vnaprej označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Guterres je opozoril, da uporaba vojaške sile brez ustrezne mednarodne avtorizacije povečuje tveganje za regionalno nestabilnost. Napetosti v regiji so dosegle vrhunec po poročilih o ameriški vojaški prisotnosti ob venezuelski obali, kar je neposredno privedlo do dejanskega vojaškega napada.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

V ameriški zvezni državi Tennessee so vložili predlog zakona, ki bi žrtvam kaznivih dejanj omogočil civilne tožbe proti osebam, ki so plačale varščino za obtoženca, v kolikor bi slednji po izpustitvi na prostost storil novo kaznivo dejanje. Zakonodajna pobuda predstavlja nov pristop k obravnavi povratnikov in se osredotoča na odgovornost tistih, ki finančno omogočijo prostost osebam pred sojenjem. Predlog zakona predvideva, da bi bila oseba, ki objavi varščino, neposredno odgovorna za škodo, ki bi jo obtoženec povzročil z morebitnim novim dejanjem, v kolikor bi bil za to dejanje kasneje pravnomočno obsojen. Pobuda prihaja v času razprav o učinkovitosti trenutnega sistema varščin in varnosti skupnosti, kjer zagovorniki zakona izpostavljajo zaščito žrtev, kritiki pa opozarjajo na možne ustavne in finančne posledice za poroke. Če bo zakon sprejet, bi to lahko pomenilo znatno spremembo v delovanju industrije varščin in zasebnih porokov v Tennesseeju. Zakonodajalci si od nove ureditve obetajo zmanjšanje števila kaznivih dejanj, ki jih storijo osebe na prostosti med čakanjem na sojenje, hkrati pa želijo zagotoviti dodatno pravno sredstvo za oškodovance, ki bi s tem dobili možnost finančne kompenzacije od plačnikov varščin.

Med Washingtonom in Caracasom je prišlo do nevarnega stopnjevanja napetosti, ki se je sprevrglo v ameriške napade na cilje v Venezueli. Čeprav se spor na prvi pogled osredotoča na vprašanje trgovine z drogami, so vzroki za konflikt precej globlji in kompleksnejši. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila z bojem proti narkokartelom, vendar gre po mnenju analitikov za širše geopolitično vprašanje in poskus destabilizacije režima v Caracasu. Gre za eno najresnejših neposrednih konfrontacij med državama v zadnjih letih, kar bi lahko močno vplivalo na stabilnost v Latinski Ameriki. Operacije so bile usmerjene v ključne točke, ki jih ameriška stran povezuje z nelegalno trgovino, medtem ko venezuelske oblasti dogajanje označujejo za agresijo na suverenost države. Razmere ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s strahom spremlja morebitne nadaljnje premike vojaških sil v regiji. Konflikt ima globoke korenine v dolgoletnih ideoloških razhajanjih in gospodarskih sankcijah, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti Venezueli.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

Ameriška administracija je objavila podrobnosti o vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Predsednik Donald Trump je potek operacije spremljal v živo iz svojega posestva Mar-a-Lago, kjer so v posebej pripravljenem prostoru namestili zaslone s prenosom dogajanja in spremljanjem odzivov na družbenih omrežjih. Objava fotografij iz operativnega centra potrjuje, da je vrh ameriške politike neposredno nadzoroval ekstrakcijo Madura, ki se je zgodila po večmesečnem spremljanju njegovih premikov s strani obveščevalnih služb. Operacija, ki se je odvila v venezuelski prestolnici, je bila rezultat dolgotrajnega načrtovanja pod vodstvom načelnika štaba združenih sil Dana Caina. Po zajetju so Madura, ki ga ameriško pravosodje bremeni mednarodne trgovine z drogami in korupcije, pripravili na transport v New York, kjer mu bodo sodili. Bela hiša je javnosti že posredovala prve vizualne dokaze o njegovem pridržanju, vključno s posnetki, na katerih je videti z zakritimi očmi. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive, pri čemer so države, kot je Argentina, ukrep že pozdravile.

Po prihodu v letalsko bazo Stewart severno od New Yorka, so vklenjenega Nicolása Maduroja z helikopterjem prepeljali na Manhattan. Pričakuje se, da ga bodo premestili v Metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu, kjer bo potekal sodni postopek proti njemu.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Politični strokovnjak izjavlja, da bi moral interes ameriškega predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje venezuelskega naftnega sektorja, bogatega z nafto, kanadski industriji nafte in plina služiti kot opomin, da ne sme paničariti in mora ostati konkurenčna.

Venezuelska opozicija in več latinskoameriških voditeljev so se odzvali na sobotno operacijo ameriških sil v Caracasu, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Voditeljica opozicije María Corina Machado je sporočila, da je Venezuela pripravljena na prevzem oblasti, in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Operacija je sprožila ostre odzive v regiji, kjer so nekatere države dejanje obsodile kot kršitev suverenosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in čilski predsednik Gabriel Boric sta izrazila resno zaskrbljenost nad ameriškim posredovanjem. Boric je poudaril, da spoštovanje ozemeljske celovitosti predstavlja rdečo črto v mednarodnem pravu, in opozoril, da bi takšna dejanja lahko postala precedens za druge države v regiji. Medtem je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel operacijo označil za akt državnega terorizma in pozval latinskoameriške narode k enotnosti proti ameriškemu posredovanju, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je ob tem namignil na povečan pritisk tudi na Kubo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura in njegovo ženo, je Donald Trump usmeril pozornost na Kolumbijo, Kubo, Mehiko in Iran. Napovedal je tudi možnost vojaškega posredovanja proti Kolumbiji in napovedal skorajšnji padec kubanskega režima.

Ameriška administracija je uradno naznanila vložitev obtožnice proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da obtožbe Madura bremenijo razširjanja prepovedanih substanc na ozemlju Združenih držav Amerike. Po besedah ameriške generalne tožilke Pam Bondi se bosta zakonca kmalu spoprijela s polno težo ameriškega pravosodnega sistema na tleh ZDA. Obtožnica predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelsko vodstvo, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonito. Generalna tožilka Bondijeva je v svoji izjavi poudarila odločnost ameriških institucij pri pregonu kriminalnih dejanj, povezanih z narkoterorizmom. Preiskava naj bi razkrila mrežo korupcije in sodelovanja z narko-karteli, ki naj bi jo Madurov režim uporabljal za ohranjanje moči in spodkopavanje varnosti v regiji. Venezuelska stran se na obtožbe še ni uradno odzvala, vendar so tovrstne poteze Washingtona v preteklosti v Caracasu označili za politično motivirane napade in imperialistično agresijo. Napovedani sodni postopki bi lahko še dodatno zaostrili že tako napete odnose med državama.

Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v nacionalnem nagovoru zahtevala od ameriškega predsednika Donalda Trumpa dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguezova je izjavila, da ne ve, kje se Maduro nahaja, potem ko je Washington napovedal njegovo zajetje v vojaški ofenzivi.

Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je aretiralo sedem ljudi, povezanih s skupinami, ki imajo sedež v ZDA in Evropi. Pet od aretiranih naj bi bilo povezanih s monarhističnimi krogi v ZDA, dva pa sta bila prav tako povezana s tujino.

Nicolás Maduro je v intervjuju izrazil pripravljenost Venezuele na pogovore z administracijo Donalda Trumpa o vprašanjih, kot so trgovina z drogami, izkoriščanje nafte in potencialne ameriške naložbe v venezuelsko nafto, kljub nedavnim vojaškim napadom.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v petek začel svoj prvi polni delovni dan na položaju župana New Yorka. Njegov začetek mandata je zaznamovala simbolična gesta, saj se je na delo v mestno hišo podal z mestno podzemno železnico iz svojega stanovanja v Queensu, kar so spremljale številne medijske ekipe in naključni potniki. Njegova izvolitev velja za prelomnico za progresivno gibanje v Združenih državah Amerike, saj Mamdani obljublja korenite spremembe v upravljanju največjega ameriškega mesta. Prvi uradni dan je župan posvetil podpisovanju izvršnih ukazov, imenovanju ključnih sodelavcev in odgovarjanju na vprašanja novinarjev. Kljub začetnemu navdušenju podpornikov pa se Mamdani že v prvih urah na položaju spopada s kritikami in odzivi glede svojih preteklih dejanj ter stališč, povezanih z Izraelom. Mamdani, ki se je v preteklosti izpostavil kot oster kritik izraelske politike, zdaj kot župan poskuša uravnotežiti svoja ideološka prepričanja z zahtevami vodenja politično in etnično raznolike metropole.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Ameriško gospodarstvo se ob koncu leta 2025 spopada z mešanimi signali, saj statistični podatki o rasti BDP močno odstopajo od subjektivnega občutka blaginje med prebivalstvom. Medtem ko je gospodarska rast v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, kar je bistveno nad napovedmi večine ekonomistov, se velik del gospodinjstev z nižjimi in srednjimi prihodki spopada z naraščajočimi stroški življenja. Podatki kažejo na poglabljanje tako imenovanega gospodarstva v obliki črke K, kjer premožnejši sloj bogati, delavske družine in upokojenci pa težko poravnavajo osnovne stroške za hrano in zdravstveno oskrbo. Kljub temu da je inflacija padla na približno 2,7 odstotka in se približuje ciljni vrednosti dveh odstotkov, kritiki opozarjajo, da so Trumpove carinske politike in trgovinske dajatve, uvedene tekom leta, povzročile stagnacijo na trgu dela v nekaterih sektorjih. Stephen Moore in drugi podporniki administracije poudarjajo, da so akademski ekonomisti podcenili moč Trumpovih ukrepov, vendar poročila s terena, vključno s pričevanji upokojencev, kažejo na visoko stopnjo gospodarske tesnobe pred vstopom v leto 2026.

Predsednik Donald Trump je na Floridi pregledoval vzorce kamna za novo plesno dvorano v Beli hiši. Bela hiša si prizadeva do marca dobiti končno odobritev za to 8361 kvadratnih metrov veliko dvorano.

Predsednik ZDA, Donald Trump, konec leta posveča utrjevanju svojih zunanjepolitičnih stav, od katerih so lahko odvisna življenja mnogih ljudi in ki bodo opredelile njegov poskus uveljavljanja odločilne moči daleč preko ameriških meja.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Koreje je ostro obsodilo nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Tiskovni predstavnik severnokorejskega ministrstva je dejanja Washingtona označil za nevarno agresijo in brutalno kršitev suverenosti Venezuele. Po navedbah Pjongjanga gre za hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža pravni red in neodvisnost izvoljenih oblasti v Caracasu. Oster odziv Severne Koreje sledi poročilom o ameriškem raketnem napadu na vojaški kompleks Fort Tiuna in druge strateške cilje v okolici prestolnice. Severnokorejske oblasti so poudarile, da gre za najhujšo obliko vmešavanja v notranje zadeve suverene države, ter izrazile solidarnost z venezuelsko vlado. Diplomatski odnosi med Pjongjangom in Caracasom so se v luči ameriškega pritiska še dodatno okrepili, saj obe državi Washington obtožujeta imperializma.

Zohran Mamdani je na slovesni zaprisegi uradno prevzel položaj župana New Yorka, s čimer je postal najmlajši voditelj mesta po koncu 19. stoletja. Štiriatridesetletni demokrat, ki velja za izrazitega predstavnika levega krila stranke, je v svojem prvem nagovoru napovedal dobo »ekspanzivnega in drznega« upravljanja. Poudaril je, da ne namerava omiliti svojih progresivnih stališč, temveč želi v praksi dokazati učinkovitost levičarske politike v enem največjih svetovnih metropol. Njegova izvolitev in nastop funkcije vzbujata visoka pričakovanja med volivci, ki si želijo korenitih sprememb, hkrati pa sprožata razprave o prihodnosti demokratske stranke na nacionalni ravni. Mamdani je obljubil, da se bo predano lotil reševanja socialnih in ekonomskih izzivov mesta, pri čemer se namerava izogibati političnim kompromisom, ki bi lahko upočasnili izvedbo njegovega programa. Ta »levičarski eksperiment«, kot ga opisujejo nekateri analitiki, bo pod drobnogledom celotne države, saj bi uspeh Mamdanija lahko pomenil nov zagon za progresivna gibanja po celotnih Združenih državah Amerike.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v soboto javno izjavila, da vlada v Caracasu ne razpolaga z informacijami o trenutnem bivališču predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores. Po navedbah tiskovne agencije Reuters so venezuelske oblasti od vlade Združenih držav Amerike uradno zahtevale takojšnjo predložitev dokazov, da sta zakonca Maduro sploh še živa. Do teh napetosti prihaja po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump na družbenem omrežju Truth Social objavil vsebino, ki je sprožila ugibanja o usodi venezuelskega voditelja. Situacija v državi je napeta, saj odsotnost informacij o predsedniku povzroča politično negotovost in destabilizacijo državnih institucij. Delcy Rodríguez je poudarila, da je odgovornost za razjasnitev usode predsednika na strani Washingtona, vendar podrobnosti o tem, zakaj bi ameriška vlada imela te podatke, niso bile v celoti pojasnjene. Venezuelska opozicija in mednarodna javnost pozorno spremljata razvoj dogodkov, medtem ko prestolnica ostaja v negotovosti glede prihodnosti vodenja države.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na cilj v venezuelskem pristanišču, ki naj bi služil kot baza za pretovarjanje prepovedanih drog. Po navedbah Washingtona je bila operacija usmerjena proti objektu, ki ga uporablja kriminalna združba Tren de Aragua za nakladanje mamil na plovila. Napad, ki se je zgodil v času božičnih praznikov, je povzročil obsežno eksplozijo v pristaniškem območju. ZDA s tem dejanjem stopnjujejo pritisk na avtoritarno vlado v Caracasu pod vodstvom Nicolása Madura. Doslej so se ameriške vojaške aktivnosti omejevale na prestrezanje mamilarskih plovil na odprtem morju, omenjeni dogodek pa predstavlja prvi javno potrjen neposredni napad na venezuelskem kopnem. Trump je v radijskem intervjuju poudaril, da je bil objekt popolnoma uničen, kar označuje novo fazo v ameriški strategiji boja proti narkokartelom v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da so v New Yorku vložili uradno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožbe vključujejo težka kazniva dejanja, povezana z mednarodno trgovino z drogami in terorizmom. Do vložitve obtožnice je prišlo po tem, ko so par zajeli v Venezueli, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za omejitev vpliva Madurovega režima. ZDA so že pred časom stopnjevale pritisk na Caracas, kar je vključevalo tako visoke denarne nagrade za informacije kot neposredne vojaške premike v bližini venezuelskih voda. Današnja objava ministrice na družbenem omrežju X nakazuje, da bodo ameriški organi pregona zahtevali polno odgovornost venezuelskega vrha. Dogajanje povzroča precejšnjo politično negotovost v Latinski Ameriki, kjer so sosednje države že predhodno izražale zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih vojaških posredovanj.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je po aretaciji s soprogo Silio Flores prispel v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v New Yorku. Po poročanju ameriške mreže CNN so ga tja prepeljali z letalom pod strogim varovanjem zveznih organov, potem ko so Združene države Amerike proti njemu sprožile obtožbe zaradi narkoterorizma. To dejanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ameriške oblasti Madura že dalj časa obravnavale kot vodjo mednarodne kriminalne združbe. Pričakuje se, da bo Maduro prihodnji teden stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, kjer se bo spopadel z obtožbami glede trgovine z drogami in nedovoljenega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje mu očita sodelovanje z militantnimi skupinami, s katerimi naj bi preplavljal ameriški trg s kokainom. Njegov prihod v Združene države Amerike v lisicah pomeni zgodovinski precedens, saj gre za enega redkih primerov, ko je bil aktualni voditelj države pridržan in priveden pred ameriško sodstvo zaradi obtožb organiziranega kriminala.

Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.

V New Yorku je v nedeljo, 4. januarja, okoli polnoči pristalo letalo s pridržanim predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo je pristalo v vojaški bazi nacionalne garde Stewart, kjer so ga pričakale močne varnostne sile, vključno s pripadniki agencije DEA. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura z letališča z vuklenimi rokami in pod strogim nadzorom prepeljali s helikopterjem v mesto, kjer so izvedli postopek identifikacije in registracije pridržane osebe. Maduro bo po opravljenih postopkih nameščen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center. Pred zvezno sodišče na Manhattnu naj bi stopil najpozneje do ponedeljka zvečer po lokalnem času. Obtožnica proti venezuelskemu voditelju vključuje resna kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami in nezakonitim posedovanjem orožja. Njegova aretacija in izročitev Združenim državam Amerike predstavljata velik preobrat v diplomatskih odnosih med državama in bi lahko imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v Latinski Ameriki.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovi domnevni aretaciji. Na posnetku je Maduro prikazan vklenjen, medtem ko ga varujejo oborožene osebe, domnevno na krovu ladje ameriške obalne straže. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden dokaz o pridržanju dolgoletnega venezuelskega predsednika s strani ameriških organov. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, kjer so ZDA Madura obtoževale narkoterorizma in nelegitimnega vodenja države. Trumpova administracija je že v preteklosti stopnjevala pritisk na venezuelski režim, najnovejša objava pa nakazuje na dramatičen zasuk v prizadevanjih za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o sami operaciji aretacije ostajajo skope, fotografija potrjuje, da je Maduro v ameriškem priporu.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ameriška osrednja obveščevalna agencija (CIA) je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalom na pristaniški objekt na venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani ameriški vojaški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, ki so blizu operaciji, je bil cilj napada oddaljen dok, za katerega so ameriške oblasti domnevale, da ga tolpa Tren de Aragua uporablja za kopičenje in prevoz prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben premik v ameriški taktiki spopadanja z organiziranim kriminalom in narkokarteli v regiji. Poročanje medijske hiše CNN izpostavlja, da gre za precedenčen dogodek, saj Združene države Amerike doslej niso neposredno napadale objektov na venezuelskem ozemlju. Napad se je zgodil v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, vendar so operativni detajli o uporabljenem orožju in morebitnih žrtvah še vedno skopi. Venezuelske oblasti se na incident uradno še niso odzvale, medtem ko ameriška administracija uradno ne potrjuje podrobnosti tajne operacije obveščevalne službe.

Mati iz ameriške zvezne države Ohio je vložila tožbo proti ponovno delujoči jedrski elektrarni, v kateri trdi, da je bila izpostavljenost sevanju iz obrata usodna za njeno hčer. V tožbi navaja, da so izpusti iz objekta za predelavo urana povzročili bolezni, ki so vodile do smrti otroka. Gre za zadnjo v nizu pravnih bitk, povezanih s to lokacijo, saj se obrat že dlje časa spopada z obtožbami o negativnih vplivih na zdravje lokalnega prebivalstva. Avtorica tožbe izpostavlja, da so bili varnostni protokoli v objektu pomanjkljivi, kar naj bi omogočilo uhajanje nevarnih snovi v okolje. Upravljavci elektrarne obtožbe zavračajo in vztrajajo pri trditvi, da obrat deluje v skladu z vsemi zveznimi varnostnimi standardi. Primer bo ponovno odprl razpravo o varnosti jedrske energije in vplivu težke industrije na stanovanjska območja v Združenih državah Amerike. Postopek bo spremljala širša javnost, saj bi morebitna razsodba v prid tožnici lahko sprožila val podobnih zahtevkov drugih nekdanjih ali sedanjih prebivalcev v bližini obrata.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev se je kritično in sarkastično odzval na nedavne ameriške zračne napade v Venezueli. Medvedjev je vojaško operacijo Združenih držav Amerike označil za "še en sijajen korak k Nobelovi nagradi za mir", s čimer je namigoval na neskladje med vojaškim posredovanjem in mirovnimi prizadevanji. Po njegovih besedah so ZDA izvedle operacijo v državi, ki za njihovo varnost ni predstavljala nobene neposredne grožnje. Ruski politik je ob tem izkoristil priložnost za primerjavo z vojno v Ukrajini. Pozval je ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj pokaže podobno stopnjo aktivnosti tudi v ukrajinskem konfliktu. Medvedjev je v svojih izjavah poudaril, da gre pri ameriških dejanjih v Južni Ameriki za vprašljiv primer mirovništva, ki po njegovem mnenju kaže na dvojne standarde v mednarodni politiki. Njegovi komentarji odražajo nadaljnje zaostrovanje retorike med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj globalne varnosti in suverenosti držav.

Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo novo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, ki tokrat vključuje tudi njegovo ženo in sina. Po poročanju News Nation bi lahko Maduro in njegova žena, ki ju je aretirala ameriška vojska, že v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku.