Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Ameriški televizijski voditelj Jimmy Kimmel je pred vrnitvijo svoje pogovorne oddaje na male zaslone javno izzval predsednika Donalda Trumpa. Kimmel, ki je nedavno prejel nagrado Critics' Choice za najboljšo pogovorno oddajo, je svoj zahvalni govor izkoristil za sarkastično zahvalo predsedniku. Izpostavil je, da brez Trumpovih vsakodnevnih nenavadnih dejanj njegova ekipa ne bi imela toliko materiala za ustvarjanje programa, zadnja dva tedna pa je opisal kot izjemno plodna za politično satiro. Napetosti med voditeljem in predsednikom se stopnjujejo že dlje časa, saj je Trump pred tem na družbenem omrežju Truth Social zahteval ukinitev Kimmllove oddaje. Kimmel se na napade odziva z rednim norčevanjem v svojih monologih, kjer pogosto namiguje, da predsednik oddajo spremlja v živo. Poleg medijskih sporov se Trump sooča tudi z nezadovoljstvom znotraj venezuelske opozicije, kjer so nekateri voditelji njegove izjave označili za težko sprejemljive, a nujne v procesu politične tranzicije.

Po poročanju CNN in New York Timesa naj bi CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump ni želel potrditi, ali je ameriška vojska ali CIA izvedla napad na venezuelski objekt, ki naj bi bil uporabljen za tihotapljenje drog. Podrobnosti o lokaciji in naravi objekta niso znane.

Ameriški senat je v četrtek izglasoval dvostrankarsko resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu omejuje uporabo vojaške sile v Venezueli brez predhodne odobritve kongresa. Odločitev predstavlja redek javni upor znotraj republikanske stranke, saj se je pet republikanskih senatorjev pridružilo demokratom pri omejevanju predsedniških pooblastil. Glasovanje se je odvilo le teden dni po tem, ko so ameriške posebne enote vdrle v Venezuelo ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ki sta bila prepeljana v New York, kjer ju čaka kazenski pregon zaradi obtožb narko-terorizma. Zaradi vojaške operacije v Južni Ameriki in Trumpovih namigov, da bi se tarča prihodnjih akcij lahko znašla tudi Evropa, vlada med zavezniki v zvezi NATO velika zaskrbljenost. Medtem ko Bela hiša ne izključuje nadaljnjih vojaških posegov, so naftni mogotci izrazili močan dvom o Trumpovih načrtih za nove vrtine v Venezueli, ki so jih označili za investicijsko neprimerne. Hkrati se administracija sooča s kritikami zaradi pritiska na svobodo tiska, saj je kongresni odbor izdal poziv na sodišče za novinarja Setha Harpa, ki je razkril identiteto poveljnika enote Delta Force, vpletene v vdor. Notranjepolitično napetost stopnjujejo tudi ukrepi na področju priseljevanja in socialne politike. V Minneapolisu je agent urada ICE ubil žensko, kar je sprožilo proteste in nasprotujoče si trditve o okoliščinah dogodka. Trumpova administracija je zamrznila 10 milijard dolarjev sredstev za socialno varstvo v petih zveznih državah, kar dodatno povečuje pesimizem med latinskoameriško skupnostjo v ZDA. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 68 odstotkov Hispanov meni, da se je njihov položaj v zadnjem letu poslabšal, kar napoveduje buren vstop v drugo leto Trumpovega drugega mandata.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Češki predsednik vlade Andrej Babiš je v javnem odzivu izrazil upanje, da bo posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli vodilo do vzpostavitve svobode in demokracije v tej južnoameriški državi. Babiš je poudaril, da je bil umik predsednika Nicolása Madura pričakovan, ter izrazil pričakovanje, da si bodo državljani Venezuele na podlagi ameriškega posega lahko sami izbrali demokratični režim. Njegove izjave prihajajo v času, ko Češka republika obravnava primer svojega državljana Jana Darmovzala, ki je v venezuelskem zaporu pridržan od septembra 2024. Kritiki medtem opozarjajo na morebitne kršitve Ustanovne listine Združenih narodov, vendar je češki premier intervencijo pozdravil kot nujno sredstvo za zagotavljanje državljanskih svoboščin. Babiš se je ob tem odzval tudi na novoletni nagovor Tomia Okamure, predsednika stranke SPD, in ocenil, da je bil njegov nastop namenjen predvsem nagovarjanju lastnega volilnega telesa. Vlada pod vodstvom Babiša tako ostaja trdno na strani demokratičnih procesov v Južni Ameriki, kljub mednarodnim pomislekom glede legitimnosti zunanjega vmešavanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal nov izvršni odlok, s katerim želi zaščititi prihodke od prodaje venezuelske nafte pred sodnimi zaplembami in drugimi pravnimi postopki. Ukrep je bil sprejet z namenom ohranitve finančnih sredstev za prihodnjo obnovo venezuelske energetske infrastrukture pod ameriškim nadzorom. Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike za nedoločen čas prevzele nadzor nad prodajo venezuelske nafte, pri čemer naj bi sedanja prehodna vlada v Caracasu s Washingtonom polno sodelovala. Predsednik se je v Beli hiši sestal tudi z vodilnimi predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij, vključno z družbo ExxonMobil, in jih poskušal prepričati v investicije v višini 100 milijard dolarjev za oživitev venezuelske industrije. Kljub Trumpovim obljubam o subvencijah in hitri obnovi v 18 mesecih so bili naftni direktorji do predloga zadržani. Glavni izvršni direktor ExxonMobila je trenutne razmere v Venezueli označil za neprimerne za investiranje, saj tveganja pretehtajo potencialne koristi. ZDA so hkrati izrazile pripravljenost, da Indiji omogočijo nakup venezuelske surove nafte pod novim okvirom, ki ga neposredno nadzoruje Washington. Ta poteza predstavlja del širše strategije Trumpove administracije za reorganizacijo svetovnega naftnega trga in utrditev ameriškega vpliva v Latinski Ameriki. Medtem ko Washington stopnjuje nadzor nad energetskimi viri, humanitarne organizacije, kot je Amnesty International, opozarjajo na potrebo po izpustitvi preostalih političnih zapornikov v Venezueli.

Ameriški republikanci so v kongresu izrazili široko podporo predsedniku Donaldu Trumpu glede vojaškega posredovanja v Venezueli, kljub redkim glasovom nestrinjanja znotraj gibanja MAGA. Do enotnosti stranke prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Republikanski zakonodajalci so Trumpova dejanja označili za nujna pri zagotavljanju nacionalne varnosti in demokratične tranzicije v regiji. Na drugi strani je Delcy Rodríguez, ki je po zajetju Madura prevzela vodenje venezuelskih oblasti, ostro zanikala kakršne koli dogovore z Washingtonom. Poudarila je, da v državi obstaja le en predsednik, in dejanja ZDA označila za razgaljenje resničnih namenov ameriške administracije po prevzemu nadzora nad venezuelskimi viri. Napetosti med državama ostajajo na vrhuncu, saj ameriška stran vztraja pri vzpostavitvi prehodne uprave pod svojim okriljem, medtem ko preostanek venezuelskega vodstva to označuje za nezakonito okupacijo.

Po poročilih so Združene države izvedle več bombnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas, nakar je Donald Trump zatrdil, da so ZDA izvedle napade. Svet se je odzval na ameriško bombardiranje Venezuele in zajetje Nicolása Madura. Poročila nakazujejo, da je sprememba režima visoko na agendi Bele hiše, ko gre za Venezuelo, vendar končni cilj morda ni zgolj ponovna vzpostavitev demokracije.

Po aretaciji Nicolása Madura so venezuelski izpatrioti izrazili veselje, vendar dogodek sproža zaskrbljenost glede prihodnosti Venezuele in njenih globalnih geopolitičnih posledic. Medtem ko so nekateri venezuelski izgnanci slavili Madurov padec, se pojavljajo opozorila o negotovosti glede razvoja dogodkov po njegovi odstavitvi.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

V Nemčiji politični voditelji ne razkrivajo osebnih težav, kot so depresije, odvisnosti ali družinski spori. V ZDA pa so te zgodbe pogosto del politične strategije in celo prinašajo politično korist.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

V venezuelski prestolnici Caracas so v noči s petka na soboto odjeknile silovite eksplozije, ki so povzročile obsežne požare in gost dim nad več deli mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za napade neposredno obtožil Združene države Amerike in trdi, da gre za zračne napade na suvereno državo. Zaradi nastalih razmer je Maduro nemudoma razglasil izredne razmere po vsej državi. Dogajanje predstavlja kritično stopnjevanje večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od avgusta 2024. Medtem ko uradni Washington še ni podal podrobnejšega komentarja o domnevnih napadih, so se oglasili predstavniki ameriške opozicije. Ti poudarjajo, da začetek vojne z Venezuelo ni v interesu Združenih držav Amerike, s čimer so izrazili nestrinjanje z morebitnim neposrednim vojaškim posredovanjem. Razmere v regiji ostajajo skrajno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja poročila o škodi in morebitnih žrtvah, ki jih je povzročilo nočno obstreljevanje.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči po lokalnem času uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. 34-letni demokrat, ki velja za vzhajajočo zvezdo na levem krilu stranke, je s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je na položaju nasledil Erica Adamsa, njegova izvolitev pa pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta. Novi župan, ki se deklarira kot demokratični socialist pakistansko-ameriškega porekla, se je v svoji dosedanji karieri osredotočal predvsem na vprašanja delavskega razreda. Njegov prevzem funkcije sledi zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom. Mamdani je v svojem nastopu napovedal, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled upora politiki Donalda Trumpa, kljub grožnjam zvezne ravni o ukinitvi financiranja mesta.

V ameriškem zračnem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v soboto, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med smrtnimi žrtvami so tudi civilisti, vključno z 80-letno žensko, kar sproža številna vprašanja o naravi in ciljih operacije. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi potrdil izvedbo napada, vendar je ob tem poudaril, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev med vojaškim osebjem. Operacija, ki jo uradni Washington opisuje kot usmerjeno akcijo, je povzročila precejšnje razburjenje v mednarodni javnosti zaradi visokega števila civilnih žrtev. Venezuelske oblasti in lokalni viri poročajo o uničenju na območjih, kjer so se nahajali civilisti, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija za zdaj ni podala podrobnejših pojasnil o specifičnih vojaških ciljih, ki naj bi bili predmet napada.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji. Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli. Trump je pojasnil, da bodo Združene države upravljale državo vse do dosežene ustrezne tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, ki je bila uradno izvedena pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, po Trumpovih besedah predstavlja oživitev Monrojeve doktrine. Predsednik Trump je izpostavil, da so Združene države odločene popraviti stanje v venezuelskem naftnem sektorju, ki ga je označil za neuspešnega. V okviru nove politike bodo največje ameriške naftne družbe v obnovo dotrajane energetske infrastrukture vložile več milijard dolarjev. Ta poteza sledi obdobju zaostrovanja sankcij in blokad, ki so ohromile venezuelsko gospodarstvo, zdaj pa ZDA z neposrednim nadzorom nad viri načrtujejo stabilizacijo proizvodnje črnega zlata v svoj prid.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je v spremstvu soproge Cilie Flores prispel v New York, kjer ga čaka sojenje pred zveznim sodiščem. Letalo Boeing 757, ki ju je prepeljalo iz vojaškega oporišča Guantanamo, je pristalo v letalskem oporišču Stewart National Guard v zvezni državi New York. Ob pristanku so letalo nemudoma obkolili številni agenti ameriških zveznih agenc, vključno s predstavniki FBI in agencije za boj proti drogam DEA. Po navedbah ameriških virov so se preiskovalci vkrcali na letalo takoj po pristanku, da bi izvedli postopke predaje obtožencev v sodno pridržanje. Maduro in Floresova se bosta morala v prihodnjih dneh zagovarjati pred obtožbami o narko-terorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Njun prihod v Združene države Amerike je neposredna posledica nedavne vojaške operacije, v kateri so ameriške specialne sile v Caracasu zajele oba obtoženca. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama in sledi večletnim ameriškim prizadevanjem za odstavitev Madura s položaja predsednika Venezuele. Pričakuje se, da bo proces na zveznem sodišču v New Yorku pritegnil izjemno pozornost mednarodne javnosti in močno vplival na nadaljnji politični razvoj v latinskoameriški regiji.

Rusija je po navedbah Kremlja zavzela trše stališče v mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je sestrelilo 91 dronov, ki so bili namenjeni proti prestižnemu posestvu, vendar za svoje navedbe niso predložili nobenih oprijemljivih dokazov, Ukrajina pa je vpletenost v dogodek že uradno zanikala. Incident so spremljale ostre in žaljive izjave nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prek platforme Telegram neposredno grozil s smrtjo. Kljub zaostrovanju retorike in vojaških sovražnosti so se voditelji evropskih držav in Kanade sestali na virtualnem vrhu, kjer so razpravljali o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike. Pogovori potekajo v času, ko se bližajo štiri leta od začetka ruske invazije, mednarodna skupnost pa si prizadeva najti diplomatsko pot za ustavitev spopadov. Razmere na fronti ostajajo napete, medtem ko Kremelj poudarja, da napadi na rusko ozemlje in strateške objekte, kot je Putinova rezidenca, onemogočajo hitre premike v smeri premirja.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji utemeljili kot nujen odgovor na zaostrene geopolitične razmere in nedavne mednarodne dogodke. Preizkus, ki se je odvil v nedeljo, predstavlja prvo severnokorejsko raketno dejavnost v letu 2026. Pjongjang je ob tem uporabo novega orožja neposredno povezal z ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike pridržale predsednika Nicolasa Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje Washingtona označilo za brutalno kršitev suverenosti in dokaz o brezobzirnosti ameriške politike. Kim Džong Un je poudaril, da je bil dosežen znaten napredek pri pripravi jedrskih sil na dejanske vojaške operacije. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je cilj teh dejavnosti vzpostavitev visokorazvite jedrske sile za odvračanje, ki bi preprečila morebitne poskuse strmoglavljenja režima, podobne tistim v Latinski Ameriki. Hipersonični sistem, ki so ga prvič testirali oktobra lani, velja za ključen del severnokorejske vojaške modernizacije. Pjongjang že desetletja trdi, da so njegovi oboroževalni programi izključno obrambne narave, namenjeni zaščiti pred ameriško agresijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom 'Absolute Resolve' zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Operacija, ki se je začela v petek pozno zvečer, je vključevala več kot 150 zrakoplovov, vključno z bombniki in lovci, ki so poleteli iz 20 vojaških baz po vsem zahodnem polobli. Po navedbah generala Daniela Caina, načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, sta Maduro in Floresova trenutno v pridržanju na ladji ameriške mornarice, ki pluje proti New Yorku. Napad so podprle obveščevalne dejavnosti agencije CIA, ki je v venezuelsko vlado infiltrirala obveščevalce. Ti so mesece spremljali Madurove premike, navade in varnostne protokole. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je Maduro poskušal pobegniti, vendar mu je zmanjkalo časa, hkrati pa je dodal, da bi operacija lahko bila za odstavljenega voditelja tudi usodna. Siloviti nočni letalski napadi so pred samim zajetjem pretresli prestolnico Caracas in njeno okolico.

V teksaškem mestu Corpus Christi se je začelo sojenje policistu, obtoženemu nezaščite učencev med streljanjem leta 2022 v Uvaldeju. Na sojenju naj bi pričale tudi družine umrlih učencev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je zbolel po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v ZDA. Med pogovori sta se dotaknila gospodarskega okrevanja Ukrajine, ustvarjanja novih delovnih mest in morebitne prisotnosti ameriške vojske v Ukrajini kot dela prihodnjih varnostnih garancij.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih nastopih ostro napadel venezuelske oblasti in jih obtožil enostranskega prilaščanja nafte, ki naj bi po njegovih trditvah pripadala Združenim državam Amerike. Trump je poudaril, da je Venezuela z neupravičenim prisvajanjem in prodajo te nafte na svetovnem trgu povzročila nepopravljivo škodo ameriškemu naftnemu sektorju. V luči teh dogodkov je napovedal, da bodo ZDA zahtevale polno odškodnino za oškodovana ameriška podjetja. Predsednik je izpostavil, da bo obnova uničene naftne infrastrukture v Venezueli zahtevala večmilijardne naložbe, ki jih ZDA nameravajo financirati s sredstvi, pridobljenimi neposredno od ameriških energetskih korporacij kot del bodočega dogovora o nadzoru nad viri. Njegove izjave sledijo nedavni stopnjevalni retoriki, v kateri je venezuelsko vlado označil za tujo teroristično organizacijo, kar nakazuje na pripravljenost za uporabo skrajnih gospodarskih in vojaških ukrepov za zaščito ameriških interesov v regiji.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in okoliške zvezne države ter zajetje predsednika Nicolása Madura. Podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila, da so ameriške sile izvedle »nasilno in barbarsko« ekstrakcijo predsednika Madura in prve dame Cilie Flores, njuna trenutna lokacija pa ostaja neznana. Rodríguezova je zahtevala takojšen dokaz o njunem življenju in aktivirala odlok o mednarodnem prevratu, hkrati pa je pozvala državljane k mobilizaciji in obrambi domovine v sodelovanju z bolivarsko milico. V napadih so bili uporabljeni helikopterji in rakete, ki so po navedbah venezuelskega obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza zadeli tudi civilna območja v mestih Fuerte Tiuna, Miranda, Aragua in La Guaira. V prestolnici so poročali o močnih eksplozijah, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije in prestrašile prebivalce. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad ostro obsodil kot očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov in suverenosti Venezuele ter zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in povečane ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Rusija je formalno zahtevala od Združenih držav Amerike, da ustavijo zasledovanje naftnega tankerja, ki pluje proti Venezueli in se poskuša izogniti ameriški obalni straži v Atlantskem oceanu. Tanker naj bi bil pod sankcijami.

Analitiki ocenjujejo, da je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa jasen izraz neomejene globalne moči. Poudarjajo, da je ugrabitev predsednika v njegovi prestolnici sredi noči dejanje brez primere, ki kaže na pripravljenost ZDA za neposredno intervencijo.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Illinois z namenom razveljavitve zakona, ki prebivalcem omogoča tožbe proti zveznim agentom za priseljevanje. Nova državna zakonodaja bi omogočila pravne postopke proti agentom, ki izvajajo aretacije v bližini sodišč ali kršijo ustavne pravice posameznikov. Administracija Donalda Trumpa trdi, da takšni lokalni zakoni nedopustno omejujejo delovanje zveznih organov pri izvajanju imigracijske politike. Hkrati so skupine za pravice migrantov v okrožju Multnomah v Oregonu sprožile tožbo proti tamkajšnjemu šerifu in lokalnim oblastem. Tožniki trdijo, da lokalni organi kršijo oregonski zakon o t.i. azilnih mestih (sanctuary state law), ker naj bi za potrebe zvezne službe U.S. Marshals Service pridrževali osebe zaradi kršitev imigracijske zakonodaje tudi po tem, ko so bile te s sodno odločbo že izpuščene na prostost. Po navedbah tožnikov lokalne oblasti s temi dejanji nezakonito namenjajo svoje vire za naloge, ki so v izključni pristojnosti zvezne vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnost župana New Yorka in obljubil pogumno politiko, ki bo dokazovala sposobnost vladanja levičarjev. Kot Trumpov nasprotnik se sooča s političnimi konflikti zaradi svojih ambicioznih načrtov. Analize kažejo na pričakovanja in izzive, s katerimi se bo soočil pri vodenju mesta.

Donald Trump je po napadu v venezuelski prestolnici izjavil, da bodo Združene države Amerike skupaj s skupino prevzele upravljanje Venezuele in obnovile naftno industrijo. Poudaril je, da se bodo ameriška naftna podjetja vrnila v Venezuelo in vložila milijarde dolarjev.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

V venezuelski prestolnici Caracas ter v zveznih državah La Guaira in Miranda je bilo po poročanju tujih medijev slišati vrsto eksplozij. Tiskovna agencija Reuters je objavila videoposnetek, ki naj bi prikazoval trenutke detonacij na različnih lokacijah v državi. Dogodki se odvijajo v času povečanih mednarodnih napetosti, potem ko je novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal ostrejše ukrepe proti tamkajšnjemu režimu. Lokalni viri poročajo o preplahu med prebivalstvom, vendar uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še ni. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni potrjen vzrok eksplozij. Nekateri tuji mediji dogajanje neposredno povezujejo z nedavnimi grožnjami iz Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako nestabilne politične razmere v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar predstavlja dramatično zaostritev več kot četrt stoletja trajajočih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogodek ogroža stabilnost latinskoameriške regije, kjer je čavista režim pod vodstvom Nicolása Madura kljub mednarodnim pritiskom in gospodarskim sankcijam ohranjal oblast s pomočjo naftnega bogastva in tesnih zavezništev z rivali Zahoda. Napad se je zgodil v času izjemne politične polarizacije in globoke humanitarne krize v državi, ki jo že vrsto let pestijo hiperinflacija in množične migracije prebivalstva. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno vojaško posredovanje lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike, kjer so se v zadnjih desetletjih vlade pogosto menjale, venezuelski režim pa je ostajal stalnica. Odzivi mednarodne skupnosti so deljeni, saj imata obe strani močne zaveznike, vključno z Rusijo in Kitajsko na strani Venezuele ter večino zahodnih demokracij na strani ZDA. Trenutno stanje ostaja negotovo, saj se pričakujejo povračilni ukrepi ali nadaljnja diplomatska izolacija Caracasovih oblasti, medtem ko svetovna javnost svari pred morebitno dolgotrajno destabilizacijo celotne celine.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Operacija, ki se je odvila v prestolnici Caracas, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj z vojaškim posredovanjem proti venezuelskemu režimu. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenega omrežja X potrdil izvedbo napadov in poudaril, da se bo Maduro moral zagovarjati pred sodiščem zaradi očitanih mu zločinov. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija usmerjena v končanje Madurove vladavine, ki so jo ZDA že dlje časa označevale za nezakonito in povezano z narkoterorizmom. Informacije o natančni lokaciji pridržanega Madura in stanju v državi po napadih ostajajo omejene, vendar Trumpove izjave na platformi Truth Social nakazujejo na popoln uspeh operacije.