Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Po poročanju tujih medijev, vključno z revijo Military Watch Magazine (MWM), so obsežne dobave ameriškega orožja Ukrajini izčrpale zaloge Združenih držav. Pomanjkanje naj bi ogrozilo operativne sposobnosti ameriške vojske.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota, demokrat Tim Walz, naj bi po poročanju več virov končal svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2026. Odločitev sledi stopnjevanju pritiska zaradi obsežnih preiskav somalijskih zdravstvenih goljufij v njegovi državi. Walz je za danes sklical tiskovno konferenco, na kateri naj bi uradno naznanil svoj umik iz politične tekme. Spekulacije o njegovem odstopu od kandidature so se v političnih krogih krepile že dlje časa, saj so poročila o nepravilnostih pri porabi proračunskih sredstev močno načela njegovo javno podobo. Preiskava se osredotoča na domnevne zlorabe v zdravstvenem sistemu, ki naj bi vključevale večje število posameznikov iz somalijske skupnosti v Minnesoti. Kritiki guvernerju očitajo pomanjkljiv nadzor nad razdeljevanjem javnih sredstev, kar je povzročilo večmilijonsko škodo. Čeprav Walz neposredne vpletenosti v goljufije še ni komentiral, politični analitiki ocenjujejo, da je pritisk javnosti in opozicijskih republikancev postal nevzdržen za nadaljevanje njegove politične poti na čelu zvezne države.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Svetovni trgi so se v ponedeljek z mešanimi odzivi odzvali na novico o ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Cene surove nafte so se po prvotnih nihanjih znižale, medtem ko je vrednost plemenitih kovin, predvsem zlata, narasla, saj so vlagatelji iskali varno zatočišče za svoj kapital. Finančni trgi so operacijo ameriških specialnih enot, ki se je odvila čez vikend, sprejeli razmeroma mirno, kar kaže na to, da vlagatelji ne pričakujejo dolgotrajnih motenj v oskrbi z energenti. Analitiki poudarjajo, da je bila reakcija trgov blaga zmerna, kljub velikemu geopolitičnemu tveganju, ki ga predstavlja destabilizacija ene največjih izvoznic nafte na svetu. Padec cen nafte je mogoče pripisati predvsem prepričanju trgov, da bi odstranitev Madura lahko dolgoročno vodila do odprave sankcij in povečanja proizvodnje v Venezueli. Hkrati pa je rast cen zlata odraz previdnosti zaradi negotovosti glede prihodnje politične ureditve v Caracasu in morebitnih povračilnih ukrepov zaveznic venezuelskega režima. Operacija, ki se je zgodila 3. januarja 2026, je Madura in njegovo soprogo Cilio Flores že odvedla v pridržanje v New York, kjer se bosta spopadla z obtožbami o narkoterorizmu.

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da so dogodki v začetku letošnjega leta jasen opomin na neizbežen propad liberalnega svetovnega reda. Po njegovih besedah je izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike pomenila končni udarec dosedanjemu mednarodnemu sistemu, ki temelji na liberalnih načelih. Orban meni, da se novi svetovni red šele oblikuje, kar prinaša obdobje večje nepredvidljivosti in zahtevnih izzivov za mednarodno skupnost. Madžarski premier je ob tem izpostavil, da so pred Madžarsko ključni dnevi, ko se bo morala država prilagoditi hitro spreminjajočim se geopolitičnim razmeram. V svoji izjavi, ki jo je podal sredi napetosti, povezanih z razmerami v Venezueli in predsednikom Nicolasom Madurom, je nakazal, da Madžarska vidi priložnost v preoblikovanju globalnih zavezništev. Orbanova retorika odraža njegovo dolgotrajno kritiko zahodnih liberalnih institucij in napoveduje tesnejše usklajevanje s politikami, ki jih zagovarja nova ameriška administracija.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 9. januarja 2026, ponovno poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, pri čemer je opozoril, da bo cilj dosegel na »lahek ali težek način«. Med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši je Trump izpostavil strateški pomen otoka, bogatega z mineralnimi surovinami, in poudaril, da je ameriška prisotnost nujna za preprečitev širjenja ruskega in kitajskega vpliva na Arktiki. Čeprav je izrazil pripravljenost na finančno kompenzacijo, ki bi lahko po nekaterih ocenah znašala do milijon dolarjev na prebivalca, ni izključil niti vojaškega posredovanja. Politične stranke na Grenlandiji so se na Trumpove izjave odzvale s skupno izjavo, v kateri so odločno zavrnile možnost ameriške aneksije. Predstavniki vseh petih parlamentarnih strank so poudarili, da si ne želijo postati Američani niti ostati pod dansko oblastjo, temveč si prizadevajo za popolno neodvisnost. Izpostavili so, da mora o prihodnosti otoka odločati izključno grenlandsko ljudstvo brez zunanjih pritiskov ali vmešavanja drugih držav. Danska premierka Mette Frederiksen je pred tem opozorila, da bi kakršen koli ameriški napad na dansko ozemlje pomenil konec vseh zavezniških odnosov. Analitiki opozarjajo, da Trumpova administracija vprašanje Grenlandije obravnava kot prednostno nalogo nacionalne varnosti, pri čemer je predsednik celo nakazal, da bi bil za nadzor nad otokom pripravljen tvegati integriteto zveze Nato. Medtem ko Washington poudarja gospodarske in varnostne interese, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje napetosti med dolgoletnimi zaveznicami. Razprava o statusu Grenlandije tako ostaja v središču geopolitičnih trenj, ki bi lahko dolgoročno preoblikovala razmerja moči na severnem polobli.

Skladatelj priljubljenega muzikala Žlehtnoba (Wicked) Stephen Schwartz se je pridružil skupini umetnikov, ki so odpovedali svoje nastope v Centru za uprizoritvene umetnosti Johna F. Kennedyja v Washingtonu. Razlog za to odločitev je nedavna poteza upravnega odbora centra, ki je decembra glasoval za preimenovanje ustanove v Center za uprizoritvene umetnosti Donalda J. Trumpa in Johna F. Kennedyja. Schwartz je svojo odločitev utemeljil s pojasnilom, da je nastop v preimenovanem centru postal ideološka izjava, s katero se ne želi poistovetiti. Skladatelj meni, da nova poimenovanja vplivajo na nevtralnost umetniškega prostora. Njegova odpoved predstavlja nadaljevanje bojkota s strani vidnih kulturnih ustvarjalcev, ki nasprotujejo vključitvi imena trenutnega predsednika v naziv ene najpomembnejših kulturnih ustanov v Združenih državah Amerike.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ameriški vozniki bodo po napovedih analitikov v letu 2026 deležni znatnega olajšanja pri stroških za gorivo, saj naj bi cene bencina dosegle najnižje ravni po obdobju pandemije bolezni covid-19. Povprečna nacionalna cena v Združenih državah Amerike naj bi po trenutnih projekcijah znašala približno 2,97 dolarja za galono. Ta upad stroškov na bencinskih črpalkah predstavlja redek vir finančne razbremenitve za potrošnike, ki se sicer spopadajo z vsesplošnim povišanjem življenjskih stroškov. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo cene goriva ostale nizke kljub trenutni politični in gospodarski negotovosti v Venezueli, ki velja za eno ključnih držav z zalogami nafte. Pozitivni trendi na energetskem trgu nakazujejo stabilizacijo ponudbe in povpraševanja, kar bo neposredno vplivalo na denarnice ameriških gospodinjstev. Napovedi za leto 2026 tako utrjujejo pričakovanja o dolgotrajnejšem obdobju ugodnejših cen energentov na svetovnih trgih, kar bi lahko spodbudilo tudi širšo gospodarsko dejavnost in potrošnjo.

Nizozemski mediji poročajo, da je nekdanji glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča izjavil, da ameriški vdor v Venezuelo in aretacija predsednika Nicolása Madura ter njegove žene predstavljata agresijo in nista zakonita.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo teheranskemu režimu in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Po poročanju časnika The New York Times se Trump z uradniki posvetuje o različnih kinetičnih in nekinetičnih ukrepih, vključno z zračnimi napadi, če bodo iranske oblasti nadaljevale s krvavim zatiranjem demonstracij. Protesti, ki so zajeli vseh 31 provinc, so izbruhnili zaradi hiperinflacije in visokih cen osnovnih dobrin, število smrtnih žrtev med protestniki pa je po nekaterih navedbah že preseglo sto. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati iranskemu ljudstvu, ki si prizadeva za svobodo, hkrati pa je iranske voditelje pozval, naj ne začnejo streljati na lastne državljane. Iranske oblasti so v odziv na nemire močno omejile dostop do spleta, da bi preprečile širjenje informacij in organizacijo protestov. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je protestnike obtožil uničevanja lastnih ulic po nalogu tujih sil, kar še dodatno zaostruje odnose z Washingtonom. Ameriška administracija stopnjuje pritisk v času, ko se Teheran sooča z resno notranjo destabilizacijo. Senator Lindsey Graham in drugi visoki predstavniki so poudarili, da brutalnost režima ne bo ostala nekaznovana. Grožnje z napadi predstavljajo pomemben zasuk v ameriški zunanji politiki do Irana, saj Washington zdaj neposredno povezuje vprašanje človekovih pravic in notranjih nemirov z možnostjo uporabe vojaške sile.

Zvezni preiskovalni urad FBI je sprožil preiskavo po objavi dramatičnih posnetkov, ki prikazujejo trenutke, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu smrtno ustrelil Renee Nicole Good. Videoposnetek, ki ga je s telesno kamero posnel sam agent, razkriva njegov vidik dogodka in je v Združenih državah Amerike sprožil val ogorčenja ter napovedi množičnih protestov po vsej državi. Lokalne oblasti v Minnesoti so ob tem začele ločeno preiskavo primera, ki je močno zamajal zaupanje v delovanje zveznih agentov. Incident je povzročil stopnjevanje napetosti med zagovorniki državljanskih pravic in zveznimi varnostnimi organi, saj pričevanja očividcev nasprotujejo prvotnim uradnim navedbam o samoobrambi. Posnetek, ki je postal ključen dokaz v preiskavi, bo po mnenju pravnih strokovnjakov bistveno vplival na ugotavljanje upravičenosti uporabe smrtne sile. V luči novih dokazov se pričakuje, da bodo protesti, načrtovani za soboto, dosegli razsežnosti, ki bi lahko vplivale na notranjo politiko glede migracijskih organov. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se je zaradi dogodka znašlo pod velikim pritiskom javnosti, medtem ko preiskovalci FBI preučujejo vse okoliščine streljanja. Družina žrtve in aktivisti pozivajo k popolni preglednosti in odgovornosti vpletenih, medtem ko se v javnosti razpravlja o širših sistemskih težavah pri delovanju službe ICE.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Administracija Donalda Trumpa je umaknila prizadevanja za ohranitev nadzora nad nacionalno gardo v Kaliforniji. Ministrstvo za pravosodje je tožilo Illinois zaradi zakona, ki omejuje zvezne imigracijske ukrepe. Kljub prvotnemu nasprotovanju, je Trumpova administracija umaknila vojake iz ameriških mest po odločitvi vrhovnega sodišča. ZDA so opozorile indijske državljane na kazenske sankcije za nezakonite migracije v ZDA. Agencija ICE ne načrtuje ponovnega pridržanja Kilmarja Abrego Garcia, dokler velja sodna odredba.

Ameriški poslovnež Elon Musk je izrazil zaskrbljenost, da bi se Združene države Amerike lahko preoblikovale v enopartijsko državo brez prave demokracije. Kot razlog navaja radikalne leve politike, ki po njegovem mnenju spodbujajo nezakonite migracije. Musk je svoje mnenje delil na družbenem omrežju X.

Zakonodajno telo ameriške zvezne države Severna Karolina, v katerem imajo večino republikanci, je sprejelo vrsto ukrepov za prenos pooblastil z guvernerja na parlament. Do teh sprememb prihaja po tem, ko so volivci na treh zaporednih volitvah za guvernerja izbrali demokratske kandidate. Po navedbah guvernerja Josha Steina te poteze slabšajo varovanje okolja, zvišujejo stroške energije in politizirajo izvajanje volitev. Republikanski voditelji ukrepe zagovarjajo kot uravnoteženje moči med vejami oblasti in trdijo, da odražajo voljo volivcev. Istočasno se je v zveznem senatu zgodil nenavaden incident, ko je skrajno desni republikanski senator pomotoma podprl podaljšanje subvencij v okviru zakona o dostopni zdravstveni oskrbi (ACA). Čeprav je glasoval skupaj z demokrati, je kasneje vložil obrazec za popravek glasovanja, češ da je šlo za napako. Dogodek je izpostavil notranje napetosti v republikanski stranki glede zdravstvene politike, vendar sama napaka ni vplivala na končni izid glasovanja o zakonu. Obe situaciji kažeta na globoko polarizacijo v ameriški politiki, kjer se zakonodajna moč uporablja za spodkopavanje izvršne veje v zveznih državah, na zvezni ravni pa prihaja do zmede pri ključnih socialnih vprašanjih. Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje zmanjšuje zaupanje v demokratične institucije, medtem ko zagovorniki trdijo, da gre za nujne popravke procesov, ki so jih v preteklosti obvladovali demokrati.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Ameriške posebne enote, po poročanju medijev gre za elitno enoto Delta Force, so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle odmevno operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Novico o aretaciji je prek družbenih omrežij potrdil ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da sta oba v ameriškem pridržanju. Operacija je bila rezultat večmesečnega načrtovanja, ki je vključevalo obveščevalne podatke agencije CIA in vaje na replikah objektov. Po navedbah virov, ki jih povzemata BBC in CBS, je misija potekala pod okriljem poveljstva za specialne operacije ameriške vojske. Čeprav ameriško ministrstvo za obrambo uradno ni razkrilo vseh podrobnosti, poročila kažejo na visoko stopnjo usklajenosti pri vdoru v objekt. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki so se stopnjevala vse od konca leta 2025.

V zveznem zaporu v Marylandu je v 84. letu starosti umrl Aldrich Ames, nekdanji visoki uslužbenec ameriške obveščevalne službe Cia, ki je postal eden najbolj škodljivih dvojnih agentov v zgodovini Združenih držav Amerike. Ames je skoraj desetletje deloval kot krt za Sovjetsko zvezo in kasneje Rusijo, dokler ga niso leta 1994 dokončno razkrinkali. Njegovo izdajstvo velja za enega najhujših vdorov v ameriški obveščevalni sistem, saj je Moskvi prodal strogo varovane skrivnosti in identitete številnih operativcev na terenu. Zaradi informacij, ki jih je Ames predal sovjetskim oblastem v zameno za približno 2,5 milijona dolarjev, so v nekdanji Sovjetski zvezi aretirali in usmrtili več agentov, ki so delali za Zahod. Ames je svojo dejavnost priznal in bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta. Njegova smrt, ki jo je potrdil urad za zapore, končuje poglavje o enem najvplivnejših primerov vohunjenja iz obdobja hladne vojne, ki je povzročilo nepopravljivo škodo obveščevalnim dejavnostim Združenih držav Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pogovarja o možnosti napotitve ameriških vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.

Južna Koreja si prizadeva zmanjšati odvisnost od premoga in znižati emisije ogljikovega dioksida, kar pa je v nasprotju s prizadevanji administracije ameriškega predsednika Trumpa za povečanje izvoza ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Južna Koreja si prizadeva za prihodnost brez premoga, kar je ambiciozen cilj za državo, ki je močno odvisna od fosilnih goriv.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Predsednik Trump je izrazil željo po miru na Zemlji ob novem letu. Bela hiša si prizadeva, da bi do marca dobila končno odobritev za načrtovano plesno dvorano v Beli hiši, ki meri 90.000 kvadratnih metrov. Poleg tega so se pojavila vprašanja glede Trumpovega zdravja po novih razkritjih o jemanju aspirina, CT preiskavah in spalnih navadah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je v petek za spodbujanje vsesplošnih protivladnih protestov v državi neposredno obtožil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Do obtožb prihaja v času, ko iranske oblasti nadaljujejo z nasilnim zatiranjem demonstracij, pri čemer je bilo ubitih že več deset protestnikov. Trump je v seriji objav na družbenih omrežjih stopnjeval svojo podporo iranskemu ljudstvu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati tistim, ki si prizadevajo za svobodo. Napetosti med državama so se nevarno zaostrile, potem ko je Teheran uradno posvaril, da bosta v primeru ameriškega vojaškega posredovanja tarči povračilnih ukrepov tako Izrael kot ameriška vojska v regiji. Iranski odziv je neposredna posledica Trumpovih opozoril, da Washington ne bo stal ob strani, če se bo pobijanje civilistov nadaljevalo. Iranske oblasti vztrajajo, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve države, medtem ko mednarodna skupnost poroča o hudih kršitvah človekovih pravic. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih sporov, ki so se v preteklosti že kazali skozi grožnje z uničenjem iranskega jedrskega programa in obtožbe o iranskem financiranju militantnih skupin. Trenutna kriza, ki so jo sprožile visoke cene osnovnih dobrin in nezadovoljstvo z režimom, bi lahko privedla do širšega regionalnega konflikta, saj obe strani zavzemata brezkompromisni stališči.

Venezuelska vlada je obsodila ameriško vojaško agresijo in jo označila za poskus prevzema nafte in mineralov. Predsednik Maduro je razglasil izredno stanje. Viri blizu opozicije poročajo, da naj bi šlo za dogovorjen odhod, ne za klasično vojaško akcijo. V Caracasu so se slišale eksplozije, deli mesta so ostali brez elektrike. Trump je izjavil, da so Madura zajeli in ga odpeljali iz države, kjer mu bodo sodili za narko-terorizem.

Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.

Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Kash Patel je na položaj namestnika direktorja imenoval Christopherja Raio, dosedanjega vodjo izpostave v New Yorku. Raia bo na tem mestu nadomestil Dana Bongina, ki je s položaja odstopil po manj kot letu dni, zaznamovanem z notranjimi napetostmi in težavami pri vodenju operacij. Z imenovanjem Raie, ki ima za seboj 22-letno kariero v uradu, se FBI vrača k tradiciji, po kateri vsakodnevne operacije vodi karierni agent z obsežnimi izkušnjami. Raia se je uradu pridružil leta 2003, pred tem pa je služil kot častnik obalne straže. V svoji karieri je preiskoval nasilni kriminal, trgovino z drogami in tolpe ter vodil protiteroristične operacije na sedežu FBI. Širši javnosti je postal znan po vodenju odziva na smrtonosni napad s tovornjakom v New Orleansu, ki se je zgodil na novo leto prejšnjega leta. Njegovo imenovanje velja za poskus stabilizacije institucije pod vodstvom Patela. Sprememba v vrhu FBI prihaja v času povečanih pritiskov na obveščevalno skupnost in preiskovalne organe. Medtem ko je njegov predhodnik Bongino veljal za politično izbiro, ki se je v strukturi urada težko znašel, Raia prinaša kontinuiteto in strokovno znanje s področja nacionalne varnosti. Njegova prva naloga bo pomiritev notranjih razmer in vodenje ključnih preiskav v obdobju, ko se urad sooča s številnimi političnimi in varnostnimi izzivi.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v Pekingu sprejel irskega premierja Micheala Martina, s katerim sta razpravljala o poglobitvi strateških in gospodarskih vezi med državama. Ši je poudaril pripravljenost Kitajske na krepitev strateške komunikacije z Irsko, kar bi po njegovih besedah okrepilo politično zaupanje in razširilo pragmatično sodelovanje v korist obeh narodov. Kitajski voditelj je srečanje označil kot priložnost za dodatno spodbudo odnosom med Kitajsko in Evropsko unijo. Irski premier Martin, ki je prvi Taoiseach na obisku v Pekingu po daljšem obdobju, se je s kitajskim kolegom zavzel za odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in obojestranskih koristih. Srečanje v Veliki dvorani ljudstva je bilo osredotočeno na iskanje skupnih točk pri reševanju globalnih vprašanj in gospodarski rasti. Voditelja sta poudarila, da sta stabilnost in predvidljivost ključni za dolgoročno partnerstvo med Dublinom in Pekingom, kar vključuje tudi širjenje praktičnega sodelovanja na področju trgovine in tehnologije.

Medtem ko Rusija in Združene države Amerike iščejo rešitev za konflikt v Ukrajini, Evropska unija poskuša dokazati svojo pomembnost, poroča nemški Junge Welt. EU se bo morala bodisi prilagoditi tej usmeritvi in priznati svojo nepomembnost, bodisi poskušati preprečiti dogovor med državama, kar bi ji omogočilo, da svetu dokaže svojo nujnost v vzhodni Evropi.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegove žene je Donald Trump napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo. Reuters je poročal o podrobnostih ameriške operacije v Venezueli. Trump je tudi zagrozil z drugim napadom, če podpredsednik Venezuele ne bo upošteval ukazov Washingtona, in dejal, da bo v naftonosna območja Venezuele namestil vojake ter nafto uporabil za odškodnino.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro je iz zveznega zapora v New Yorku poslal svoje prvo sporočilo javnosti, odkar so ga 3. januarja zajele ameriške sile. Prek videoposnetka, ki ga je objavil njegov sin Nicolás Maduro Guerra, je sporočil, da se s soprogo Cilio Flores, ki je prav tako v priporu, počutita dobro in ostajata »borca«. Maduro je svoje privržence pozval, naj ne bodo žalostni, medtem ko v Caracasu še naprej potekajo shodi podpore njegovemu režimu, čeprav je udeležba na njih po zadnjih poročilih manjša. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamilarskim narkoterorizmom, se je v njegovi obrambni ekipi vnel spor glede pravnega zastopanja. Odvetnik Barry Pollack je javno obtožil kolega Brucea Feina, da se poskuša v primer vključiti brez ustreznih pooblastil. Maduro in Floresova sta se na prvi obravnavi prejšnji ponedeljek izrekla za nedolžna, naslednje zaslišanje pa je predvideno za 17. marec. V Venezueli medtem funkcijo začasne predsednice opravlja Delcy Rodríguez, ki je prisegla v začetku tedna. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj prebivalci po letih socialistične vladavine izražajo previdno olajšanje, a hkrati nezaupanje glede prihodnosti države. Ameriško pravosodje Madura obravnava kot vodjo narkokartela, kar je privedlo do ene najobsežnejših pravosodnih operacij proti tujemu državnemu voditelju v zgodovini ZDA. Dogajanje v New Yorku pozorno spremlja mednarodna skupnost, saj bo izid sojenja pomembno vplival na stabilnost celotne južnoameriške regije.

V javnost je prišel nov videoposnetek usodnega incidenta v Minneapolisu, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil 37-letno mater treh otrok Renee Nicole Macklin Good. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel sam agent Ross in ga je pozneje delilo tudi ministrstvo za domovinsko varnost ZDA, prikazuje trenutke pred streljanjem skozi njegovo perspektivo. Čeprav ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa trdi, da je agent deloval v samoobrambi, so se po objavi posnetka v javnosti in med nekdanjimi političnimi strategi razpltele ostre kritike, saj naj bi posnetek dokazoval, da žrtev ni predstavljala neposredne nevarnosti. Nekdanji strateg republikanske stranke Tim Miller je v čustvenem odzivu poudaril, da je žrtev z agentom komunicirala mirno in mu dejala, da ni jezna nanj, preden so drugi agenti obkolili njeno vozilo. Po Millerjevih besedah je Goodova poskušala z avtomobilom zgolj odpeljati stran od agenta, ki je stal pred vozilom, kar naj bi bilo na posnetku jasno vidno. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora in operacij proti somalijsko-ameriški skupnosti v zvezni državi Minnesota, kar je še dodatno zaostrilo napetosti in sprožilo proteste v več ameriških mestih. Tožilstvo v Minnesoti je v petek pozvalo javnost, naj posreduje morebitne dodatne dokaze ali posnetke, medtem ko odzivi na ravnanje varnostnih organov ne pojenjajo. Kritiki opozarjajo na neskladja med uradnimi izjavami vlade, ki agente brani, in vizualnimi dokazi, ki kažejo na nepotrebno uporabo smrtne sile. Družina pokojne jo opisuje kot miroljubno osebo, ki je v tistem trenutku zgolj odlagala otroka v šoli in se po naključju znašla sredi policijske operacije.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro zavrnilo dejanje župana New Yorka Zohrana Mamdanija, ki je poslal pismo zaprtemu indijskemu aktivistu Umarju Khalidu. Tiskovni predstavnik ministrstva Randhir Jaiswal je poudaril, da bi se morali javni predstavniki vzdržati posegov v zadeve drugih držav in spoštovati neodvisnost tujih sodnih sistemov. Mamdani je pismo napisal po decembrskem srečanju s Khalidovimi starši v Združenih državah Amerike, v javnost pa je prišlo v začetku januarja po objavi na družbenih omrežjih. Aktivist Umar Khalid je v indijskem priporu brez sojenja že več kot pet let, kar v mednarodni skupnosti sproža številne polemike glede človekovih pravic in svobode govora. Indijska vlada vztraja, da gre za notranjepolitično vprašanje in da so tovrstna pisma tujih uradnikov neprimerna oblika pritiska na njihovo pravosodje. Jaiswal je Mamdanija neposredno pozval, naj se raje posveti svojim odgovornostim v New Yorku, namesto da komentira pravosodne postopke v Indiji. Incident predstavlja nov vrhunec napetosti med indijsko administracijo in zahodnimi kritiki, ki opozarjajo na krčenje demokratičnih standardov pod trenutno oblastjo. Kljub mednarodnim opozorilom Indija ohranja neomajno držo glede obravnave političnih aktivistov in zavrača kakršnokoli vmešavanje v svoje pravne postopke, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose z določenimi predstavniki v Združenih državah Amerike.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

V zgodnjih ponedeljkovih urah so organi pregona v Cincinnatiju pridržali moškega, ki je osumljen vdora v dom ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Incident se je zgodil v soseski East Walnut Hills, kjer so policisti in agenti tajne službe posredovali pred zoro. Po navedbah lokalnih oblasti so se odzvali na prijavo o vdoru v rezidenco podpredsednika, osumljenca pa so nemudoma odpeljali v pridržanje. Na prizorišču so poleg policije Cincinnatija sodelovali tudi pripadniki ameriške tajne službe, ki so odgovorni za varovanje najvišjih državnih funkcionarjev. Podrobnosti o motivu osumljenca ali o tem, ali je bil podpredsednik v času dogodka prisoten v hiši, za zdaj niso javno objavljene. Varnostni organi so območje zavarovali in začeli s preiskavo okoliščin vdora.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

Združene države Amerike so svoje državljane pozvale k takojšnji zapustitvi Venezuele zaradi nestabilnih varnostnih razmer, ki so sledile vojaški operaciji in aretaciji nekdanjega predsednika Nicolása Madura. Maduro se je prvič oglasil iz zapora v New Yorku, kamor so ga ameriške sile prepeljale po napadu na vojaški kompleks v Caracasu 3. januarja. V sporočilu, ki ga je posredoval prek svojega sina, je Maduro zatrdil, da se z ženo Cilio Flores počutita dobro in se označila za borca, medtem ko se v ZDA pripravljata na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Operacija, ki so jo ameriške sile načrtovale v strogi tajnosti, je po ocenah strokovnjakov zadala hud udarec kubanskim obveščevalnim službam. Havana je potrdila, da je bilo v napadu ubitih 32 kubanskih operativcev, ki so skrbeli za Madurovo varnost, saj so bili prepričani, da ZDA ne bodo izvedle neposrednega napada na venezuelsko ozemlje. Na venezuelski strani je po uradnih podatkih padlo 23 vojakov. Kljub oštrim obtožbam o ugrabitvi nova venezuelska vlada nakazuje pripravljenost na tesnejše diplomatsko sodelovanje z administracijo Donalda Trumpa. Medtem ko se razmere v državi zaostrujejo, so v Mehiki potekali množični protesti proti ameriškemu vojaškemu posredovanju in imperializmu v Latinski Ameriki. Protestniki v Ciudad de Mexicu so zahtevali takojšnjo izacijo Madura in njegove žene ter obsodili dejanja ZDA kot brutalno kršitev suverenosti. V sami Venezueli je narodna skupščina že začela s postopki za izpustitev političnih zapornikov, kar naj bi služilo kot korak k nacionalni spravi po padcu Madurovega režima.

Zvezna sodnica Amy Berman Jackson je v Washingtonu zavrnila poskus administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi ustavila financiranje Urada za varstvo finančnih potrošnikov (CFPB). Sodnica je v odločitvi ostro kritizirala trditve Bele hiše in poudarila, da agencija lahko še naprej prejema sredstva neposredno od zveznih rezerv (Fed), čeprav slednje zadnja tri leta poslujejo z izgubo. Ta odločitev neposredno izpodbija namero vršilca dolžnosti direktorja CFPB Russella Voughta, ki je hkrati vodja urada za proračun v Beli hiši in je poskušal s sklicevanjem na izgubo Feda prekiniti denarni tok agenciji. Vought je trdil, da črpanje sredstev krši ustanovno listino agencije, vendar je sodnica Jacksonova njegovo razlago označila za neutemeljeno in poudarila, da je bila finančna kriza agencije namerno povzročena s strani toženih strank. CFPB je pod Trumpovo administracijo v zadnjem letu skoraj povsem prenehal z delovanjem, zaposlenim pa je bilo v veliki meri prepovedano izvajati redne naloge. Sodnica je v razsodbi poudarila, da je Fed agencijo podpiral več kot desetletje ne glede na dobičkonosnost, zato ustavitev financiranja nima pravne osnove. Zadeva se bo februarja nadaljevala na pritožbenem sodišču, do takrat pa mora agencija ostati operativna.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Novi članki poročajo, da Trumpova administracija išče načine za uvedbo novih uvoznih dajatev, če bi Vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe carine. Kljub strahovom ekonomistov, da bodo Trumpove carine škodovale ameriškemu gospodarstvu, se to ni zgodilo. Medtem pa trgovci s kriptovalutami povečujejo stave na odločitev Vrhovnega sodišča glede carin, ob upoštevanju ohlajanja inflacije in upanja na znižanje obrestnih mer. Nekatere Trumpove grožnje s carinami se v letu 2025 niso uresničile. Voditelj MAGA TV Eric Bolling pa je na silvestrovo kritiziral Trumpovo politiko.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.