Tehnološka podjetja, ki vlagajo milijarde dolarjev v širitev podatkovnih centrov za podporo umetni inteligenci in računalništvu v oblaku, se vse pogosteje spopadajo z nasprotovanjem lokalnih prebivalcev v Združenih državah Amerike. Skupnosti v zveznih državah, kot je Pensilvanija, vse glasneje izražajo nezadovoljstvo na sejah občinskih svetov, kjer uradnike pozivajo k zavrnitvi projektov zaradi neposredne bližine stanovanjskih objektov. Glavni razlogi za odpor so povezani z vplivom na okolje, saj ti objekti porabijo ogromne količine električne energije in vode. Lokalne oblasti se trudijo prilagoditi svoje prostorske načrte in zakonodajo, da bi ugotovile, ali se tovrstni energetsko potratni centri sploh umeščajo v njihovo okolje. Prebivalci opozarjajo, da so projekti pogosto načrtovani v neposredni bližini njihovih domov, kar povzroča skrbi glede hrupa in vizualnega posega v prostor. Medtem ko razvijalci iščejo nove lokacije s hitrejšimi povezavami do virov energije, se informacije o uspešnih uporih širijo med različnimi kraji, kar vodi do usklajenega civilnega upora proti hitri rasti tehnološke infrastrukture.

Japonski tehnološki konglomerat SoftBank Group je dokončal zgodovinsko investicijo v podjetje OpenAI, ki je razvilo klepetalnik ChatGPT. Celotna naložba v vrednosti 40 milijard dolarjev je bila zaključena prejšnji teden s prenosom zadnje tranše v višini približno 22 milijard dolarjev. S tem korakom je SoftBank pridobil približno 11-odstotni lastniški delež v vodilnem podjetju na področju umetne inteligence, kar utrjuje položaj ustanovitelja Masayoshija Sona kot enega najpomembnejših vlagateljev v to tehnologijo. Investicija je bila strukturirana kot kombinacija neposrednega kapitala in sindiciranega soinvestiranja, njena izvedba pa se je začela že v začetku leta 2024. Del sredstev bo OpenAI namenil za ambiciozne infrastrukturne projekte, vključno z razvojem podatkovnih centrov, kot je projekt Stargate. SoftBank je za financiranje tega posla pred kratkim prodal svoj 5,8 milijarde dolarjev vreden delež v proizvajalcu čipov Nvidia, kar kaže na strateški premik k neposrednemu lastništvu v razvijalcih algoritmov umetne inteligence. Po zadnjih ocenah se vrednost podjetja OpenAI na trgu giblje med 300 in 500 milijardami dolarjev.

Ameriško podjetje Tesla v lasti milijarderja Elona Muska je prvič v svoji zgodovini izgubilo položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil na letni ravni. Po podatkih, ki jih je objavila agencija Bloomberg, je primat prevzel kitajski tekmec BYD Co. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta presegla pričakovanja analitikov, to ni zadostovalo za ohranitev prvega mesta pred kitajskim velikanom, ki vztrajno krepi svoj tržni delež. Preobrat na trgu električnih avtomobilov odraža spreminjajočo se dinamiko v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci z močno državno podporo in vertikalno integrirano proizvodnjo postajajo vse bolj dominantni. BYD je s široko paleto cenovno dostopnejših modelov uspel nagovoriti širši krog potrošnikov, medtem ko se je Tesla v zadnjem obdobju spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote in cenovne politike. Ta premik pomeni pomemben mejnik v globalnem prehodu na trajnostno mobilnost, saj kitajska podjetja zdaj narekujejo tempo rasti v sektorju.

Tesla je izgubila vodilni položaj v prodaji električnih vozil, delno zaradi upora kupcev proti desničarski politiki Elona Muska, prenehanja davčnih olajšav v ZDA in močne konkurenčnosti iz tujine. Medtem ko je BYD prehitel Teslo v prodaji, pa analitiki menijo, da niti eno podjetje ni imelo posebej uspešnega leta v primerjavi s podjetji kot je Kia.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih avtomobilov, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitel kitajski tekmec BYD. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta zabeležila padec dobav, je BYD s svojo agresivno cenovno politiko in širitvijo na mednarodne trge uspel prevzeti vodilni položaj na trgu. To pomeni zgodovinski premik v avtomobilski industriji, saj je ameriško podjetje prvič po dolgem obdobju prevlade moralo priznati premoč kitajskemu podjetju. Analitiki poudarjajo, da so h končnemu rezultatu prispevali predvsem raznolika ponudba modelov kitajskega velikana in nižji proizvodni stroški, kar je podjetju BYD omogočilo nagovarjanje širšega kroga potrošnikov. Tesla se je v tem obdobju spopadala z večjimi logističnimi izzivi in ostrejšo konkurenco na ključnih trgih, vključno z Evropo in Kitajsko. Prevlada podjetja BYD ob koncu leta 2025 potrjuje rastočo moč kitajske avtomobilske industrije v globalnem prehodu na zeleno mobilnost.

Podjetje fal.ai je ob koncu leta 2025 predstavilo novo različico generatorja slik Flux.2 [dev] Turbo, ki z uporabo tehnologije LoRA adapterjev omogoča do desetkrat cenejšo in šestkrat hitrejšo obdelavo vizualnih vsebin. Model z odprto kodo, ki je dostopen na platformi Hugging Face, predstavlja pomemben korak k demokratizaciji visoko zmogljive umetne inteligence (AI), saj omogoča učinkovito delovanje ob znatno nižjih stroških infrastrukture. Istočasno sta podjetji Applied Digital in EKSO Bionics Holdings napovedali strateško združitev oblaka Applied Digital Cloud v novo entiteto ChronoScale Corporation. Gre za specializirano platformo za računalništvo v oblaku, ki bo namenjena izključno zahtevnim obdelavam podatkov za umetno inteligenco. Ta korak bo podjetjema omogočil večjo kapitalsko fleksibilnost in hitrejšo širitev na trgu, kjer primanjkuje zmogljive strojne opreme za poganjanje zapletenih algoritmov. Na področju digitalnih financ sta platformi WOW EARN in Zetarium sklenili partnerstvo, ki je namenjeno tesnejšemu povezovanju tradicionalnih finančnih mehanizmov z gospodarstvom Web3. Sodelovanje se bo osredotočalo na razvoj odprte infrastrukture in mehanizmov zastavljanja (staking), kar naj bi povečalo sprejetje decentraliziranih financ (DeFi) med širšo javnostjo in institucionalnimi vlagatelji.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla načrtuje znatno razširitev svojih proizvodnih zmogljivosti v tovarni v bližini Berlina, pri čemer naj bi se širitev izvedla tekom leta 2026. Kljub trenutnim zahtevnim tržnim razmeram v Nemčiji in padcu prodaje nekaterih modelov, so v podjetju optimistični glede dolgoročnega povpraševanja. V preteklem letu se je proizvodnja v vseh četrtletjih povečevala skladno z internimi načrti družbe, kar predstavlja osnovo za nove investicije v nemški obrat. Načrtovana širitev prihaja v času, ko se celotna avtomobilska industrija v Evropi spopada s spremenljivimi subvencijami in vse močnejšo konkurenco s strani kitajskih proizvajalcev. Tesla z napovedjo investicije v svojo edino evropsko gigatovarno potrjuje strateški pomen lokacije v Grünheideju, s čimer želi utrditi svoj tržni delež na evropskem trgu električnih vozil. Podrobnosti o točnih zneskih investicije in morebitnih novih zaposlitvah podjetje uradno še ni razkrilo.

Delnice ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla so se ob začetku trgovanja v letu 2026 podražile, čeprav je podjetje v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 16-odstotni padec dobav vozil. V zadnjem trimesečju leta 2025 je podjetje pod vodstvom Elona Muska kupcem dostavilo 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj in bistveno manj kot v enakem obdobju leto poprej. Na letni ravni so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na skupno 1,6 milijona vozil, kar pomeni, da je prodaja upadla že drugo leto zapored. Kljub negativnim prodajnim trendom so vlagatelji na borzi Nasdaq pokazali optimizem, saj se je vrednost delnice TSLA v predmarketnem trgovanju zvišala za približno dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da trg nagrajuje Teslin premik k umetni inteligenci in avtomatizaciji, vključno s projektom robotaksijev. Pozitiven vpliv na ugled znamke naj bi imel tudi umik Elona Muska iz aktivne vloge v vladnem oddelku za učinkovitost (DOGE), kar je v preteklosti odvračalo del progresivnih kupcev. Podjetje bo podrobne finančne rezultate za zadnje četrtletje razkrilo 28. januarja, ko bodo znani tudi vplivi nižje prodaje na profitne marže.

Najnovejše literarne in osebne izpovedi osvetljujejo zapletenost človeškega odziva na travmatične dogodke, kot so spolno nasilje, zalezovanje in težke bolezni. Avtorica Jen Percy v svojem delu Girls Play Dead raziskuje pogosto protislovna in pretresljiva ravnanja preživelih po spolnem napadu, kjer žrtve namesto odpora ali pobega včasih skrbijo za svoje napadalce, kar avtorica opisuje kot obliko samoohranitve v trenutkih skrajnega grozote. Ta psihološki fenomen dopolnjujejo osebne izkušnje drugih žensk, ki poročajo o nenavadnih reakcijah po napadih, vključno s prijaznostjo do storilcev ali iskanjem varnosti pri partnerjih, ki se kasneje izkažejo za nezanesljive. Vzporedno s temi razmišljanji krščanski avtorji in posamezniki, ki živijo s kroničnimi boleznimi, razpravljajo o naravi vere, ko ta preneha biti zgolj teoretičen koncept. Skozi nauke Dietricha Bonhoefferja in pričevanja Joni Eareckson Tada je izpostavljeno, da se prava vera izoblikuje šele v polnem življenju v svetu, kjer trpljenje ni le koncept, temveč vsakdanji prostor bivanja. Osebne izpovedi poudarjajo pomen empatije tistih, ki sami razumejo globino bolečine, kar omogoča prehod od čustvenega samopreverjanja k preizpraševanju dejanskih življenjskih trditev v času krize.

Tehnološka giganta Siemens in Nvidia sta na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu predstavila vizijo nove industrijske revolucije, ki temelji na integraciji umetne inteligence v industrijske procese. Podjetji nameravata z uporabo naprednih aplikacij omogočiti vzpostavitev popolnoma virtualnih tovarn, kjer bo mogoče simulirati celotne proizvodne linije še pred njihovo dejansko izgradnjo. Sodelovanje se osredotoča na usposabljanje robotov v digitalnih okoljih in reševanje kompleksnih tehničnih težav s pomočjo umetne inteligence, še preden se te pojavijo v fizičnem svetu. Ta premik k industrijskemu metaverzumu naj bi korenito spremenil način, kako podjetja načrtujejo, izdelujejo in vzdržujejo izdelke, kar obeta bistveno večjo učinkovitost in zmanjšanje stroškov v globalni proizvodnji.

Ameriški tehnološki velikan Nvidia je napovedal ambiciozen načrt za vstop na trg avtonomnih vozil, po katerem namerava do leta 2027 na ceste poslati lastne robotske taksije. Podjetje, ki trenutno dominira na trgu čipov za umetno inteligenco, želi svojo tehnološko premoč prenesti na področje samovozečih avtomobilov. Pri tem projektu bo ključno vlogo igral neimenovan nemški proizvajalec avtomobilov, kar nakazuje na tesno sodelovanje med ameriško tehnologijo in evropsko avtomobilsko industrijo. Strategija podjetja Nvidia temelji na integraciji njihovih visokozmogljivih procesorjev v sisteme za upravljanje vozil brez voznika. Čeprav so čipi podjetja že zdaj nepogrešljivi v svetu umetne inteligence, predstavlja razvoj celovitih sistemov za robotske taksije nov mejnik v njihovem poslovanju. Partnerstvo z nemškim avtomobilskim proizvajalcem bi lahko podjetju omogočilo hitrejši dostop do evropskega trga in zagotovilo potrebno strojno opremo za implementacijo njihove napredne programske opreme.

Najnovejša raziskava, objavljena v reviji British Medical Journal (BMJ), razkriva, da posamezniki, ki prenehajo uporabljati priljubljena zdravila za hujšanje, kot sta Wegovy in Mounjaro, izgubljene kilograme pridobijo nazaj kar štirikrat hitreje kot tisti, ki hujšajo s tradicionalno dieto in vadbo. Analiza 37 različnih študij je pokazala, da so pacienti z uporabo agonistov receptorjev GLP-1 sicer izgubili do petino telesne teže, vendar se je po prekinitvi terapije učinek hitro izničil. Raziskovalci poudarjajo, da so zdravila le začetna točka in ne trajna rešitev, saj približno polovica uporabnikov zaradi stranskih učinkov, kot je slabost, ali visokih stroškov zdravljenje prekine v roku enega leta. Kljub izzivom pri ohranjanju teže se trg zdravil za hujšanje hitro širi, pri čemer farmacevtska giganta Novo Nordisk in Eli Lilly za leto 2026 napovedujeta prodor peroralnih različic zdravil oziroma tablet. Te naj bi predstavljale bolj priročno in potencialno cenejšo alternativo trenutnim tedenskim injekcijam. Prva tovrstna zdravila pod blagovno znamko Wegovy so že na voljo nekaterim pacientom, medtem ko konkurenčni Eli Lilly pričakuje odobritev svoje tablete v Združenih državah Amerike v prihodnjih mesecih. Strokovnjaki opozarjajo na pomen celostnega pristopa k obravnavi debelosti. Čeprav bodo nove tablete verjetno pritegnile večje število pacientov, študije kažejo, da ne bodo prinesle večje izgube teže kot injekcije. Ključni izziv za zdravstvene sisteme tako ostaja, kako pacientom pomagati vzdrževati doseženo telesno težo po zaključku farmakološkega zdravljenja, saj se kardiometabolne izboljšave brez trajne spremembe življenjskega sloga v celoti izničijo v obdobju dveh let.

Volvo je predstavil novi električni SUV EX60, ki naj bi imel doseg 800 kilometrov in hitro polnjenje. General Motors se sooča z zmanjšanjem investicij v električna vozila za 4,5 milijarde funtov zaradi padca povpraševanja. Renault razvija novo platformo za električna vozila srednje velikosti s "super hibridno" tehnologijo, ki vključuje majhen bencinski motor za podaljšanje dosega. Kia je predstavila nov vstopni električni model EV2 z dosegom do 386 kilometrov.

Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je v letu 2025 zabeležil najmanj 7.000 primerov okužb z nevarno, na zdravila odporno glivo, ki se je razširila že v 27 zveznih državah, vključno z Illinoisom. Zdravstvene ustanove, zlasti bolnišnice in domovi za starejše občane, se spopadajo z velikimi težavami pri omejevanju širjenja tega patogena, ki za določene skupine bolnikov predstavlja smrtno nevarnost. Razširjenost tako imenovane superglive sproža zaskrbljenost v celotnem ameriškem zdravstvenem sistemu. Strokovnjaki opozarjajo, da odpornost proti obstoječim protiglivičnim zdravilom otežuje zdravljenje in povečuje tveganje za dolgotrajne izbruhe znotraj institucij. CDC aktivno spremlja lokacije okužb in opozarja na nujnost izboljšanja higienskih protokolov v medicinskih centrih, kjer so najbolj ranljivi pacienti najbolj izpostavljeni tveganju za resne zaplete ali smrt. Povečanje števila okužb v zadnjem obdobju nakazuje na nujno potrebo po razvoju novih metod zdravljenja in strožjem nadzoru nad širjenjem v okoljih z visoko gostoto bolnikov.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Agencija za promet zvezne države Arkansas (ARDOT) in tamkajšnja avtocestna policija sta napovedali uvedbo nove tehnologije nadzornih kamer, ki so zasnovane za samodejno zaznavanje voznikov, ki med vožnjo skozi delovne zapore uporabljajo mobilne telefone ali druge ročne naprave. Sistem bodo začeli uporabljati konec tega meseca z namenom izboljšanja varnosti cestnih delavcev in vseh udeležencev v prometu. Čeprav statistični podatki kažejo na postopno zmanjševanje števila prometnih nesreč v območjih cestnih del po celotni zvezni državi, ostaja število incidentov še vedno zaskrbljujoče visoko. Odločitev za strožji nadzor je odgovor na potrebo po zmanjšanju motenj pozornosti pri voznikih, kar je eden ključnih dejavnikov za tveganje v delovnih zaporah. Odzivi javnosti na novo tehnologijo so mešani, vendar organi pregona poudarjajo, da je primarni cilj preprečevanje morebitnih tragedij in zaščita življenj na mestih, kjer so delavci najbolj izpostavljeni.

Predsednik Iranske organizacije za atomsko energijo Mohamad Eslami je izjavil, da so se sabotaže v iranski industriji začele že pred 30 leti. Po njegovih besedah je Iran v preteklosti iz Evrope kupoval industrijske komponente, vendar so ameriške in izraelske varnostne službe v te dele med transportom namestile mikronske sabotaže. Iranski strokovnjaki so po namestitvi opreme v pilotne obrate ugotovili, da deli ne delujejo v skladu s pričakovanji, kar je razkrilo namerno škodovanje tujih obveščevalnih služb. Eslami je poudaril, da Iran ne želi obuditi perzijskega cesarstva, temveč si prizadeva za napredek v znanosti in tehnologiji, ki državi prinašata moč in suverenost. Po njegovem mnenju so prav ti dosežki glavni razlog, zakaj se sovražne države trudijo ovirati iranski razvoj. Izpostavil je, da so znanstveni in tehnični preboji ključni dejavniki, ki sprožajo mednarodne pritiske in poskuse destabilizacije iranskih tehnoloških zmogljivosti.

Mednarodna raziskava, objavljena v reviji Nature Medicine, je potrdila, da je mogoče ključne biomarkerje Alzheimerjeve bolezni natančno zaznati s preprostim odvzemom krvi iz prsta, ki ga posamezniki opravijo doma. Vzorci ne potrebujejo hlajenja ali predhodne laboratorijske obdelave, kar omogoča pošiljanje po navadni pošti neposredno v analitične centre. Ta dosežek predstavlja pomemben preboj pri odstranjevanju geografskih ovir in dostopnosti diagnostike, saj ne zahteva specializirane zdravstvene infrastrukture. Tradicionalne metode diagnosticiranja Alzheimerjeve bolezni običajno vključujejo drago slikanje možganov ali invazivne odvzeme hrbtenične tekočine. Novi testi, ki merijo biomarkerje, kot je p-tau217, ponujajo bistveno cenejšo in manj obremenjujoče alternativo. Strokovnjaki poudarjajo, da bo takšen pristop omogočil odkrivanje bolezni še pred pojavom prvih simptomov, kar je ključno za zgodnje zdravljenje. Raziskava utira pot vključevanju širše populacije v klinične študije in zgodnjo obravnavo tistih, ki nimajo dostopa do vrhunskih medicinskih centrov.

Nove raziskave so pokazale, da se telesna teža po prenehanju jemanja zdravil za hujšanje, kot so agonisti receptorjev GLP-1, povrne skoraj štirikrat hitreje kot po prenehanju tradicionalnih diet in programov telesne vadbe. Pregled obstoječih raziskav je ugotovil, da se mnogi ljudje v dveh letih vrnejo na prejšnjo težo.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je izbrala podjetji RTX in Indra za zamenjavo 612 zastarelih radarskih sistemov po ZDA. Gre za del obsežne prenove sistema nadzora zračnega prometa, vredne več milijard dolarjev. Stari sistemi, ki izvirajo iz osemdesetih let, so postali nezanesljivi, kar je povzročalo visoke stroške vzdrževanja in občasne tehnične težave, celo do te mere, da so rezervne dele iskali na spletnih mestih, kot je eBay. Novi sistemi naj bi zagotovili varnejše in učinkovitejše podatke kontrolorjem zračnega prometa.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Kitajsko podjetje BYD naj bi leta 2025 prehitelo Teslo in postalo največji svetovni proizvajalec električnih vozil po letni prodaji.

Ameriško podjetje Boston Dynamics je na sejmu potrošniške elektronike CES 2026 v Las Vegasu razkrilo končno, proizvodno različico svojega humanoidnega robota Atlas. Robot, ki je plod dolgoletnega razvoja in testiranj, je zdaj pripravljen na vstop v industrijska okolja. Prve enote bosta prejela večinski lastnik podjetja Hyundai in tehnološki velikan Google DeepMind, ki s podjetjem sodeluje na področju umetne inteligence. Generalni direktor Robert Playter je ob predstavitvi poudaril, da gre za njihov najboljši izdelek doslej, ki bo korenito spremenil delovne procese v industriji. Novi Atlas je zasnovan za avtonomno opravljanje širokega nabora industrijskih nalog, odlikujeta pa ga vzdržljivost in moč. Po navedbah proizvajalca lahko robot dvigne bremena do teže 50 kilogramov in deluje v ekstremnih temperaturnih pogojih od -20 do 40 stopinj Celzija. Poleg avtonomnega delovanja omogoča tudi upravljanje na daljavo preko tabličnega vmesnika, njegov doseg pa znaša do 2,3 metra. Napredna zasnova poudarja zanesljivost in doslednost, kar sta ključna pogoja za uporabo v proizvodnih linijah in logističnih centrih. Projekt Atlas se je v javnosti prvič pojavil že leta 2011, prehod iz laboratorijskih prototipov v serijsko proizvodnjo pa predstavlja pomemben mejnik za celotno panogo mobilne robotike. Robotika se s tem premika iz faze demonstracijskih zmogljivosti, kjer so roboti izvajali akrobacije in plesne točke, v praktično in ekonomsko upravičeno uporabo v težki industriji. Pričakuje se, da bodo prve delovne namestitve v tovarnah stekle še v teku letošnjega leta.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prevzel naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriškega pionirja Tesla. Čeprav končni podatki za podjetje Tesla še niso v celoti objavljeni, so prodajni rezultati kitajskega velikana tako prepričljivi, da je menjava na vrhu po mnenju tržnih analitikov neizbežna. BYD je kljub nekaterim nihanjem v zadnjih mesecih leta uspel ohraniti visoko rast in prehiteti ameriškega tekmeca. Vzpon podjetja BYD na vodilni položaj odraža širši trend prevlade kitajske avtomobilske industrije na področju e-mobilnosti. Podjetje je svojo prednost zgradilo na agresivni globalni širitvi, raznoliki ponudbi modelov ter obvladovanju celotne dobavne verige, vključno z lastno proizvodnjo baterij. Medtem ko se je Tesla spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote, je BYD hitro prilagajal svojo ponudbo različnim cenovnim razredom in trgom.

Netflix je objavil obsežen seznam novih filmov in serij, ki prihajajo na platformo leta 2026, med drugim vrnitev serije "Peaky Blinders" in dva filma z Benom Affleckom. Poleg tega so razkrili, katere od največjih oddaj se bodo vrnile letos, in nove sezone, ki bodo na voljo šele leta 2027 ali pozneje. Ta napoved sledi uspešnemu letu 2025, ko je ena klasična filmska zgodba doživela velik preporod in se povzpela na prvo mesto Netflixovih lestvic, medtem ko je serija "Stranger Things 5" postala deveta najbolj gledana Netflixova serija vseh časov z več kot 105,7 milijona ogledov po izidu finala na silvestrovo. Napovedi za leto 2026 vključujejo širok spekter novih vsebin, kot so seriji "The Boroughs" in "Unaccustomed Earth" bratov Duffer, kar kaže na strategijo ponudbe raznolikih zgodb z zvezdniškimi igralci. Netflix tako nadaljuje s poudarkom na izvirnih produkcijah, ki so v preteklih letih prinašale platformi veliko prepoznavnost in število naročnikov. Ta pristop je še posebej pomemben po letu 2025, ko so se nekatere uspešne serije zaključile, kar je ustvarilo prostor za nove vsebine in nadaljevanja. Strategija vključevanja novih in vrnitev priljubljenih vsebin je ključna za ohranjanje in privabljanje naročnikov. Uspeh preteklih let, kot je bil preboj "Stranger Things 5" med najbolj gledane serije, potrjuje, da imajo visokokakovostne in dobro promovirane vsebine izjemen vpliv na gledanost. Netflix se zavezuje k rednemu osveževanju svoje ponudbe, kar vključuje tudi promocijo skritih filmskih uspešnic in sodelovanje z YouTube zvezdniki, da bi zagotovil raznoliko in privlačno izkušnjo za vse svoje uporabnike.

Finale serije "Stranger Things" je v prvih dveh dneh predvajanja v kinematografih zaslužil več kot 25 milijonov dolarjev. Netflix razmišlja o 17-dnevnem oknu predvajanja filmov Warner Bros., če bo prišlo do prevzema. Netflix bo januarja 2026 dodajal in odstranjeval naslove iz svoje ponudbe.

Vrednost kriptovalute ethereum se je ponovno spustila pod psihološko mejo 3000 ameriških dolarjev, k čemur so botrovali predvsem nizki omrežni stroški, šibki odlivi iz spot skladov ETF ter pomanjkanje povpraševanja po finančnem vzvodu. Analitiki napovedujejo, da se bo obdobje stagnacije in bočnega gibanja cen nadaljevalo vse v leto 2026, kljub temu da je sredstvo v preteklosti kazalo znake močnega okrevanja. Trenutni tržni pogoji odražajo širšo negotovost med vlagatelji, saj institucionalni prilivi v nove finančne produkte niso dosegli pričakovanih ravni, ki bi sprožile trajnejšo rast. Nizke pristojbine v omrežju sicer koristijo uporabnikom, vendar hkrati nakazujejo na zmanjšano aktivnost v ekosistemu, kar zavira optimistične napovedi za konec letošnjega in začetek prihodnjega leta.

Družba SpaceX je napovedala, da bo leta 2026 približno polovico svoje trenutne konstelacije satelitov Starlink premaknila v nižjo zemeljsko orbito. Skupno bodo premaknili okoli 4.400 satelitov, ki bodo namesto na višini 550 kilometrov po novem krožili na 480 kilometrih nad površjem Zemlje. Odločitev je posledica naraščajočih skrbi glede varnosti v vesolju in povečanega tveganja za nastanek vesoljskih odpadkov, do katerih bi lahko prišlo ob morebitnih trčenjih v nasičenem orbitalnem prostoru. Operacija zniževanja orbit se bo pričela v prihodnjem letu, podjetje pod vodstvom Elona Muska pa želi s tem ukrepom izboljšati odzivnost satelitov in olajšati njihovo odstranitev iz orbite po koncu življenjske dobe. Premik sledi nedavnim orbitalnim anomalijam, ki so izpostavile ranljivost obsežnih satelitskih mrež. Nižja orbita omogoča hitrejši vstop satelita v atmosfero in popolno izgorevanje, kar bistveno zmanjšuje dolgoročno onesnaženje vesolja okoli Zemlje.

Elon Musk, lastnik družbenega omrežja X, je podprl predlog o znatnem zvišanju izplačil ustvarjalcem vsebin, s čimer želi platforma postati neposredna konkurenca storitvi YouTube podjetja Alphabet. Musk je na predlog uporabnika, naj X ponudi celo višja plačila od Googlove podružnice za privabljanje izvirnih vsebin, odgovoril pritrdilno, vendar ob tem poudaril nujnost vzpostavitve strogih varoval proti zlorabam in manipulacijam sistema. Odločitev prihaja v času, ko Musk priznava, da so trenutni zaslužki na njegovi platformi nižji v primerjavi s konkurenčnimi ponudniki. Kljub ambicioznim načrtom pa največji svetovni ustvarjalec na YouTubu, MrBeast, opozarja, da bo premagovanje YouTubovega uveljavljenega monetizacijskega stroja izjemno težavno, saj gre za trenutno najboljšo platformo na tem področju. Musk hkrati razvija X v tako imenovano 'aplikacijo za vse', ki bo vključevala tudi finančne storitve in sistem plačevanja X Money v sodelovanju z Viso. Čeprav Musk ohranja naklonjenost kriptovalutam, nove finančne storitve za zdaj ne vključujejo neposredne integracije bitcoina ali dogecoina, se pa pričakuje postopna uvedba plačilnih funkcij po posameznih ameriških zveznih državah.

Upravni odbor medijskega velikana Warner Bros. Discovery (WBD) namerava ponovno zavrniti prevzemno ponudbo podjetja Paramount Skydance, kljub vključitvi osebnega jamstva milijarderja Larryja Ellisona. Čeprav je Paramount Skydance ponudil 30 ameriških dolarjev na delnico za celoten prevzem družbe, kar vključuje mrežo HBO, CNN in filmske studie, se vodstvo WBD bolj nagiba k predlogu podjetja Netflix. Strategija slednjega se osredotoča predvsem na nakup filmskih studiev in storitev pretakanja vsebin, kar je za upravo očitno bolj sprejemljiva poslovna pot. Bitka za prevzem se je zaostrila, ko je Paramount Skydance sprožil javno ponudbo le tri dni po tem, ko je WBD že načelno sprejel pakt z Netflixom. Kljub večkratnim popravkom ponudbe s strani Paramounta in finančnim zagotovilom ustanovitelja družbe Oracle, Larryja Ellisona, naj bi bila ponujena cena za delnico še vedno prenizka glede na pričakovanja uprave. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bo odločitev o usodi enega največjih medijskih konglomeratov močno preoblikovala globalni trg zabavne industrije.

Tehnološki velikan Apple naj bi po poročilih iz industrije korenito spremenil svojo strategijo izdajanja novih naprav, saj standardnega modela iPhone 18 leta 2026 ne bo na trgu. Po novih informacijah naj bi podjetje izid osnovnega modela zamaknilo na leto 2027, kar bi pomenilo prvo prekinitev tradicije vsakoletnega osveževanja celotne linije pametnih telefonov iPhone. Kljub temu podjetje ne miruje na področju programske opreme, saj so izdali posodobitev iOS 26.2. Ta prinaša pomembne nadgradnje za storitev Apple Music, vključno z besedili pesmi za poslušanje brez povezave in naprednejšimi seznami predvajanja, ki so prilagojeni uporabnikovim navadam. Zamik izida modela iPhone 18 sledi obdobju prestrukturiranja ponudbe, ki vključuje tudi načrtovano uvedbo prvega zložljivega iPhona. Analitiki ocenjujejo, da Apple s temi potezami poskuša stabilizirati prodajo po težavah z nekaterimi novejšimi modeli, kot je bil ultra tanki iPhone Air. Namesto hitrega izdajanja novih iteracij strojne opreme se podjetje trenutno bolj osredotoča na izboljšanje uporabniške izkušnje prek operacijskega sistema iOS 26, ki uvaja vizualne spremembe in nove funkcionalnosti za vsakodnevno uporabo. Medtem ko ljubitelji tehnologije čakajo na iPhone 18, ostaja poudarek na prihajajoči seriji 17 in inovacijah na področju prepogljivih zaslonov.

Kitajsko zagonsko podjetje Shanghai Biren Technology je v petek uspešno vstopilo na hongkonško borzo, kar predstavlja prvo javno ponudbo delnic (IPO) v tem finančnem središču v letu 2026. Delnice podjetja, ki se ukvarja z načrtovanjem grafičnih procesnih enot (GPU) za umetno inteligenco, so ob začetku trgovanja poskočile na 35,70 hongkonškega dolarja, kar je znatno nad izhodiščno ceno 19,60 hongkonškega dolarja. V določenem trenutku je rast dosegla celo 119 odstotkov, s čimer se je tržna vrednost podjetja povzpela na približno 11 milijard ameriških dolarjev. Podjetje je z izdajo 284,8 milijona delnic zbralo 5,58 milijarde hongkonških dolarjev (približno 717 milijonov ameriških dolarjev). Povpraševanje je bilo izjemno, saj so mali vlagatelji ponudbo presegli za več kot 2300-krat, institucionalni vlagatelji pa za 26-krat. Biren, ki je bil ustanovljen leta 2019, razvija procesorje, ki veljajo za domačo kitajsko alternativo tehnologiji ameriškega velikana Nvidia. Uspešen vstop na borzo potrjuje trend hitre komercializacije kitajskih podjetij na področju umetne inteligence, ki uživajo močno podporo Pekinga v prizadevanjih za tehnološko neodvisnost.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je po poročilih o prodajnih rezultatih za leto 2025 na poti, da prvič v zgodovini prehiti ameriško družbo Tesla na mestu največjega svetovnega prodajalca električnih vozil. Podatki, objavljeni 1. januarja, kažejo, da je BYD v preteklem letu dosegel rekordno prodajo, medtem ko se Tesla spopada s padajočim trendom dobav in pesimističnimi napovedmi analitikov. Medtem ko je BYD močno povečal svoj tržni delež, se je Tesla v zadnjem lanskem četrtletju soočila z znatnim upadom, njeno delnico pa v veliki meri ohranjajo le napovedi izvršnega direktorja Elona Muska o prihodnjem razvoju umetne inteligence in samovoznih tehnologij. Premoč podjetja BYD odraža širši premik v svetovni avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in hitrim razvojem novih modelov spodkopavajo dolgoletno prevlado ameriških in evropskih podjetij. Tesla je sicer poskušala ublažiti negativne novice z objavo konzervativnih ocen, da bi pripravila trg na slabše rezultate, vendar pa podatki kažejo, da Model Y kljub statusu najbolje prodajanega modela ni uspel zadržati skupnega vodstva znamke pred naletom kitajske konkurence. Analitiki pričakujejo, da se bo trend rasti BYD nadaljeval tudi v prihodnje, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno prevlado Tesle na trgu električne mobilnosti.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli z mešanimi, a previdno optimističnimi trendi. Ameriški Wall Street je prvi trgovalni dan zaključil z rahlo rastjo, ki so jo poganjala predvsem tehnološka podjetja, čeprav je bilo trgovanje tekom dneva negotovo. V središču pozornosti ostaja tehnološki sektor, saj se v Las Vegasu pripravlja največji tehnološki sejem CES, kjer bodo po napovedih strokovnjakov dominirali roboti in umetna inteligenca. Med ključnimi dogodki izstopa napovedani nastop Jensena Huanga, prvega moža podjetja Nvidia, ki je leto 2025 zaključilo z rekordno tržno vrednostjo 4,5 bilijona dolarjev. Na evropskih tleh se britanski trg kapitala nadeja oživitev po lanskem sušnem obdobju. Londonska borza, ki se je v letu 2025 soočala s pomanjkanjem novih kotacij zaradi negotovosti ob tarifni politiki Združenih držav Amerike, v letošnjem letu pričakuje več pomembnih prvih javnih ponudb delnic (IPO), med katerimi sta programski velikan Visma in podjetje RAC. Britanska finančna ministrica Rachel Reeves ob tem spodbuja dolgoročne naložbe v delnice, kar bi lahko okrepilo zaupanje v domače finančno okolje po zahtevnem obdobju nizkih investicij in geopolitičnih trenj.

Trump Media & Technology Group, podjetje, ki stoji za platformo Truth Social, je napovedalo izdajo nove kriptovalute svojim delničarjem. S tem se Trumpova družina še bolj vključuje v digitalna sredstva.

Podjetje Trump Mobile, ki sta ga ustanovila Donald Trump mlajši in Eric Trump v okviru organizacije Trump Organization, je znova odložilo začetek pošiljanja svojega težko pričakovanega pametnega telefona T1 v zlati barvi. Naprava, za katero kupci v predprodaji odštejejo 499 dolarjev, nima več določenega datuma dobave, saj so podatki o pošiljkah na spletni strani podjetja povsem izginili. Prvotno bi morali telefoni do kupcev priti že avgusta, nato pa so bili termini prestavljeni na oktober in november, preden je bila dobava za nedoločen čas ustavljena. Služba za pomoč strankam je zadnjo zamudo pripisala letošnjemu zaprtju ameriške zvezne vlade, vendar podjetje ni podalo podrobnejših pojasnil, kako je ta dogodek vplival na proizvodnjo ali logistiko. Kljub negotovosti podjetje še naprej sprejema prednaročila za naprave in oglašuje naročniški paket »The 47 Plan«, poimenovan po statusu Donalda Trumpa kot 47. predsednika ZDA. Projekt spremljajo številni očitki o pomanjkanju preglednosti, saj javnosti še niso predstavili končnega izdelka, temveč le promocijsko gradivo, ki je že v preteklosti sprožalo dvome o izvoru in kakovosti strojne opreme.

Tehnološki velikan Google pripravlja korenito posodobitev svoje storitve Gmail, ki bo uporabnikom po več kot dveh desetletjih delovanja prvič omogočila spremembo e-poštnega naslova brez izgube podatkov. Nova funkcionalnost, ki jo že ponujajo nekateri konkurenčni ponudniki, bo odpravila potrebo po ustvarjanju povsem novih računov ob spremembi identitete uporabnika. Po navedbah virov naj bi podjetje to možnost uvedlo postopoma, s čimer bo odgovorilo na dolgoletne želje milijonov uporabnikov po vsem svetu. Sprememba naslova s končnico .com bo vključevala celoten prenos obstoječih sporočil, stikov in nastavitev, kar bo bistveno olajšalo digitalno tranzicijo uporabnikov. Gmail ostaja eden vodilnih ponudnikov elektronskih storitev, vendar je do sedaj veljal za togo platformo glede prilagajanja osnovnih identifikacijskih podatkov. Napovedana posodobitev odraža prizadevanja podjetja za izboljšanje uporabniške izkušnje v času, ko se konkurenca na področju digitalne komunikacije zaostruje.

Soustanovitelj Ethereuma Vitalik Buterin je sporočil, da je omrežje z uporabo tehnologij PeerDAS in ZK-EVM uspešno rešilo trilemo blokovnih verig. Ta konceptualni izziv je dolgo časa veljal za nepremostljivo oviro, saj naj bi bilo nemogoče hkrati doseči visoko stopnjo decentralizacije, varnosti in prepustnosti podatkov. Po Buterinovih besedah rešitev ni več le teoretična, temveč temelji na delujoči programski kodi. Tehnologija PeerDAS, ki je bila uvedena z nadgradnjo Fusaka, že deluje na glavnem omrežju in omogoča bistveno večjo pasovno širino, medtem ko so ZK-EVM vozlišča dosegla produkcijsko kakovost delovanja. Buterin predvideva, da se bo širša uporaba ZK-EVM vozlišč v omrežju začela leta 2026, med letoma 2027 in 2030 pa bodo ta postala primarna metoda za potrjevanje blokov. Razvoj tehnologije ZK-EVM, ki je trenutno v fazi alfa, bo omogočil, da bo omrežje postalo močnejša in zmogljivejša oblika decentraliziranega sistema. Dolgoročni cilj ostaja porazdeljena gradnja blokov, s čimer želijo razvijalci dodatno zmanjšati tveganje centralizacije in zagotoviti geografsko pravičnost znotraj omrežja. Buterin je ob tem poudaril, da te spremembe Ethereum spreminjajo v temeljno novo vrsto omrežja, ki združuje lastnosti, ki so jih prejšnji sistemi, kot sta Bitcoin in BitTorrent, le delno izpolnjevali.

Ameriška trgovska veriga Wegmans je v svojih poslovalnicah v New Yorku, natančneje v predelih Manhattan in Brooklyn, uvedla sistem zbiranja biometričnih podatkov vseh obiskovalcev. Podjetje je v poslovalnicah že izobesilo opozorilne znake, ki stranke obveščajo, da se njihovi podatki ob vstopu v trgovino beležijo. Odločitev za takšen ukrep naj bi temeljila na želji po zagotavljanju večje varnosti v trgovinah. Po navedbah vodstva podjetja je glavni namen zbiranja tovrstnih podatkov preprečevanje kriminalnih dejanj in zaščita premoženja, vendar pa tovrstna praksa v ameriški javnosti sproža vprašanja o zasebnosti in varovanju osebnih podatkov. Wegmans je potrdil, da se biometrična tehnologija uporablja izključno za varnostne namene, vendar podrobnosti o načinu shranjevanja in morebitni uporabi teh podatkov s strani tretjih oseb niso v celoti pojasnjene.

Ameriški tehnološki gigant Apple je uradno potrdil, da bo banka JPMorgan Chase postala nova izdajateljica njihovih kreditnih kartic Apple Card, s čimer bo nadomestila dosedanjega partnerja Goldman Sachs. Prehod na novega ponudnika bo po pričakovanjih trajal približno dve leti, stranke pa lahko v vmesnem obdobju svoje kartice nemoteno uporabljajo naprej. Podjetje Apple je že objavilo pojasnila za uporabnike, v katerih poudarja, da Mastercard ostaja plačilno omrežje, morebitne potrebne ukrepe s strani imetnikov kartic pa bodo sporočili kasneje. Po poročanju časnika Wall Street Journal so se pogajanja med Applom in banko JPMorgan Chase izvajala več kot leto dni. Goldman Sachs, ki je z Applom sodeloval vse od začetka projekta leta 2019, je že dlje časa iskal način za izstop iz partnerstva. V okviru dogovora bo Goldman Sachs odprodal približno 20 milijard dolarjev neporavnanih stanj na računih strank, pri čemer naj bi ti portfelji vključevali več kot milijardo dolarjev popusta. Selitev portfelja predstavlja enega največjih premikov na trgu potrošniških kreditnih kartic v zadnjem obdobju. Odločitev za menjavo izdajatelja prihaja po tem, ko so se pojavili znaki o nezadovoljstvu banke Goldman Sachs z donosnostjo sodelovanja. Čeprav Apple podrobnosti pogodbe ne razkriva, so viri blizu pogajanj potrdili, da je bila sklenitev dogovora nujna za dolgoročno stabilnost finančnih storitev tehnološkega podjetja. JPMorgan Chase s tem prevzemom utrjuje svojo pozicijo vodilnega izdajatelja kreditnih kartic v Združenih državah Amerike.

Umetna inteligenca se je v letu 2025 preobrazila iz pasivnega orodja v aktivne agente, kar je povzročilo korenite spremembe v šolstvu in poslovnem svetu. Učitelji se pri svojem delu spopadajo z vse večjo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM), pri čemer nekateri uvajajo stroga pravila glede preglednosti uporabe tehnologije. Kljub prizadevanjem za nadzorovano uporabo se pedagoški delavci še vedno srečujejo s primeri zlorab, kjer študenti oddajajo vsebine z izmišljenimi citati in viri, kar otežuje ohranjanje akademske integritete. Tehnološki razvoj se je usmeril v razvoj t. i. agentske inteligence, ki posnema človeške kognitivne navade, kot so zapisovanje misli in samorefleksija. Ta premik uvaja nov koncept »inteliticije«, ki predstavlja soodvisno delovanje človeškega in strojnega razuma znotraj enotnih ontoloških modelov podjetij. Namesto zgolj občasnega podajanja ukazov gre zdaj za neprekinjeno koprodukcijo odločitev, kjer ljudje in umetni inteligenti delujejo znotraj istega digitalnega okolja, kar zahteva prilagoditev celotne organizacijske strukture in razumevanja vloge uporabnika.

Tesla je izgubila naziv najuspešnejšega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Med razlogi za to naj bi bil revolt potrošnikov zaradi desničarske politike lastnika Ilona Muska.

Ustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates je v svojem letnem pismu opozoril, da se svet trenutno premika v napačno smer, ter postavil petletni rok za preobrat, preden bi človeštvo lahko vstopilo v novo obdobje nazadovanja oziroma mračni vek. Gates v svojem zapisu poudarja, da so se nekateri globalni trendi obrnili navzdol, vendar hkrati izraža optimizem, da bo svet v naslednjem desetletju ponovno vzpostavil pot napredka in vstopil v obdobje rasti brez primerjave. Kritiki Gatesovih napovedi medtem opozarjajo na paradoks njegovega vpliva, saj nekateri njegovo delovanje primerjajo s sodobno obliko fevdalizma. Po njihovem mnenju koncentracija nadzora nad ključno infrastrukturo in pomanjkanje odgovornosti predstavljata vzorce, ki so značilni prav za mračni vek, na katerega Gates opozarja. Kljub temu Gates ostaja prepričan, da so tehnološke inovacije in globalno sodelovanje ključni za preprečevanje dolgoročne stagnacije. Gatesove napovedi so pogosto predmet širokih javnih razprav, saj se dotikajo vprašanj globalnega zdravja, podnebnih sprememb in gospodarske stabilnosti. Njegov poziv k ukrepanju v naslednjih petih letih je razumeti kot opomin odločevalcem, da so trenutne naložbe v prihodnost nujne za ohranitev civilizacijskih dosežkov zadnjih desetletij.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je uspešno izpolnil svoj letni prodajni cilj, kar ga postavlja v položaj, da v letu 2025 prehiti ameriško podjetje Tesla na mestu največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Po poročanju agencije Bloomberg je kitajsko podjetje v zadnjem lanskem četrtletju zabeležilo močno rast, medtem ko se je Tesla pod vodstvom Elona Muska spopadala z upadom tržnega deleža. To bi bilo prvič v zgodovini, da bi kitajsko podjetje preseglo ameriškega tekmeca po skupnem številu prodanih vozil na letni ravni. Kljub rekordnim rezultatom pa se podjetje BYD sooča z negotovimi obeti na domačem kitajskem trgu, kjer se gospodarske razmere zaostrujejo. Analitiki opozarjajo, da bo ohranitev vodilnega položaja zahtevala nadaljnjo agresivno širitev na mednarodne trge, zlasti v Evropo in jugovzhodno Azijo. Teslin padec je delno posledica starajoče se flote modelov in močne cenovne vojne, ki jo je na kitajskem trgu sprožil prav BYD s svojimi cenovno dostopnejšimi modeli.

Tehnološki velikan Google je napovedal pomembno posodobitev svoje e-poštne storitve Gmail, ki bo uporabnikom po več kot dveh desetletjih končno omogočila spremembo njihovega primarnega e-poštnega naslova brez potrebe po ustvarjanju novega računa. Nova funkcija bo dostopna prek nastavitev v razdelku »Moj račun«, kjer bodo uporabniki lahko posodobili svojo identifikacijo. Doslej so morali tisti, ki so želeli opustiti stare ali neustrezne naslove, vzpostaviti povsem nov profil, kar je povzročalo težave pri prenosu podatkov in stikov. Uvedba te možnosti poteka postopno, pri čemer so nekateri trgi, denimo nemški, še v čakalni vrsti. Poleg splošnega udobja je sprememba izjemno pomembna za transspolne osebe, ki želijo svoj e-poštni naslov uskladiti s svojo identiteto, ter za vse, ki so si naslove ustvarili v mladosti in jih zdaj ocenjujejo za neprofesionalne. Čeprav Google še ni podal natančnega datuma za globalno dostopnost, so prve napovedi o tej funkcionalnosti že sprožile veliko zanimanja v tehnološki skupnosti.

Japonski investicijski velikan SoftBank Group se je dogovoril za nakup ameriškega podjetja DigitalBridge Group, ki je specializirano za naložbe v digitalno infrastrukturo in podatkovne centre. Transakcija je vredna približno štiri milijarde ameriških dolarjev v gotovini in vključuje tudi prevzem dolga. S to strateško potezo želi ustanovitelj SoftBank Masayoshi Son okrepiti položaj konglomerata na področju umetne inteligence, saj DigitalBridge upravlja z več kot 100 milijardami dolarjev premoženja, vključno z omrežji 5G in obsežnimi zmogljivostmi za računalništvo v oblaku. Novica o prevzemu je povzročila buren odziv na finančnih trgih, saj so delnice družbe DigitalBridge na newyorški borzi (NYSE) poskočile za več kot 40 odstotkov. SoftBank s tem prevzemom nadaljuje svojo agresivno strategijo vlaganja v strojno opremo in infrastrukturo, ki sta nujni za delovanje naprednih modelov umetne inteligence. Podjetje pod vodstvom Marca Ganzija bo tako postalo ključni steber v Sonovem načrtu, da SoftBank postane osrednji igralec v svetovnem ekosistemu AI tehnologij.

Podjetje Samsung Electronics je napovedalo pomemben napredek v tekmi za prevlado na področju pomnilniških čipov z visoko pasovno širino (HBM). Izvršni direktor polprevodniškega oddelka Jun Young-hyun je v novoletnem nagovoru zaposlenim pojasnil, da so stranke izjemno pozitivno sprejele prihajajočo generacijo čipov HBM4. S tem se južnokorejski tehnološki velikan vrača v neposreden boj s tekmecema Nvidia in SK Hynix, potem ko je v preteklem obdobju nekoliko zaostal pri razvoju strojne opreme za umetno inteligenco. Poleg napredka pri pomnilniških modulih Samsung krepi tudi svojo livarsko dejavnost (foundry). Podjetje je sklenilo več pomembnih pogodb, med katerimi izstopa dogovor s proizvajalcem električnih vozil Tesla v vrednosti 16,5 milijarde dolarjev. Kljub optimizmu pa vodstvo opozarja na potrebo po nadaljnjem izboljševanju zmogljivosti čipov in na izzive, ki jih prinašajo naraščajoči stroški komponent v letu 2026. Samsung se trenutno nahaja v tesnih pogovorih z družbo Nvidia glede dobave čipov HBM4, kar bi lahko v bližnji prihodnosti korenito spremenilo razmerja moči na svetovnem trgu polprevodnikov.

Japonski tehnološki konglomerat SoftBank je uradno zaključil svojo obsežno naložbo v podjetje OpenAI, ki je razvilo priljubljeno orodje za umetno inteligenco ChatGPT. Skupna vrednost investicije znaša 40 milijard ameriških dolarjev, zadnji obrok v višini med 22 in 22,5 milijarde dolarjev pa je bil po poročanju ameriške mreže CNBC prenesen prejšnji teden. Ta poteza potrjuje strateško usmeritev skupine SoftBank v sektor umetne inteligence, ki jo vodi ustanovitelj Masayoshi Son. Poleg zaključka naložbe v OpenAI je SoftBank napovedal tudi prevzem ameriškega investicijskega podjetja DigitalBridge za približno 4 milijarde dolarjev. Cilj tega prevzema je izgradnja robustne infrastrukture za umetno inteligenco, ki bo podpirala naraščajoče potrebe po procesni moči in podatkovnih centrih. S temi koraki se SoftBank utrjuje kot eden ključnih igralcev v svetovnem ekosistemu umetne inteligence, saj hkrati vlaga v razvoj programske opreme in fizično infrastrukturo, potrebno za njeno delovanje.