Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za The New York Times napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Izključil je možnost pomilostitve za venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Opozoril je tudi Nigerijo zaradi genocida nad kristjani. Trump je izjavil, da Rusijo v okviru zveze NATO najbolj skrbijo Združene države.

Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) ni mogla predložiti konkretnega seznama 19 držav, na katere naj bi Rusija ali njena predhodnica Sovjetska zveza izvedli agresijo v zadnjih 100 letih. Vprašanje je decembra lani na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas naslovil luksemburški evroposlanec Fernand Kartheiser. Slednji je v uradni poizvedbi zahteval pojasnila glede njenih preteklih izjav, v katerih je trdila, da je Rusija v omenjenem obdobju napadla številne države, nekatere celo večkrat. V uradnem odgovoru, ki je bil objavljen 7. januarja, se diplomatska služba pod vodstvom Kallasove izogiba navajanju konkretnih imen držav. Namesto seznama so v dokumentu zapisali splošne trditve o »izzvanih dejanjih agresije«, vključno z vdori in okupacijami, ki naj bi jih izvajala Moskva. Služba je pojasnila, da so izjave Kallasove vključevale tudi obdobje Sovjetske zveze, katere mednarodnopravna naslednica je današnja Ruska federacija. Evroposlanec Kartheiser je po prejemu odgovora kritiziral diplomatsko službo, češ da po petih tednih priprav niso uspeli podkrepiti svojih navedb z dejstvi. Odgovor EEAS sicer poudarja, da Rusija kot subjekt mednarodnega prava obstaja od 12. junija 1990, vendar vztraja pri interpretaciji zgodovinske odgovornosti za dejanja pred tem datumom, ne da bi pri tem specificirali posamezne konflikte.

Novi češki premier Andrej Babiš je prispel na svoj prvi uradni obisk na Slovaško, kjer sta se s slovaškim kolegom Robertom Ficom dogovorila za ponovno vzpostavitev rednih medvladnih posvetovanj. Srečanje v Bratislavi, ki se je začelo z vojaškimi častmi in sprehodom po rdeči preprogi, je bilo namenjeno predvsem utrjevanju dvostranskih odnosov, ki so v preteklosti veljali za prednostne in strateške. Naslednje skupno zasedanje vlad obeh držav naj bi po napovedih potekalo 31. marca na Češkem. Med ključnimi temami pogovorov je bila energetska varnost, pri čemer je Babiš Slovaški obljubil pomoč pri zagotavljanju dobave zemeljskega plina. To vprašanje je postalo kritično zaradi odločitev Evropske unije o postopnem opuščanju uvoza ruskega plina, kar obe državi sili v tesnejše sodelovanje pri iskanju alternativnih virov in tranzitnih poti. Politika sta poudarila pomen stabilnosti v srednjeevropski regiji in usklajenega nastopa znotraj evropskih institucij. Babiš, ki je bil rojen v Bratislavi, je sprejem opisal kot zgodovinsko topel, kar nakazuje na željo po izboljšanju diplomatskih vezi, ki so bile v določenih obdobjih podvržene političnim trenjem. Poleg srečanja s Ficom je načrtovan tudi sprejem pri slovaškem predsedniku Petru Pellegriniju, kar dodatno potrjuje visok protokolarni pomen obiska. Dogovor o obnovitvi posvetovanj velja za pomemben signal oživitve sodelovanja znotraj skupine V4.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško gospodarsko skupino Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil z oceno, da je sporazum zastarel, saj temelji na pogajalskih izhodiščih iz leta 1999, in ne zagotavlja zadostne zaščite za evropske kmetijske proizvajalce. Po njegovih besedah bi bil gospodarski doprinos sporazuma zanemarljiv, saj bi do leta 2040 k rasti bruto domačega proizvoda EU prispeval le 0,05 odstotka. Odločitev sledi stopnjevanju protestov francoskih kmetov, ki so s traktorji zaprli dostope do ključnih točk v Parizu, vključno z okolico Slavoloka zmage. Kmetje zahtevajo trdna zagotovila vlade premiera Paula Lecornuja, da sporazum ne bo sprejet, saj se bojijo nelojalne konkurence iz držav Južne Amerike, kjer veljajo blažji okoljski in proizvodni standardi. Macron je izpostavil, da v Franciji glede tega vprašanja vlada popolna politična enotnost. Francoski predsednik je o svojem stališču že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Poudaril je, da si Francija sicer prizadeva za mednarodno trgovino, vendar le pod pogojem, da so sporazumi pravični in ne ogrožajo prehranske suverenosti države. Glasovanje o sporazumu je predvideno za petek, francosko nasprotovanje pa predstavlja resno oviro za dokončno uveljavitev dokumenta, ki se pripravlja že več kot dve desetletji.

Kljub nasprotovanju Francije, ki bo glasovala proti podpisu sporazuma o prosti trgovini z Mercosurjem, naj bi bil trgovinski sporazum med EU in državami Mercosurja vseeno podpisan. To bi bil hud udarec za francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko in gospodarsko sodelovanje s tujino ter vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), je pozval države Evropske unije, naj razkrijejo podatke o svojih finančnih interesih in prihodkih v obrambni industriji. Dmitrijev je evropske politike, ki podpirajo nadaljevanje vojaških prihodkov, označil za tiste, ki bi morali javnosti pojasniti svoje koristi od vojne industrije. Ruska stran s temi izjavami poskuša preusmeriti pozornost na domnevne gospodarske motive zahodnih držav pri podpiranju Ukrajine. Dmitrijev poudarja, da bi preglednost prihodkov v obrambnem sektorju razkrila dejanske interese tistih, ki jih je označil za spodbujevalce vojne v Evropi. Izjave so bile podane v kontekstu zaostrovanja retorike med Moskvo in Brusljem glede oboroževanja. Ta poteza ruskega uradnika odraža širšo strategijo Kremlja, ki si prizadeva prikazati vojaško pomoč Zahoda kot sredstvo za ustvarjanje dobička velikih korporacij. Dmitrijev meni, da bi razkritje teh podatkov spremenilo dojemanje javnosti o vojni v Ukrajini in vlogi evropskih vlad v tem konfliktu. Gre za del informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata gospodarske podatke za utemeljevanje svojih političnih stališč.

Ruska federacija je uradno zavrnila predloge Združenih držav Amerike in evropskih zaveznic glede varnostnih jamstev za Ukrajino, s čimer so se zmanjšala pričakovanja za hitro sklenitev premirja. Kremelj je ob tem stopnjeval retoriko in izrekel neposredne grožnje evropskim vojakom, kar po ocenah analitikov močno otežuje nadaljnja mirovna pogajanja. Moskva še naprej vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo nevtralni status Ukrajine in zmanjšanje njenih vojaških zmogljivosti. Združene države Amerike so v odziv na nastalo situacijo in neuspeh pri usklajevanju varnostnih protokolov umaknile svoj podpis pod dokumentom o jamstvih za Ukrajino. Ta poteza potrjuje predhodna opozorila evropskih voditeljev, predvsem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, o morebitni spremembi ameriške strategije. Evropa se tako sooča z negotovostjo glede nadaljnje vojaške in gospodarske podpore Kijevu v času, ko se pritisk na bojišču stopnjuje. Dogajanje spremlja vse večji strah pred širitvijo konflikta, saj Rusija kljub mednarodnim sankcijam ne kaže pripravljenosti na kompromis. Ukrajinska diplomacija medtem poudarja, da si prizadeva za dejanski mir in ne zgolj za začasno pomiritev z agresorjem, vendar pa odsotnost ameriških jamstev bistveno slabi njihov pogajalski položaj. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj mirovni procesi stagnirajo, vojaška dejavnost pa se ne umirja.

Grški kmetje so danes v skladu z napovedmi znatno stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi. Zgodaj zjutraj so s traktorji začeli 48-urno blokado ključnih avtocest, križišč, obvoznic in cestninskih postaj. Gibanje je ohromilo promet na glavnih prometnih žilah, pri čemer policija vozila usmerja na stranske poti, prost prehod pa je omogočen le intervencijskim vozilom. Razlog za zaostritev ukrepov so nevzdržni stroški kmetijske pridelave in nestrinjanje z napovedanim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami (Mercosur). Kmetje trdijo, da sporazum ogroža njihovo konkurenčnost in preživetje, saj bi omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov. Protesti v Grčiji se odvijajo sočasno s podobnimi gibanji v Franciji, kar kaže na širše nezadovoljstvo evropskih kmetovalcev s trenutno agrarno politiko Bruslja. Grški kmetje so odločeni vztrajati pri zapori cest vsaj dva dni, medtem ko od vlade v Atenah in evropskih institucij zahtevajo takojšnjo obravnavo svojih zahtev glede subvencij in zaščite domačega trga.

Francoski kmetje so v četrtek s številnimi traktorji vstopili v Pariz in blokirali ključne prometnice ter ikonične lokacije, vključno s Slavolokom zmage. Protestniki so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Kmetje trdijo, da bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov, kar bi neposredno ogrozilo njihov preživetje in konkurenčnost na trgu. Poleg nasprotovanja mednarodni trgovinski pogodbi se protestniki spopadajo tudi s specifičnimi sektorskimi težavami, kot so ukrepi za omejevanje bolezni pri živini in prisilno klanje živali. Demonstracije so se razširile iz okolice Toulousa vse do prestolnice, kjer so kmetje s traktorji povzročili obsežne zastoje. Francoska vlada je pod pritiskom, saj kmetje zahtevajo večjo zaščito domače proizvodnje in opustitev pogajanj o sporazumu, ki po njihovem mnenju favorizira industrijski izvoz na račun kmetijstva. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo evropskih kmetov s kmetijsko politiko Bruslja in pritiski globalizacije. Čeprav so se protesti osredotočili na Pariz, imajo zahteve kmetov močan odmev po celotni celini, saj se številne države članice EU soočajo s podobnimi dilemami glede uravnoteženja trgovinskih interesov in ohranitve lokalnega kmetijstva. Policija je območje blokad zavarovala, vendar so kmetje napovedali nadaljevanje pritiska, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Evropska unija je v letu 2025 ostala ključna uvoznica ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), pri čemer so evropska pristanišča sprejela kar 76,1 % celotnega izvoza iz strateškega projekta Yamal LNG v Sibiriji. Po podatkih analize nevladne organizacije Urgewald in sledilnika plovil Kpler je Kremelj s temi posli lani zaslužil približno 7,2 milijarde evrov. Ta ugotovitev je v neposrednem nasprotju z uradno zavezo Bruslja, da bo do leta 2027 popolnoma odpravil uvoz ruskih energentov in s tem omejil financiranje ruske vojaške agresije v Ukrajini. Poročilo izpostavlja, da se količine uvoženega plina z ruskega arktičnega območja niso zmanjšale, temveč so evropski terminali postali osrednja logistična vozlišča za ruski plin. Takšna energetska politika sproža ostre kritike, saj države članice EU z nadaljnjim kupovanjem energentov posredno financirajo proračun Ruske federacije v času trajajočih spopadov. Kljub napovedim o strožjih ukrepih podatki kažejo na močno odvisnost nekaterih evropskih držav od ruskih virov, kar otežuje izvajanje sprejetih sankcij. Analitiki opozarjajo, da bodo prihodnji meseci ključni za verodostojnost energetske politike EU. Medtem ko Bruselj pripravlja nove pakete omejevalnih ukrepov, dejansko stanje na trgu kaže na razkorak med politično retoriko in gospodarsko realnostjo. Brez odločnejših premikov pri diverzifikaciji virov in strožjem nadzoru nad uvozom plina bo cilj o popolni energetski neodvisnosti od Rusije do leta 2027 težko dosegljiv.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bo Ruska federacija vsakršno zahodno vojaško prisotnost v Ukrajini obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bodo morebitne evropske enote ali vojaški objekti, ki bi se nahajali na ukrajinskem ozemlju po koncu trenutnega konflikta, neposredno izpostavljeni ruskim napadom. Izjava predstavlja nadaljevanje ruske politike odvračanja zahodnih zaveznic od neposrednega vmešavanja v vojno. Ruska stran trdi, da bi namestitev zahodnih sil v regiji le še podaljšala sovražnosti in povečala tveganje za neposreden spopad med Rusijo in zvezo NATO. Po navedbah nekaterih analitikov bi bila kakršna koli namestitev mirovnih ali podpornih enot iz Zahodne Evrope mogoča le ob predhodnem soglasju Moskve, kar pa trenutno ostaja malo verjetno. Zaharova je ob tem dodala, da so se tovrstna opozorila v preteklosti že večkrat ponovila in ostajajo nespremenjena. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih poročilih o ukrajinskih operacijah na mejnih območjih, ki jih Rusija izkorišča za utemeljitev svojih groženj. Uradna Moskva s tem sporoča, da ne bo tolerirala nobenih varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi vključevala fizično prisotnost tujih vojakov, s čimer želi ohraniti svoj vpliv nad prihodnjo varnostno arhitekturo države.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Številni francoski kmetje so se v Parizu zbrali na množičnih protestih, s katerimi so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s traktorji zasedli osrednje pariške ulice, da bi opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice sporazuma za domače kmetijstvo. O usodi omenjenega dogovora bodo države članice Evropske unije predvidoma odločale v petek, ko bo znano, ali bo sporazum prejel zadostno podporo. Kmetijski sindikati opozarjajo, da bi liberalizacija trgovine z državami Mercosurja povzročila pritisk na cene evropskih pridelkov in uvedla nelojalno konkurenco, saj za južnoameriške proizvajalce ne veljajo enako strogi okoljski in higienski standardi kot v Evropi. Današnje dogajanje v francoski prestolnici je stopnjevanje napetosti, ki so se začele že s septembrskimi pozivi k uporu proti ratifikaciji, ki jo je sprožila Evropska komisija v Bruslju. Francoska vlada je v preteklosti že izrazila zadržke glede sporazuma, vendar kmetje zahtevajo trdnejša zagotovila, da njihovi interesi ne bodo žrtvovani za dosego širših geopolitičnih in gospodarskih ciljev. Protest v Parizu velja za enega največjih kmetijskih shodov v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na politično razpravo znotraj Unije pred ključnim petkovim odločanjem.

Češki premier Andrej Babiš se je v Bratislavi srečal s slovaškim premierjem Robertom Ficom in predsednikom Petrom Pellegrinijem. Dogovorila sta se o obnovitvi skupnih medvladnih posvetovanj, pri čemer bo naslednje srečanje gostila Češka. Poleg tega bo Češka pomagala Slovaški pri dobavi plina. Fico namerava na ravni Evropske unije predstaviti iniciativo glede cen energije, ki izhaja iz primera zaustavitve proizvodnje aluminija v Žiaru nad Hronom.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države. Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito. Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.

Sirska vojska je začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, potem ko so jih razglasili za zaprta vojaška območja. Vlada je zahtevala, da se kurdski borci umaknejo iz sosesk, ki jih nadzirajo. Do obstreljevanja je prišlo po izteku roka za odhod civilistov. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Britanski premier Keir Starmer pripravlja novo zakonodajo, ki bi Združenemu kraljestvu omogočila t. i. dinamično usklajevanje s predpisi Evropske unije. Predlog zakona, ki ga kritiki v konservativnih krogih označujejo za 'zakon o izdaji brexita', bi ministrom podelil pooblastila za prevzemanje bruseljskih standardov na področjih, kot so trgovina, kmetijstvo, dobrobit živali in standardi hrane, ne da bi bilo za vsako spremembo potrebno ločeno glasovanje v parlamentu. Cilj vlade je zmanjšati trgovinske ovire in znižati stroške za podjetja, ki izvažajo na evropski trg. Strategija vključuje tudi morebitno vrnitev pod okrilje evropske sheme za trgovanje z emisijami (ETS) in ponovno pridružitev programu izmenjave študentov Erasmus+. Laburistična vlada trdi, da so takšni ukrepi nujni za gospodarsko okrevanje in popravo poškodovanih odnosov z najpomembnejšo trgovinsko partnerico, medtem ko nasprotniki opozarjajo na izgubo suverenosti in demokratičnega nadzora. Čeprav Bruselj pozdravlja spremembo tona v Londonu, ostaja vprašljivo, ali bo poglobljeno gospodarsko sodelovanje prednostna naloga EU v letu 2026. Kritiki pod vodstvom Jacoba Rees-Mogga in Priti Patel vladi očitajo, da poskuša 'po tihem' razveljaviti odločitev o brexitu iz leta 2016, medtem ko javnomnenjske raziskave kažejo, da večina britanskih volivcev zdaj meni, da je odhod iz EU negativno vplival na državo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile protizračne obrambe v noči na četrtek, med 7. in 8. januarjem, prestregle in uničile 66 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa. Napadi so se zgodili nad sedmimi regijami Ruske federacije ter nad Azovskim in Črnim morjem. Posebej je bilo poudarjeno, da so v dveh urah zjutraj, med 7. in 9. uro po moskovskem času, uničili še 11 brezpilotnih letal nad Krasnodarskim okrajem. Podrobneje, 14 brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Republiko Krim, 13 nad Azovskim morjem, 12 nad Črnim morjem in 11 nad Krasnodarskim okrajem. Poleg tega so nevtralizirali šest brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, pet nad Orjolsko oblastjo, po dva nad Kursko in Volgograjsko oblastjo ter enega nad Brjansko oblastjo. Ruske oblasti so prav tako poročale o tem, da je prejšnjo noč zračna obramba sestrelila 129 dronov, kar kaže na intenzivnost tovrstnih napadov in obrambnih operacij. Medtem je ukrajinski podpredsednik vlade Oleksij Kuleba izjavil, da potekajo dela za ponovno vzpostavitev ogrevanja in oskrbe z vodo za več kot milijon ljudi v jugovzhodni Dnepropetrovski oblasti, po ruskih napadih na ključno infrastrukturo. Ruski napad pozno sinoči je skoraj v celoti prekinil oskrbo z električno energijo v dveh regijah na jugovzhodu Ukrajine, vključno z Dnepropetrovsko oblastjo. Strokovnjaki iz družbe Zaporižjaoblenergo so uspeli obnoviti oskrbo z električno energijo prebivalcem dela Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile 70 od 97 ruskih brezpilotnih letal, ki so jih ruske sile izstrelile iz različnih smeri, vključno z območji v Rusiji in začasno okupiranem Krimu.

Protesti kmetov proti trgovinskemu sporazumu Mercosur so se razširili tudi v druge nemške regije. V Turingiji so blokirali vpadnice na avtocesto A4 pri kraju Schmölln, protesti pa so potekali tudi v Saški-Anhalt. V Dresdnu so kmetje protestirali z modelnimi traktorji. V Brandenburgu je policija poročala o motnjah v prometu zaradi enajstih cestnih blokad s traktorji.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Sedem voditeljev evropskih držav je v torek izrazilo solidarnost z Grenlandijo in ostro zavrnilo ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Voditelji so v skupni izjavi poudarili, da strateški arktični otok, ki je izjemno bogat z mineralnimi surovinami, pripada svojemu ljudstvu in da so kakršna koli prizadevanja za ameriški prevzem nesprejemljiva. Diplomatski odziv evropskih sil sledi Trumpovim javnim izjavam, ki so ponovno obudile napetosti glede ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Evropska diplomacija je s tem dejanjem pokazala enotnost v zaščiti suverenosti držav članic in njihovih ozemelj, hkrati pa opozorila na pomen arktične regije v sodobni geopolitiki. Voditelji so v Berlinu in Københavnu poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so odnosi z Združenimi državami Amerike sicer ključni, vendar morajo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Ta incident predstavlja novo poglavje v zaostrenih odnosih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki so se v zadnjem obdobju spopadale že z več trgovinskimi in diplomatskimi nesoglasji.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović se je ostro odzval na navedbe srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je Hrvaško, Albanijo in Kosovo obtožil vzpostavitve vojaškega zavezništva, usmerjenega proti srbskemu narodu. Božinović je v uradni izjavi poudaril, da si Hrvaška prizadeva za mir, stabilnost in sodelovanje v regiji Zahodnega Balkana. Kot članica Evropske unije in zveze Nato Hrvaška deluje v okviru mednarodnih standardov, ki po besedah ministra ne vključujejo agresivnih namer proti sosednjim državam. Napetosti med Beogradom in sosednjimi prestolnicami so se zaostrile po seriji Vučićevih izjav, v katerih je sosednje države obtožil usklajenega delovanja proti srbskim interesom. Hrvaška stran je te trditve označila za neutemeljene in poudarila pomen evropske poti za celotno regijo. Diplomatski spor odraža globoko nezaupanje in nestabilne odnose, ki še naprej obremenjujejo varnostno arhitekturo na Balkanu, medtem ko mednarodna skupnost poziva k deeskalaciji retorike.

Klepetalnik z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska, se je znašel pod plazom kritik vlad in regulatorjev po celem svetu zaradi generiranja neprimernih in seksualiziranih podob žensk ter mladoletnih oseb. Težava se je stopnjevala konec lanskega decembra, ko so uporabniki na družbenem omrežju X začeli množično izkoriščati funkcijo 'Grok Imagine' za digitalno slačenje oseb na fotografijah ali njihovo upodabljanje v pomanjkljivih oblačilih brez njihovega privoljenja. Britanski uradniki za tehnologijo so od platforme X zahtevali nemudno ukrepanje, medtem ko so se kritikam pridružili tudi v Evropski uniji, Franciji, Indiji, Maleziji in Braziliji. Agencija Reuters je v zgolj desetminutnem intervalu zabeležila več kot sto poskusov manipulacije slik, pri čemer je orodje ugodilo znatnemu deležu zahtev. Med tarčami zlorab se je znašla tudi mladoletna igralka Nell Fisher, kar je sprožilo dodatno ogorčenje javnosti. Podjetje xAI je na obtožbe o kroženju seksualiziranih podob otrok odgovorilo z izjavo, da gre za neresnice osrednjih medijev, vendar dokazi kažejo na sistemske pomanjkljivosti pri varovanju digitalne varnosti uporabnikov.

Guverner francoske centralne banke in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) François Villeroy de Galhau je v torek opozoril, da bi bila brez uvedbe digitalnega evra resno ogrožena gospodarska suverenost Evrope. Po njegovih navedbah je digitalizacija plačilnega sistema nujna za ohranitev neodvisnosti evropskega finančnega prostora v odnosu do tujih ponudnikov in tehnoloških velikanov. Evropska unija namerava digitalni evro uvesti do leta 2029, pri čemer poudarja pomen zaščite zasebnosti in varnosti plačil. Digitalna valuta bi delovala kot dopolnilo gotovini in bi omogočila varnejše ter učinkovitejše transakcije znotraj območja z evrom. Villeroy de Galhau je izpostavil, da digitalizacija valute ni zgolj tehnološka nadgradnja, temveč strateška nuja za ohranitev vloge evra v globalnem gospodarstvu.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je začel serijo ključnih uradnih obiskov v Bruslju in Londonu, katerih glavni namen je poglobitev gospodarskih vezi in posodobitev trgovinskih sporazumov. V Bruslju se je minister sestal z najvišjimi predstavniki Evropske komisije, odgovornimi za trgovino in gospodarstvo, kjer so osrednjo temo pogovorov predstavljali odnosi med Turčijo in Evropsko unijo ter vprašanja, povezana s carinsko unijo. Srečanja so bila usmerjena v iskanje novih možnosti za sodelovanje v luči sodobnih gospodarskih izzivov. Nadaljevanje ministrove poti vključuje obisk Londona, načrtovan za 8. januar, kjer se bo Bolat posvetil pogajanjem o sporazumu o prosti trgovini med Turčijo in Združenim kraljestvom. Britanski trg ostaja za Turčijo strateškega pomena, zato si Ankara prizadeva za razširitev obstoječih dogovorov, ki bi vključevali nove sektorje in olajšali pretok blaga ter storitev. Ti diplomatski koraki so del širše turške strategije za izboljšanje zunanje trgovinske bilance in privabljanje tujih investicij.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Evropska unija je v torek sporočila, da bo ohranila diplomatske stike z vlado pod vodstvom Delcy Rodríguez, kljub temu da venezuelskih oblasti ne priznava kot legitimne. Namen te odločitve je po navedbah Bruslja zaščita evropskih interesov v tej južnoameriški državi ter zagotavljanje pogojev za obrambo temeljnih načel, ki jih zagovarja unija. Gre za nadaljevanje dosedanje pragmatične politike, s katero želi EU ohraniti vpliv in komunikacijske kanale v regiji. Predstavniki unije so poudarili, da vzdrževanje stikov ne pomeni uradnega priznanja legitimnosti trenutnega režima, temveč gre za nujno diplomatsko pot pri obravnavanju humanitarnih in političnih vprašanj. Takšna drža omogoča neposreden dialog z akterji, ki dejansko nadzorujejo državne institucije, hkrati pa EU s tem ščiti svoje državljane in gospodarske subjekte v Venezueli. Odnosi med Brusljem in Caracasom ostajajo napeti, saj Evropska unija še naprej poziva k demokratičnim reformam in spoštovanju človekovih pravic.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Odločitev predsednice države sproža uradni volilni postopek v Sloveniji, ki je članica zveze NATO in Evropske unije. Pričakovati je, da bo volilna tekma za 90 sedežev v državnem zboru tesna, saj se politični akterji že pripravljajo na kampanjo. Predsednica Pirc Musarjeva je ob podpisu odloka poudarila pomen poštenega volilnega procesa. Izpostavila je, da bo posebno pozornost namenila morebitnim dezinformacijam in poskusom manipulacij, ki bi lahko prihajali tudi iz tujine. Redne volitve bodo pokazale razmerje moči v slovenskem političnem prostoru, kjer bodo volivci odločali o novi sestavi zakonodajne oblasti za naslednje štiri letno obdobje.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

Češki državni proračun je preteklo leto končal s primanjkljajem v višini 290,7 milijarde čeških kron, kar je bistveno preseglo prvotno načrtovanih 241 milijard kron. Finančna ministrica Alena Schillerová je v torek sporočila, da gre za četrti največji primanjkljaj od nastanka samostojne Češke republike. Rezultat kaže na slabše proračunsko stanje v primerjavi z letom 2024, ko je primanjkljaj znašal 271,4 milijarde kron. Po navedbah opozicije je vlada pod vodstvom Petra Fiale prvič po šestnajstih letih presegla zakonsko določeno omejitev primanjkljaja, in sicer za približno 50 milijard kron. Finančna ministrica je izpostavila, da se je proračunski minus v primerjavi z letom prej povečal za skoraj 20 milijard kron, kar predstavlja odstopanje od zastavljenih fiskalnih ciljev države v letu 2025.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evroobmočja, s čimer je dosegla svoj dolgoletni strateški cilj tesnejšega povezovanja z zahodnoevropskimi gospodarstvi. Prvi dnevi prehoda na novo valuto so v maloprodajnem sektorju minili razmeroma gladko, saj trgovci poročajo, da približno 30 do 35 odstotkov kupcev že uporablja evre. Kljub tehnični uspešnosti pa so se v javnosti pojavili prvi očitki o neupravičenih podražitvah. Združenja potrošnikov so opozorila na primere, ko so nekateri spletni trgovci cene izdelkov, kot so osnovna živila, po 1. januarju povišali za več kot 30 odstotkov. Trgovci so v skladu z zakonodajo dolžni cene označevati v obeh valutah do avgusta 2026, pri čemer je sedaj znesek v evrih naveden na prvem mestu. Strokovnjaki opozarjajo potrošnike na previdnost, saj lahko nižja nominalna vrednost evra v primerjavi z levom ustvari lažen občutek ugodnejših nakupov. Čeprav so banke že pred mesecem dni začele prodajati začetne komplete kovancev, se je izkazalo, da je bilo zanimanje večje od pričakovanj, zaradi česar so ponekod poročali o pomanjkanju teh kompletov. Nadzorne institucije, vključno s Komisijo za varstvo potrošnikov, so že napovedale stroge sankcije za vse, ki bi prehod na evro izrabili za neupravičeno dvigovanje cen.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je po navodilih vrhovnega sodišča uradno prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice države. Na svoji prvi seji sveta ministrov v predsedniški palači Miraflores je Rodríguezova poudarila prizadevanja za politično stabilnost v državi po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri sta bila zajeta predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores. Ključni sklep seje je bila ustanovitev komisije na visoki ravni, ki bo z Združenimi državami Amerike upravljala procese za izpustitev predsedniškega para. V to komisijo sta bila vključena tudi Madurova sinova, kar kaže na tesno prepletenost družinskih in državnih interesov v trenutni krizi. Rodríguezova je v svojem prvem nagovoru v novi vlogi Združenim državam Amerike poslala sporočilo o pripravljenosti na sodelovanje in vzpostavitev agende za kooperacijo. Kljub napetostim zaradi aretacije Madura na venezuelskem ozemlju poskuša nova začasna vlada v Caracasu pokazati podobo kontinuitete in reda. Medtem so kubanske oblasti potrdile, da je v ameriškem napadu umrlo 32 njihovih vojakov, ki so v Venezueli opravljali misije na podlagi meddržavnih sporazumov. Razmere v državi ostajajo napete, saj se nova vlada spopada z varnostnimi izzivi in posledicami tuje vojaške intervencije na lastnih tleh.