Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe in posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dimitrijev je opozoril prihodnjo visoko predstavnico Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kajo Kallas, da trenutno ne obstajajo sistemi zračne obrambe, ki bi bili sposobni prestreči rusko raketo Orešnik. Dimitrijev je v svojih izjavah ostro kritiziral kompetence estonske političarke in poudaril, da bi morala biti kot vodja evropske diplomacije seznanjena s tehnično premočjo novega ruskega orožja. Izjava prihaja v času zaostrenih odnosov med Moskvo in Brusljem, kjer Rusija uporablja retoriko o svojem naprednem raketnem arzenalu kot sredstvo pritiska na evropske odločevalce. Dimitrijev je poudaril, da proti omenjenemu raketnemu sistemu ni učinkovitega "zdravila", kar naj bi po njegovih besedah razumeli vsi relevantni akterji v mednarodni politiki, razen vodstva Evropske unije. Odzivi iz Moskve so usmerjeni predvsem v diskreditacijo prihajajoče evropske diplomatske ekipe, ki zagovarja strožje ukrepe proti Ruski federaciji. Dimitrijevove besede odražajo širšo strategijo Kremlja, ki s kombinacijo osebnih diskreditacij in vojaškega ustrahovanja poskuša vplivati na prihodnjo zunanjo politiko Evropske unije pod vodstvom Kallasove.

Nizozemska vlada je po seriji tragičnih dogodkov med zadnjim novoletnim praznovanjem sprejela odločitev o popolni prepovedi prodaje in uporabe pirotehničnih sredstev za fizične osebe. Ukrep, ki bo v celoti stopil v veljavo do konca letošnjega leta, sledi poročilom o dveh smrtnih žrtvah in več kot 1.200 poškodovanih osebah, od katerih je tretjina potrebovala bolnišnično zdravljenje. Poleg človeških žrtev so nizozemski gasilci obravnavali več kot 4.000 požarov, med katerimi je bila hudo poškodovana tudi zgodovinska cerkev Vondel iz 19. stoletja v Amsterdamu. Z novim zakonom se Nizozemska pridružuje Irski kot druga država v Evropski uniji s tako strogimi omejitvami. Odločitev je sprožila burne razprave v javnosti, saj so nasprotniki prepovedi poudarjali, da gre za priljubljeno tradicijo, ki sega v čas po drugi svetovni vojni. Na drugi strani podporniki ukrepa, vključno z zdravstvenimi delavci in policijo, opozarjajo na nevzdržno stopnjo nasilja, onesnaževanje zraka s strupenimi plini ter negativen vpliv na dobrobit hišnih ljubljenčkov. Podobne razprave o omejevanju ali popolni prepovedi pirotehnike se zdaj odpirajo tudi v več drugih državah članicah Evropske unije. Čeprav industrija pirotehnike opozarja na gospodarsko škodo, prevladuje mnenje, da so stroški za zdravstveni sistem in škoda na infrastrukturi previsoki. Letošnje silvestrovo je bilo tako za nizozemske državljane zadnja priložnost za zasebno uporabo pirotehnike, v prihodnje pa bodo dovoljeni le organizirani profesionalni ognjemeti.

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Države članice Evropske unije so v petek z večinskim glasovanjem potrdile prostotrgovinski sporazum z južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Kljub odločnemu nasprotovanju nekaterih držav, med katerimi sta bili najglasnejši Francija in Avstrija, je bil dogovor sprejet, s čimer se končujejo pogajanja, ki so trajala več kot četrt stoletja. Cilj sporazuma je predvsem odprava carin in spodbujanje gospodarskega sodelovanja med obema blokoma. Sprejetje sporazuma je naletelo na ostre kritike v kmetijskem sektorju, kjer kmetijske zbornice v Avstriji opozarjajo na usodne posledice za domače pridelovalce. Kmetje se bojijo povečanega pritiska konkurence s strani južnoameriških agrarnih velikanov, ki po njihovem mnenju ne izpolnjujejo enakih okoljskih in kakovostnih standardov kot evropske kmetije. Predstavniki kmetov v Zgornji in Spodnji Avstriji so dogovor označili za fatalen udarec za stabilnost lokalne pridelave hrane. Nasprotno pa gospodarski krogi in zagovorniki sporazuma poudarjajo priložnosti za širitev izvoza in dostop do novih trgov. Po mnenju podpornikov bo odprava carin zmanjšala stroške za industrijski sektor in okrepila geopolitične vezi med Evropo in Južno Ameriko. Kljub potrditvi na ravni EU se pričakuje, da bodo nezadovoljni kmetje nadaljevali s pritiski na nacionalne vlade, saj sporazum sproža globoke delitve med gospodarskimi in okoljskimi interesi.

Države članice Evropske unije so s kvalificirano večino odobrile podpis obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. S tem je bila po več kot 25 letih pogajanj tlakovana pot do vzpostavitve največjega območja prostih trgov na svetu, ki bo povezalo več kot 700 milijonov prebivalcev obeh regij. Odločitev predstavlja strateški premik Evropske unije k diverzifikaciji trgovinskih poti in krepitvi gospodarskih vezi z Latinsko Ameriko v času globalnih trgovinskih negotovosti. Sporazum bo omogočil postopno odpravo carin na večino industrijskih izdelkov, vključno z avtomobili in stroji, obenem pa odpira vrata evropskim kmetijskim proizvodom, kot so mlečni izdelki in vino. Kljub potrditvi na ravni Unije sporazum še vedno sproža močne odzive med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se bojijo konkurence cenejših južnoameriških surovin, predvsem govejega mesa in perutnine. Zagovorniki po drugi strani poudarjajo, da bo sporazum prinesel milijarde evrov prihrankov pri carinah in okrepil konkurenčnost evropskih podjetij. Uresničitev tega dogovora je bila pospešena zaradi širših geopolitičnih razmer in potrebe po stabilnih zavezništvih zunaj tradicionalnih okvirov. Povezovanje z Mercosurjem dopolnjuje nedavne napore Unije za stabilizacijo trgovinskih odnosov z drugimi velesilami, saj si Bruselj prizadeva zaščititi svoje gospodarske interese pred naraščajočim protekcionizmom na svetovni ravni.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je izjavila, da je napočil čas, da Evropa ponovno vzpostavi dialog z Rusijo. Predlagala je imenovanje posebnega evropskega odposlanca, ki bi govoril v imenu celotne Evrope.

V Milanu so se danes zbrali številni kmetje, ki so s traktorji blokirali promet pred glavno železniško postajo na trgu Duca d'Aosta. Protestniki so z nacionalnimi simboli izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur, ki so ga pred kratkim podprli veleposlaniki držav članic EU. Kmetje opozarjajo, da sporazum prinaša nelojalno konkurenco, saj naj bi omogočal uvoz kmetijskih proizvodov iz držav, kjer veljajo bistveno manj strogi okoljski in sanitarni standardi kot v Evropi. Protestniki zahtevajo večjo zaščito domačega kmetijskega sektorja in poudarjajo, da bo takšna liberalizacija trgovine ogrozila preživetje lokalnih pridelovalcev. Dogodek v Milanu je del širšega vala nezadovoljstva med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z naraščajočimi stroški in zahtevami zelene transformacije. Italijanski kmetje napovedujejo nadaljevanje aktivnosti, če njihove zahteve po ponovnem razmisleku o vsebini sporazuma ne bodo uslišane na ravni Bruslja.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal uvedbo nove zakonodaje, ki bo leta 2026 omogočila tesnejše usklajevanje britanskih predpisov s pravili Evropske unije. Gre za t. i. dinamično usklajevanje, s katerim želi laburistična vlada zmanjšati trgovinske ovire in spodbuditi gospodarsko rast, ki naj bi po njihovih trditvah trpela zaradi izstopa iz enotnega trga. Kljub ambicijam po zbliževanju pa je vlada iz teh načrtov izključila finančni sektor, saj londonski City močno nasprotuje ponovnemu podrejanju bruseljskim pravilom. Načrti so sprožili ostre odzive v britanski javnosti in politiki. Kritiki iz vrst konservativcev in stranke Reform UK so predlog označili za "izdajo brexita", pri čemer se sklicujejo na poročilo možganskega trusta Facts4EU. Poročilo navaja, da so se poslovne investicije v Združenem kraljestvu od konca prehodnega obdobja decembra 2020 v realnem smislu povečale za 19,5 odstotka, kar naj bi izpodbijalo trditve o gospodarski škodi zaradi brexita. Richard Tice iz stranke Reform UK je podatke izkoristil za kritiko liberalnih demokratov in laburistov, češ da napačno interpretirajo gospodarske kazalnike. Razprava o prihodnjih odnosih z EU ostaja ena najbolj deljivih tem v britanski politiki. Medtem ko vlada vztraja pri potrebi po stabilizaciji gospodarstva skozi regulativno harmonizacijo, nasprotniki opozarjajo na izgubo suverenosti. Starmerjeva odločitev, da iz pogajanj o uskladitvi umakne finančne storitve, kaže na poskus iskanja ravnovesja med pragmatičnim sodelovanjem z Brusljem in zaščito ključnih domačih gospodarskih interesov, ki so po brexitu našli novo samostojnost.

Italija je 3. januarja uradno vzpostavila svojo izključno gospodarsko cono (IGC) v Jadranskem morju, s čimer v tem morju ni več mednarodnih voda. Ker je Hrvaška svojo cono razglasila že leta 2021, je celotno območje odprtega morja v Jadranu sedaj pod jurisdikcijo dveh držav članic Evropske unije. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je ob tem pojasnilo, da nova ureditev ne krni slovenskih nacionalnih interesov, saj Slovenija ohranja pravico do plovbe, preletov in polaganja podmorskih kablov ter cevovodov. Slovenski uradniki in strokovnjaki za mednarodno pravo poudarjajo, da se za slovenske ribiče razmere ne bodo bistveno spremenile. Ker gre za izključni gospodarski coni držav članic EU, se na tem območju še naprej izvaja skupna ribiška politika, kar Sloveniji zagotavlja ohranitev obstoječih ribolovnih kvot. Slovenski ribiči so odločitev celo pozdravili, saj nova ureditev preprečuje vstop velikim ribiškim ladjam iz tretjih držav, kar bi lahko dolgoročno pripomoglo k zaščiti ribjega fonda v Jadranskem morju. Kljub zagotovilom o neškodljivosti ukrepa za slovenske interese, so se v javnosti pojavili nekateri pomisleki glede dostopa do odprtega morja. Hrvaška stran je ob uveljavitvi italijanske cone izrazila zadovoljstvo in objavila zemljevid, ki mejo v Piranskem zalivu zarisuje po sredinski črti, kar je v nasprotju z arbitražno razsodbo. Slovenska diplomacija je v odziv na nove razmere že predlagala tristransko srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške, na katerem bi podrobneje dorekli sodelovanje na tem območju.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Ruska vojska je potrdila, da je v zadnjem napadu na Ukrajino uporabila nadzvočno raketo Orešnik kot odgovor na poskus ukrajinskega napada z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pri tem je zadela pomembno skladišče plina. V napadu je bilo ubitih štiri ljudi, 25 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je napad označila za novo grožnjo evropski varnosti.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Grški kmetje so se začeli množično upirati sporazumu med EU in Mercosur, ki po njihovem mnenju uničuje kmetijstvo, medtem ko grška vlada trdi, da sporazum zagotavlja zaščito za 21 grških izdelkov z zaščiteno označbo porekla (ZOI). Na Kreti so potekale nove mobilizacije kmetov in živinorejcev v Haniji, Heraklionu in Siteji. Italijanska premierka Meloni je pojasnila spremembo stališča Italije do sporazuma EU-Mercosur, pri čemer je dejala, da so dosegli pomembne rezultate.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Po kritikah in grožnjah z regulativnimi ukrepi zaradi ustvarjanja spolno eksplicitnih deepfake vsebin, je podjetje xAI Elona Muska omejilo orodje za generiranje slik v klepetalniku Grok na plačljive naročnike platforme X. Uporabniki so lahko z orodjem urejali fotografije ljudi, jih slačili in jih postavljali v seksualizirane poze, pogosto brez njihove privolitve.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta se v petek v Damasku sestala s sirskim predsednikom Mohamedom al-Šaro. To je prvi obisk najvišjih predstavnikov Evropske unije v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani, kar označuje pomemben preobrat v diplomatskih odnosih med Brusljem in Damaskom. Srečanje v predsedniški palači je bilo namenjeno predvsem razpravi o poglobitvi političnega in gospodarskega sodelovanja v obdobju po zamenjavi oblasti. Evropska unija s tem obiskom izkazuje pripravljenost na sodelovanje z novo sirsko prehodno vlado, ki je prevzela vodenje države po desetletjih državljanske vojne. Delegacija je poudarila pomen stabilizacije regije in obnove države, pri čemer bo vloga Evropske unije ključna tako pri humanitarni pomoči kot pri morebitnih prihodnjih razvojnih projektih. Pogovori so se osredotočili na vzpostavitev novih diplomatskih kanalov, ki bi omogočili učinkovitejše reševanje vprašanj migracij in regionalne varnosti. Obisk v Damasku velja za pomemben strateški korak Unije v smeri uveljavljanja svojega vpliva na Bližnjem vzhodu. Čeprav so odnosi še vedno v začetni fazi, srečanje na najvišji ravni sporoča, da Evropa priznava novo politično realnost v Siriji. Obe strani sta izrazili upanje, da bo dialog vodil k dolgoročni stabilnosti in postopnemu vključevanju Sirije v mednarodno skupnost pod novim vodstvom.

V Iranu so se razširili obsežni protivladni protesti, ki so zajeli večja mesta po vsej državi, vključno s prestolnico Teheran. Po poročanju tujih tiskovnih agencij in opazovalnih skupin so oblasti v poskusu zadušitve nemirov drastično omejile dostop do spleta in mednarodnih telefonskih povezav. Protestniki, ki jih je k uporu pozval tudi izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, zahtevajo konec islamske teokracije in odstop verskih voditeljev, pri čemer so vzklikali gesla proti vrhovnemu voditelju Hameneiju. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, kar je privedlo do hudih spopadov. Po podatkih organizacij za človekove pravice je v nemirih umrlo najmanj 42 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Kljub grožnjam pravosodnega in varnostnega vrha o strogem ukrepanju se demonstracije niso umirile, temveč so se po napovedih o popolni blokadi komunikacij še okrepile. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni dogodki resno zamajali legitimnost teokratskega režima. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje napetosti, ki so se v državi stopnjevale že v začetku leta. Zaradi blokade informacij je neodvisno preverjanje števila žrtev oteženo, vendar BBC poroča o potrjenih 21 smrtnih žrtvah. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi popolna prekinitve spletnih povezav lahko služila kot uvod v še silovitejše zatrtje protestov s strani iranskega režima.

Kmetje v več evropskih državah so v četrtek stopnjevali proteste proti načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Francoski in belgijski kmetje so s traktorji blokirali dva ključna avtocestna mejna prehoda med državama, medtem ko so njihovi nemški kolegi ohromili promet na približno dveh ducatih avtocestnih uvozov v zveznih deželah Brandenburg in Mecklenburg-Predpomorjansko. Protestniki zahtevajo takojšnjo zaustavitev pogajanj, saj se bojujejo proti nelojalni konkurenci iz Južne Amerike. Organizatorji protestov opozarjajo, da bi uvoz cenejših kmetijskih pridelkov, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije, uničil domače kmetijstvo. V Nemčiji je kmetijske zahteve podprla tudi stranka BSW, ki poudarja pomen zaščite lokalne pridelave hrane. Blokade so povzročile obsežne zastoje v prometu, zlasti na pomembnih prometnicah A1 in A7, kar je povzročilo preglavice tisočem voznikov. Stopnjevanje pritiska kmetov prihaja tik pred odločilnim glasovanjem Evropske unije o omenjenem sporazumu. Kmetijski sindikati napovedujejo nadaljevanje in širitev protestnih aktivnosti, če Bruselj ne bo prisluhnil njihovim pomislekom glede ogrožanja evropskih prehranskih standardov in ekonomskega preživetja kmetijskih gospodarstev. Situacija ostaja napeta, saj države članice EU glede ratifikacije sporazuma ostajajo razdeljene.

Evropska unija je v letu 2025 ostala največja kupka ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz projekta Jamal na Arktiki, s čimer je Kremlju po ocenah organizacije Urgewald omogočila prihodke v višini 7,2 milijarde evrov. Podatki o sledenju plovil kažejo, da so evropski terminali sprejeli kar 76,1 odstotka celotnega izvoza iz omenjenega obrata, kar je v neposrednem nasprotju z uradno zavezo Bruslja o popolni opustitvi ruskih energentov do leta 2027. Strokovnjaki opozarjajo, da takšna energetska politika neposredno financira ruske vojaške operacije v Ukrajini. Povečanje pošiljk v evropska pristanišča razkriva globoko razpoko med javno politiko sankcij in dejanskim povpraševanjem na energetskem trgu. Medtem ko se EU pripravlja na nove omejevalne ukrepe, podatki podjetja Kpler potrjujejo, da se odvisnost od ruskega plina Jamal ne zmanjšuje, temveč se je v zadnjem letu celo okrepila. Ta neskladja sprožajo ostre kritike nevladnih organizacij, ki evropske vlade obtožujejo dvoličnosti in neposrednega podpiranja vojnega stroja Vladimirja Putina. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so nekatera evropska pristanišča postala ključna logistična vozlišča za prenos ruskega plina na svetovne trge. Kljub sprejetim paketom sankcij, ki ciljajo na energetski sektor, ostaja uvoz LNG iz Arktike ena izmed največjih lukenj v evropskem režimu sankcij. To omogoča Rusiji ohranjanje stabilnih proračunskih prihodkov, s katerimi financira modernizacijo vojske, vključno z napovedano širitvijo podmorniške flote.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Evropska skladišča zemeljskega plina so se v zadnjih tednih zaradi nizkih temperatur in povečanega povpraševanja po energiji začela hitro prazniti. Po poročilih energetskih združenj so zaloge dosegle ravni, ki so v nekaterih državah označene kot zgodovinsko nizke za to obdobje leta. Čeprav so bila skladišča pred začetkom ogrevalne sezone skoraj polna, je dolgotrajen mraz povzročil hitrejšo črpanje zalog, kot so predvidevale prvotne projekcije. Strokovnjaki in panožna združenja trenutno analizirajo, ali bi sedanje razmere lahko ogrozile zanesljivost oskrbe do konca kurilne sezone. Ključni dejavniki, ki vplivajo na hitrost praznjenja, vključujejo ne le vremenske razmere, temveč tudi zmanjšano razpoložljivost alternativnih virov in omejitve pri uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Kljub zaskrbljenosti nekatere analize kažejo, da so zaloge še vedno v okvirih, ki omogočajo obvladovanje situacije, če se temperature kmalu stabilizirajo. Situacija je ponovno izpostavila pomen plinskih skladišč kot ključnega blažilca za stabilnost energetskega trga v Evropski uniji. Vprašanje energetske varnosti ostaja v ospredju političnih razprav, saj države članice iščejo načine za zmanjšanje odvisnosti od nihanj na trgu in zagotovitev dolgoročne odpornosti infrastrukture. Trenutno stanje spremljajo tudi regulatorji, ki bodo v primeru nadaljnjega drastičnega upada zalog morali sprejeti dodatne ukrepe za racionalizacijo porabe.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

V grškem parlamentu je bil poimensko izglasovan zakon ministrstva za obrambo, ki zaostruje težave vojakov in še bolj prilagaja oborožene sile pripravam na vojno zveze NATO in EU. Poslanci so razpravljali o preoblikovanju oboroženih sil v gibljive enote, ki bi se lahko takoj odzvale na različne situacije. Poudarili so, da želi vlada ustvariti "morilski stroj" za interese kapitala in poslovnih skupin po vzoru ZDA.

Novi češki premier Andrej Babiš je prispel na svoj prvi uradni obisk na Slovaško, kjer sta se s slovaškim kolegom Robertom Ficom dogovorila za ponovno vzpostavitev rednih medvladnih posvetovanj. Srečanje v Bratislavi, ki se je začelo z vojaškimi častmi in sprehodom po rdeči preprogi, je bilo namenjeno predvsem utrjevanju dvostranskih odnosov, ki so v preteklosti veljali za prednostne in strateške. Naslednje skupno zasedanje vlad obeh držav naj bi po napovedih potekalo 31. marca na Češkem. Med ključnimi temami pogovorov je bila energetska varnost, pri čemer je Babiš Slovaški obljubil pomoč pri zagotavljanju dobave zemeljskega plina. To vprašanje je postalo kritično zaradi odločitev Evropske unije o postopnem opuščanju uvoza ruskega plina, kar obe državi sili v tesnejše sodelovanje pri iskanju alternativnih virov in tranzitnih poti. Politika sta poudarila pomen stabilnosti v srednjeevropski regiji in usklajenega nastopa znotraj evropskih institucij. Babiš, ki je bil rojen v Bratislavi, je sprejem opisal kot zgodovinsko topel, kar nakazuje na željo po izboljšanju diplomatskih vezi, ki so bile v določenih obdobjih podvržene političnim trenjem. Poleg srečanja s Ficom je načrtovan tudi sprejem pri slovaškem predsedniku Petru Pellegriniju, kar dodatno potrjuje visok protokolarni pomen obiska. Dogovor o obnovitvi posvetovanj velja za pomemben signal oživitve sodelovanja znotraj skupine V4.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Ruska federacija je uradno zavrnila predloge Združenih držav Amerike in evropskih zaveznic glede varnostnih jamstev za Ukrajino, s čimer so se zmanjšala pričakovanja za hitro sklenitev premirja. Kremelj je ob tem stopnjeval retoriko in izrekel neposredne grožnje evropskim vojakom, kar po ocenah analitikov močno otežuje nadaljnja mirovna pogajanja. Moskva še naprej vztraja pri svojih pogojih, ki vključujejo nevtralni status Ukrajine in zmanjšanje njenih vojaških zmogljivosti. Združene države Amerike so v odziv na nastalo situacijo in neuspeh pri usklajevanju varnostnih protokolov umaknile svoj podpis pod dokumentom o jamstvih za Ukrajino. Ta poteza potrjuje predhodna opozorila evropskih voditeljev, predvsem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, o morebitni spremembi ameriške strategije. Evropa se tako sooča z negotovostjo glede nadaljnje vojaške in gospodarske podpore Kijevu v času, ko se pritisk na bojišču stopnjuje. Dogajanje spremlja vse večji strah pred širitvijo konflikta, saj Rusija kljub mednarodnim sankcijam ne kaže pripravljenosti na kompromis. Ukrajinska diplomacija medtem poudarja, da si prizadeva za dejanski mir in ne zgolj za začasno pomiritev z agresorjem, vendar pa odsotnost ameriških jamstev bistveno slabi njihov pogajalski položaj. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj mirovni procesi stagnirajo, vojaška dejavnost pa se ne umirja.

Grški kmetje so danes v skladu z napovedmi znatno stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi. Zgodaj zjutraj so s traktorji začeli 48-urno blokado ključnih avtocest, križišč, obvoznic in cestninskih postaj. Gibanje je ohromilo promet na glavnih prometnih žilah, pri čemer policija vozila usmerja na stranske poti, prost prehod pa je omogočen le intervencijskim vozilom. Razlog za zaostritev ukrepov so nevzdržni stroški kmetijske pridelave in nestrinjanje z napovedanim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami (Mercosur). Kmetje trdijo, da sporazum ogroža njihovo konkurenčnost in preživetje, saj bi omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov. Protesti v Grčiji se odvijajo sočasno s podobnimi gibanji v Franciji, kar kaže na širše nezadovoljstvo evropskih kmetovalcev s trenutno agrarno politiko Bruslja. Grški kmetje so odločeni vztrajati pri zapori cest vsaj dva dni, medtem ko od vlade v Atenah in evropskih institucij zahtevajo takojšnjo obravnavo svojih zahtev glede subvencij in zaščite domačega trga.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Francoski kmetje so v četrtek s številnimi traktorji vstopili v Pariz in blokirali ključne prometnice ter ikonične lokacije, vključno s Slavolokom zmage. Protestniki so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Kmetje trdijo, da bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov, kar bi neposredno ogrozilo njihov preživetje in konkurenčnost na trgu. Poleg nasprotovanja mednarodni trgovinski pogodbi se protestniki spopadajo tudi s specifičnimi sektorskimi težavami, kot so ukrepi za omejevanje bolezni pri živini in prisilno klanje živali. Demonstracije so se razširile iz okolice Toulousa vse do prestolnice, kjer so kmetje s traktorji povzročili obsežne zastoje. Francoska vlada je pod pritiskom, saj kmetje zahtevajo večjo zaščito domače proizvodnje in opustitev pogajanj o sporazumu, ki po njihovem mnenju favorizira industrijski izvoz na račun kmetijstva. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo evropskih kmetov s kmetijsko politiko Bruslja in pritiski globalizacije. Čeprav so se protesti osredotočili na Pariz, imajo zahteve kmetov močan odmev po celotni celini, saj se številne države članice EU soočajo s podobnimi dilemami glede uravnoteženja trgovinskih interesov in ohranitve lokalnega kmetijstva. Policija je območje blokad zavarovala, vendar so kmetje napovedali nadaljevanje pritiska, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Številni francoski kmetje so se v Parizu zbrali na množičnih protestih, s katerimi so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s traktorji zasedli osrednje pariške ulice, da bi opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice sporazuma za domače kmetijstvo. O usodi omenjenega dogovora bodo države članice Evropske unije predvidoma odločale v petek, ko bo znano, ali bo sporazum prejel zadostno podporo. Kmetijski sindikati opozarjajo, da bi liberalizacija trgovine z državami Mercosurja povzročila pritisk na cene evropskih pridelkov in uvedla nelojalno konkurenco, saj za južnoameriške proizvajalce ne veljajo enako strogi okoljski in higienski standardi kot v Evropi. Današnje dogajanje v francoski prestolnici je stopnjevanje napetosti, ki so se začele že s septembrskimi pozivi k uporu proti ratifikaciji, ki jo je sprožila Evropska komisija v Bruslju. Francoska vlada je v preteklosti že izrazila zadržke glede sporazuma, vendar kmetje zahtevajo trdnejša zagotovila, da njihovi interesi ne bodo žrtvovani za dosego širših geopolitičnih in gospodarskih ciljev. Protest v Parizu velja za enega največjih kmetijskih shodov v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na politično razpravo znotraj Unije pred ključnim petkovim odločanjem.

Češki premier Andrej Babiš se je v Bratislavi srečal s slovaškim premierjem Robertom Ficom in predsednikom Petrom Pellegrinijem. Dogovorila sta se o obnovitvi skupnih medvladnih posvetovanj, pri čemer bo naslednje srečanje gostila Češka. Poleg tega bo Češka pomagala Slovaški pri dobavi plina. Fico namerava na ravni Evropske unije predstaviti iniciativo glede cen energije, ki izhaja iz primera zaustavitve proizvodnje aluminija v Žiaru nad Hronom.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države. Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito. Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.

Britanski premier Keir Starmer pripravlja novo zakonodajo, ki bi Združenemu kraljestvu omogočila t. i. dinamično usklajevanje s predpisi Evropske unije. Predlog zakona, ki ga kritiki v konservativnih krogih označujejo za 'zakon o izdaji brexita', bi ministrom podelil pooblastila za prevzemanje bruseljskih standardov na področjih, kot so trgovina, kmetijstvo, dobrobit živali in standardi hrane, ne da bi bilo za vsako spremembo potrebno ločeno glasovanje v parlamentu. Cilj vlade je zmanjšati trgovinske ovire in znižati stroške za podjetja, ki izvažajo na evropski trg. Strategija vključuje tudi morebitno vrnitev pod okrilje evropske sheme za trgovanje z emisijami (ETS) in ponovno pridružitev programu izmenjave študentov Erasmus+. Laburistična vlada trdi, da so takšni ukrepi nujni za gospodarsko okrevanje in popravo poškodovanih odnosov z najpomembnejšo trgovinsko partnerico, medtem ko nasprotniki opozarjajo na izgubo suverenosti in demokratičnega nadzora. Čeprav Bruselj pozdravlja spremembo tona v Londonu, ostaja vprašljivo, ali bo poglobljeno gospodarsko sodelovanje prednostna naloga EU v letu 2026. Kritiki pod vodstvom Jacoba Rees-Mogga in Priti Patel vladi očitajo, da poskuša 'po tihem' razveljaviti odločitev o brexitu iz leta 2016, medtem ko javnomnenjske raziskave kažejo, da večina britanskih volivcev zdaj meni, da je odhod iz EU negativno vplival na državo.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Protesti kmetov proti trgovinskemu sporazumu Mercosur so se razširili tudi v druge nemške regije. V Turingiji so blokirali vpadnice na avtocesto A4 pri kraju Schmölln, protesti pa so potekali tudi v Saški-Anhalt. V Dresdnu so kmetje protestirali z modelnimi traktorji. V Brandenburgu je policija poročala o motnjah v prometu zaradi enajstih cestnih blokad s traktorji.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Sedem voditeljev evropskih držav je v torek izrazilo solidarnost z Grenlandijo in ostro zavrnilo ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Voditelji so v skupni izjavi poudarili, da strateški arktični otok, ki je izjemno bogat z mineralnimi surovinami, pripada svojemu ljudstvu in da so kakršna koli prizadevanja za ameriški prevzem nesprejemljiva. Diplomatski odziv evropskih sil sledi Trumpovim javnim izjavam, ki so ponovno obudile napetosti glede ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Evropska diplomacija je s tem dejanjem pokazala enotnost v zaščiti suverenosti držav članic in njihovih ozemelj, hkrati pa opozorila na pomen arktične regije v sodobni geopolitiki. Voditelji so v Berlinu in Københavnu poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so odnosi z Združenimi državami Amerike sicer ključni, vendar morajo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Ta incident predstavlja novo poglavje v zaostrenih odnosih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki so se v zadnjem obdobju spopadale že z več trgovinskimi in diplomatskimi nesoglasji.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.