Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske, pri čemer je kot glavni razlog navedel vprašanja nacionalne varnosti. V izjavah na letalu Air Force One je poudaril, da bi ameriški nadzor nad tem strateškim otokom služil širšim interesom Zahoda, zlasti v luči povečanih dejavnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji. Trump je postavil tudi neuraden rok za uresničitev te pobude, ki jo vidi kot ključno za zaščito ameriških meja in strateških poti na severu. Pobuda prihaja v času, ko se Arktika spreminja v geopolitično žarišče, kjer velesile tekmujejo za nadzor nad novimi pomorskimi potmi in naravnimi viri. Čeprav je danska stran v preteklosti že večkrat zavrnila možnost prodaje otoka, Trump vztraja, da je Grenlandija z vidika nacionalne varnosti za Združene države Amerike nujna. Ta poteza ponovno odpira diplomatska vprašanja med Washingtonom in Københavnom, hkrati pa krepi napetosti z Moskvo in Pekingom glede vpliva na severu.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen in grenlandski premier Mute B. Egede sta se ostro odzvala na ponavljajoče se grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Danska stran je poudarila, da ZDA nimajo pravice do priključitve otoka, in pozvala ameriškega predsednika, naj preneha s širjenjem tovrstnih idej, ki so jih označili za neuresničljive fantazije. Spor se je zaostril po poročilih, da je Trump neposredno po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli ponovno usmeril svojo pozornost na strateško pomembne regije, vključno z Grenlandijo, Mehiko in Kolumbijo. Grenlandsko vodstvo je izrazilo ogorčenje nad neprestanim stopnjevanjem pritiskov iz Washingtona. Premier Egede je poudaril, da Grenlandija ni naprodaj in da so takšni diplomatski pritiski nesprejemljivi. Trenutne napetosti so neposredno nadaljevanje Trumpove politike iz začetka januarja 2026, ko je v svojih javnih nagovorih Grenlandijo uvrstil med ključne zunanjepolitične cilje svoje administracije, kar je povzročilo globok diplomatski spor z Dansko kot suvereno državo, pod katero spada Grenlandija.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Danska premierka Mette Frederiksen je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu sporočila, naj nemudoma preneha z grožnjami glede prevzema Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil novim izjavam nekdanjega predsednika ZDA, ki je v nedavnem intervjuju ponovno izrazil željo po priključitvi tega z rudninami bogatega avtonomnega ozemlja pod dansko krono. Frederiksenova je poudarila, da razprave o ameriškem prevzemu otoka nimajo nobenega smisla in da Združene države Amerike nimajo pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva. Spor se je zaostril po objavah sodelavcev Trumpove administracije, ki so ponovno obudile vprašanje strateškega pomena otoka za ameriške interese. Premierka Frederiksen je v uradnem odzivu poudarila suverenost Danske in Grenlandije ter jasno nakazala, da otok ni naprodaj. Diplomatske napetosti med državama se tako stopnjujejo, saj Trumpove ambicije po širitvi ameriškega ozemlja v Arktiko ostajajo nespremenjene kljub prejšnjim zavrnitvam s strani Kobenhavna.

Po vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so ZDA zajele predsednika Madura z ženo, je Trump zaostroval retoriko. Grozil je Kolumbiji, ki naj bi jo vodil "bolan človek", ponovno izrazil željo po priključitvi Grenlandije in označil Kubo za "velik problem". Roger Waters je ameriško posredovanje v Venezueli označil za divje dejanje agresije.

Danska premierka Mette Frederiksen je prejela močno diplomatsko podporo nordijskih zaveznic po svojem pozivu Združenim državam Amerike, naj prenehajo z grožnjami glede Grenlandije. Švedska, Norveška in Finska so se pridružile danski vladi pri pošiljanju jasnega sporočila novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer so poudarile enotnost regije pri vprašanju suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ta usklajena reakcija sledi obnovljenemu ameriškemu zanimanju za nakup ali prevzem večjega vpliva nad strateško pomembnim otokom. Skandinavske države in Finska so izrazile solidarnost z Dansko, saj Trumpove napovedi razumejo kot spodkopavanje stabilnosti na Arktiki. Premierka Frederiksen je v svojih izjavah poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršne koli grožnje, povezane s tem vprašanjem, nesprejemljive v odnosih med tesnimi zaveznicami v zvezi NATO. Diplomatski pritisk nordijskega bloka kaže na resnost razmer in odločnost evropskih partneric, da zaščitijo obstoječo ureditev v regiji, ki postaja vse bolj geostrateško izpostavljena zaradi podnebnih sprememb in novih plovnih poti.

Donald Trump je ponovil svojo željo po prevzemu Grenlandije in to kljub nasprotovanju danske premierke. Poudaril je, da gre za vprašanje ameriške nacionalne varnosti. Premier groenlandske vlade, Jens Frederik Nielssen, se je odzval na te grožnje in izjavil, da je tega dovolj. Trumpove grožnje in zahteve so se okrepile po operaciji v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil strateški pomen Grenlandije za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je napovedal, da se bo vprašanju statusa otoka podrobneje posvetil v prihodnjih dvajsetih dneh, s čimer je znova odprl diplomatsko občutljivo temo, ki je že v preteklosti povzročila napetosti med Washingtonom in Københavnom. Čeprav podrobnosti o načrtovanih ukrepih niso bile razkrite, je predsednik zavrnil neposredna vprašanja o konkretnih korakih, ki jih namerava izvesti. Njegove izjave prihajajo po tem, ko je že pred časom izrazil željo po nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump vztraja, da zanimanje ZDA ne temelji zgolj na bogatih naravnih virih oziroma mineralih, temveč predvsem na geostrateški legi, ki je ključna za ameriško nacionalno varnost v Arktični regiji. Danska vlada in lokalne grenlandske oblasti so takšne namere že večkrat odločno zavrnile, saj otok ni naprodaj, vendar Trumpove najnovejše napovedi kažejo, da ZDA od svojih načrtov ne odstopajo.

Donald Trump se je srečal z Elonom Muskom in prvo damo Melanio Trump na večerji. Trump je Muska označil za supergenija z možnostjo napak. Izrazil je prepričanje, da bodo ZDA povrnile ves denar, porabljen za Ukrajino med njegovo administracijo. Prav tako je izjavil, da bo Kuba kmalu propadla. Trump je dejal tudi, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo.

Donald Trump je še zaostril spor z Dansko glede Grenlandije z novimi aneksionističnimi fantazijami in posmehljivimi pripombami na račun Danske. Več nordijskih držav je enotno zavrnilo ameriške zahteve.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike do Grenlandije in pozvala administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj preneha groziti svoji zgodovinski zaveznici. Napetosti so se stopnjevale, potem ko je Trump potrdil svoj interes za priključitev otoka, kar je v danski in evropski javnosti sprožilo val ogorčenja. Frederiksen je poudarila, da so kakršna koli namigovanja o prevzemu nadzora nad Grenlandijo absurdna. Strah pred ameriškim ekspanzionizmom se je močno okrepil po sobotni vojaški intervenciji v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je napovedal, da bodo ZDA državo upravljale nedoločen čas in izkoriščale njene naftne zaloge. Takšna neposredna vojaška posredovanja v Latinski Ameriki, vključno z blokadami in raketnimi napadi na tihotapce drog, so povzročila globoke politične delitve v regiji. Medtem ko nekateri desno usmerjeni voditelji v Latinski Ameriki podpirajo Trumpovo politiko dominance, kritiki opozarjajo na vrnitev v obdobje odkritega ameriškega imperializma, ki zdaj ogroža tudi evropske interese na Arktiki.

Po aretaciji Nicolása Madura so ZDA izrazile možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, pri čemer so njeno vodstvo obtožile trgovine z drogami. Trump ni izključil vojaške prisotnosti v Venezueli, kar je povzročilo zaskrbljenost glede zakonitosti ameriških dejanj in negotovosti glede prihodnjega vodstva v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z izjavami o strateški nujnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih in javnih nastopih poudaril, da je otok ključen za ameriško nacionalno varnost, predvsem zaradi naraščajoče prisotnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji. Po njegovih besedah Danska nima zadostnega nadzora nad območjem, ki bi lahko dolgoročno zagotavljal stabilnost regije v luči globalnih geopolitičnih premikov. Odziv Grenlandije in Danske je bil takojšen in oster. Voditelji Grenlandije so predsednika pozvali, naj preneha z namigovanji o aneksiji ali prevzemu otoka, saj Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu, da je Danska Trumpove ambicije že v preteklosti označila za absurdne, ameriški predsednik vztraja pri argumentu, da bi bil nakup otoka strateška naložba, podobna nakupu Aljaske v 19. stoletju. Spor se je dodatno zaostril po objavah ameriških vplivnežev z bližnjimi vezmi z Belo hišo, ki so na spletu podpirali tovrstne ozemeljske težnje.

Donald Trump je po zajetju Nicolása Madura izjavil, da so ZDA "prevzele nadzor" nad Venezuelo. Zagrozil je začasni predsednici Delcy Rodríguez z visokimi posledicami v primeru neupoštevanja zahtev. Trump je nakazal tudi na možnost drugega vojaškega napada na Venezuelo, če vlada ne bo sodelovala. Poleg tega je zagrozil Kolumbiji z vojaško operacijo, češ da jo vodi "bolan človek".

Donald Trump je okrepil svojo retoriko proti Kolumbiji in njenemu predsedniku Gustavu Petru, pri čemer je nakazal na možnost vojaškega posredovanja. Dodatno je posvaril tudi Kubo in Mehiko glede drog in varnosti, vendar je dejal, da trenutno ne načrtuje vojaške akcije proti Kubi, saj pričakuje njen notranji propad. Trump je tudi ponovil grožnje proti Grenlandiji. Te izjave so bile podane po vdoru v Venezuelo.

Po ponovnih grožnjah Donalda Trumpa glede prevzema Grenlandije, je Danska prejela podporo s strani Finske, Norveške in Francije. Predsednik Finske, Aleksander Stubb, in premier Norveške, Jonas Gahr Støre, sta se pridružila pozivu k spoštovanju suverenosti Danske nad Grenlandijo. Francija je prav tako potrdila svojo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Danske in Grenlandije.

Donald Trump je po operaciji v Venezueli, v kateri naj bi ugrabili Madura, ponovil grožnje o vojaškem posredovanju Kolumbiji, Mehiki in Kubi, če ne bodo zmanjšale pretoka prepovedanih drog v ZDA. Omenil je tudi možnost ameriškega prevzema danskega ozemlja Grenlandije zaradi ameriške varnosti.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli je predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede njegovih načrtov za Grenlandijo in Kubo. To je sledilo ameriški vojaški operaciji v Venezueli.

Grenlandski in danski voditelji so pozvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z izjavami, ki nakazujejo, da bi ZDA morale prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Danska premierka Mette Frederiksen je izdala ostro opozorilo ZDA glede Grenlandije. Medtem je Mike Tapp iz Združenega kraljestva zavrnil poziv Donaldu Trumpu, naj ne napade Grenlandije, kar je sprožilo zaskrbljenost.

Po zajetju venezuelskega predsednika Madura je ameriški predsednik Donald Trump ponovil svoje zanimanje za Grenlandijo. Poudaril je, da jo ZDA potrebujejo in izrazil pripravljenost Amerike, da prevzame nadzor nad njo. Francija je medtem potrdila podporo suverenosti in teritorialni celovitosti Danske in Grenlandije.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno potrdil svoje ambicije po priključitvi oziroma nakupu Grenlandije. Trump je poudaril, da Združene države Amerike to strateško terytorij nujno potrebujejo zaradi naraščajoče prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v regiji. Po njegovih besedah je ozemlje ključnega pomena za zagotavljanje nacionalne varnosti in obrambnih interesov države. Danska vlada se je na te izjave odzvala z ostrim opozorilom in pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede suverenosti Grenlandije. Danska premierka je poudarila, da otok, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske, ni naprodaj. Diplomatski spor se je dodatno zaostril po nedavnih ameriških vojaških operacijah v Venezueli, ki so v mednarodni skupnosti sprožile ugibanja o novi fazi ekspanzionistične zunanje politike Združenih držav Amerike.

Ameriški vohuni so mesece spremljali gibanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, medtem ko so ZDA načrtovale njegovo aretacijo. Trump vztraja pri ideji ameriškega nadzora nad Grenlandijo, vendar Danska zavrača kakršnokoli razpravo o priključitvi.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro zavrnila namere Združenih držav Amerike glede nakupa Grenlandije in Washington pozvala h končanju tovrstnih groženj. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje pod okriljem danskega kraljestva. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo ne pravice ne pooblastil za priključitev otoka, morebitne razprave o prodaji pa je označila za nesmiselne. Premierka je izpostavila, da Grenlandija pripada svojemu prebivalstvu, s katerim Danska ohranja močne zgodovinske in politične vezi. Odziv danske vlade sledi javno izraženemu zanimanju ameriške administracije za strateško lego otoka v Arktiki, kar je povzročilo diplomatske napetosti med dolgoletnima zaveznicama. Danska stran vztraja, da mora Arktika ostati območje mednarodnega sodelovanja in ne predmet teritorialnih teženj velesil. Frederiksenova je ob tem dodala, da so kakršna koli namigovanja o nakupu suverenega ozemlja v 21. stoletju neprimerna in v nasprotju z načeli mednarodnega prava.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo dolgotrajno željo po nakupu Grenlandije, ki jo je označil za strateško pomembno za Združene države Amerike. Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske in ključna članica zveze NATO, ostaja v središču Trumpovih geopolitičnih ambicij, čeprav je danska vlada tovrstne namere že večkrat odločno zavrnila. Grenlandski premier je ob tem ponovil, da država ni naprodaj, in s tem potrdil nespremenjeno stališče do ameriških ozemeljskih teženj. Najnovejše izjave o Grenlandiji so sledile nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu v Venezueli, kjer je ameriška vojska uničila plovilo s prepovedanimi drogami in kjer Trumpova administracija povečuje vojaško prisotnost. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je Trumpove poteze v Venezueli označil za nezakonite, čeprav je priznal določeno stopnjo doslednosti v ameriški zunanji politiki. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se dodatno stopnjujejo zaradi Trumpove ostre retorike in vprašanj glede jedrskih zmogljivosti obeh velesil.

Danska premierka Mette Frederiksen je odločno zavrnila ponavljajoče se grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu Grenlandije, poudarjajoč, da ZDA nimajo pravice priključiti ozemlja. Medtem je britanski politik Mike Tapp zavrnil poziv, naj obsodi morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo, kar je sprožilo dodatno zaskrbljenost.

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki je vključevala letalski napad in zajetje predsednika Nicolása Madura, je v mednarodni skupnosti sprožila nove skrbi glede zunanjepolitičnih načrtov Donalda Trumpa. Po poročanju tujih medijev so ti dogodki ponovno odprli vprašanje ameriške aneksije Grenlandije, ki si jo Trump vztrajno prizadeva pridobiti. V intervjuju za revijo The Atlantic je Trump poudaril, da ZDA ta avtonomni otok pod dansko krono »nujno potrebujejo« predvsem iz razlogov nacionalne varnosti. Znotraj gibanja MAGA se krepijo pritiski za prevzem nadzora nad strateško pomembnim arktičnim ozemljem, kar je povzročilo ostre odzive v Københavnu. Danska vlada je na Trumpove izjave in grožnje podpredsednici Venezuele odgovorila z zahtevo po prenehanju sovražne retorike. Dogajanje v Latinski Ameriki se tako neposredno povezuje s prihodnjo usodo Grenlandije, saj Trumpova administracija uporabo vojaške moči v enem delu sveta vidi kot vzvod za krepitev geopolitičnega položaja ZDA na severu.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za revijo The Atlantic ponovno poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo Grenlandijo za zagotavljanje svoje obrambne varnosti. Trump je v preteklosti že večkrat izrazil željo, da bi ta avtonomni teritorij, ki je pod suverenostjo Kraljevine Danske, postal del ZDA. Po poročanju agencije Bloomberg so njegove izjave ponovno vzbudile diplomatsko pozornost, saj jih ameriška administracija utemeljuje s strateškim položajem otoka v Arktiki. Danska stran se je na te navedbe odzvala s pozivom k spoštovanju suverenosti. Soproga enega izmed Trumpovih svetovalcev je sprožila dodatne napetosti z objavami na družbenih omrežjih, na kar so se danski predstavniki odzvali z zahtevo po medsebojnem spoštovanju. Grenlandija ostaja ključna točka v ameriški zunanji politiki zaradi naraščajočega pomena arktičnih plovnih poti in naravnih virov, Trumpove ambicije pa kažejo na nadaljevanje njegove transakcijske zunanje politike, ki jo je izvajal že v prvem mandatu.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega zavzetja oziroma nakupa Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so tovrstne grožnje z aneksijo povsem nesprejemljive. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo nikakršne pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva, zato je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z razpravami o tej temi. Odziv danske vlade prihaja po tem, ko so v javnost prišle informacije o Trumpovem zanimanju za strateško pomemben otok, kar je sprožilo precejšnje ogorčenje v Københavnu. Premierka je izpostavila, da Grenlandija uživa avtonomijo znotraj danskega kraljestva in da so razprave o prodaji ozemlja v 21. stoletju absurde. Danska stran pričakuje, da bodo odnosi med državama ostali temelječi na spoštovanju suverenosti, ne pa na ozemeljskih težnjah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno odprl vprašanje nakupa Grenlandije, pri čemer je poudaril, da Združene države Amerike to ozemlje potrebujejo zaradi njegovega strateškega pomena. Grenlandija, ki je avtonomni del danskega kraljestva in hkrati del območja NATO, predstavlja ključno točko v Arktiki, kjer se vse močneje križajo interesi ZDA, Rusije in Kitajske. Danska stran se je na te trditve ponovno odzvala z zavrnitvijo in poudarkom na avtonomiji otoka. Obenem je Trump stopnjeval napetosti z Venezuelo, ko je po nedavnih vojaških operacijah v tej državi javno zagrozil venezuelski podpredsednici. Njegove izjave prihajajo neposredno po tem, ko so ameriške sile izvedle napade na venezuelskem ozemlju, kar kaže na agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona na več frontah hkrati. Predsednik je s temi napovedmi potrdil svoje ambicije po širjenju ameriškega vpliva tako na arktičnem severu kot v Latinski Ameriki.

Donald Trump je zagrozil venezuelski začasni voditeljici Delcy Rodríguez s "zelo visoko ceno", če ne bo sodelovala z ZDA. Poudaril je, da ga pri Venezueli zanima predvsem nafta, ne pa domnevna trgovina z drogami. Po operaciji v Venezueli se v Evropi pojavljajo strahovi, da bi Trump lahko napadel Grenlandijo, saj je že večkrat izrazil željo, da bi jo ZDA prevzele.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil svoje zunanjepolitične ambicije, pri čemer je poudaril strateški pomen Grenlandije in Venezuele za ameriške nacionalne interese. Trump je odkrito dejal, da Združene države po dogajanjih v Venezueli potrebujejo tudi Grenlandijo. Njegove izjave odražajo nadaljevanje geopolitične strategije, ki temelji na širjenju ameriškega vpliva in nadzoru nad naravnimi viri v ključnih regijah sveta. Izjave so ponovno spodbudile razprave o suverenosti avtonomnega danskega ozemlja in ameriških interesih v Latinski Ameriki. Trumpova retorika nakazuje, da Združene države Amerike obravnavajo te regije kot ključne za svojo dolgoročno varnost in gospodarsko prevlado. Čeprav so bile podobne pobude v preteklosti deležne kritik s strani mednarodne skupnosti in zadevnih držav, Trump vztraja pri svojem stališču, da so takšni premiki nujni za prihodnost države.

ZDA so v Venezueli izvedle vojaško operacijo, ki je privedla do aretacije Nicolasa Madura. Kitajska je obsodila aretacijo in pozvala k njegovi izpustitvi, medtem ko naj bi aretacija Madura predstavljala udarec za Putinovo Rusijo, posebej v povezavi z ruskimi prihodki od nafte. Začasna predsednica Venezuele je ponudila sodelovanje z ZDA.

Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je ob koncu leta 2025 objavila posodobljeno Nacionalno varnostno strategijo, ki prvič po dolgih letih vključuje Monroevo doktrino, kar nakazuje vrnitev k agresivnejši zunanji politiki v zahodni polobli. Ta poteza signalizira namero Združenih držav Amerike po ponovni vzpostavitvi prevlade v Latinski Ameriki in preprečevanju tujih vplivov, kar vključuje tudi morebitne intervencionistične ukrepe. V tem kontekstu so se pojavile nove napetosti glede ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga Trumpovega svetovalca objavila podobo otoka v barvah ameriške zastave z napisom "Kmalu". Danska in lokalne oblasti na Grenlandiji so takšne namige o priključitvi k ZDA že večkrat odločno zavrnile. Na diplomatskem področju je ameriški zunanji minister poudaril, da ZDA ne želijo neposredno posegati v notranje zadeve drugih držav, temveč le ščititi svoje nacionalne interese, pri čemer je Venezuelo ločil od preteklih primerov, kot sta Irak ali Libija. Kljub temu je senator Marco Rubio napovedal pripravljenost na sodelovanje z venezuelsko vlado, pod pogojem, da bo ta sprejela odločitve, ki so v skladu z ameriškimi pričakovanji. Takšna retorika v kombinaciji z novo varnostno strategijo potrjuje premik k politiki, kjer ZDA vsako vmešavanje evropskih ali drugih sil v politiko držav Severne in Južne Amerike razumejo kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Danska je izrazila nezadovoljstvo, ker je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta predsednika Trumpa, Stephena Millerja, na družbenem omrežju X objavila spremenjeno sliko Grenlandije, prekrito z ameriško zastavo. Objava je sledila vojaški operaciji ZDA proti Venezueli in je bila razumljena kot provokacija glede statusa Grenlandije.

Danska vlada je izrazila oster odziv na objave Katie Miller, soproge vplivnega svetovalca v administraciji Donalda Trumpa, ki so namigovale na bližajočo se ameriško priključitev Grenlandije. Millerjeva, nekdanja uradnica ZDA, je na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije z ameriško zastavo, kar je v Københavnu sprožilo val razburjenja. Incident je dodatno zaostril že tako napete odnose med državama, saj predsednik Trump odkrito ponavlja svoje namere po prevzemu nadzora nad tem strateškim otokom. Danski politični vrh je dejanje označil za provokacijo, ki spodkopava suverenost Kraljevine Danske. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka ameriških geostrateških interesov, zlasti zaradi nacionalne varnosti in dostopa do Arktike. Kljub jasnim zavrnitvam s strani Danske in lokalnih grenlandskih oblasti Trumpova administracija nadaljuje s stopnjevanjem retorike, kar vključuje tudi neformalne napovedi o skorajšnjem prevzemu ozemlja.

Nicolása Madura so ameriške sile po aretaciji premestile v zapor v Brooklynu, kjer naj bi se že v ponedeljek pojavil pred sodnikom v New Yorku. Demokratski voditelji so ostro kritizirali Trumpovo vojaško operacijo v Venezueli in jo označili za nezakonito, saj ni imela odobritve kongresa. V Madridu so potekali protesti proti 'imperialistični agresiji' ZDA v Venezueli. Obenem se razkriva ozadje Madura, ki se je povzpel od voznika avtobusa do predsednika, medtem ko se je Venezuela soočala z gospodarskim propadom.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Danski veleposlanik v Washingtonu je pozval k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti Grenlandije, potem ko je soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše na družbenih omrežjih objavila sporno fotografijo. Objava je prikazovala to avtonomno dansko ozemlje, nad katerim je bila s fotomontažo dodana zastava Združenih držav Amerike. Incident je sprožil diplomatsko nelagodje med Kopenhagenom in Washingtonom. Danska vlada je prek svojega diplomatskega predstavnika poudarila pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljskih meja. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, je v preteklosti že bila predmet diplomatskih trenj med državama, zlasti zaradi strateškega pomena in naravnih virov. Kljub incidentu na družbenih omrežjih se državi še naprej spopadata z vprašanji geopolitične varnosti na Arktiki, kjer si obe prizadevata za ohranitev stabilnosti.

Žena svetovalca Donalda Trumpa, Stephena Millerja, Katie Miller, je objavila zemljevid Grenlandije, obarvan v barve ameriške zastave. Objava je sprožila ogorčenje na Danskem.

Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so zajeli predsednika Nicolasa Madura, zagrozil venezuelski začasni predsednici Delcy Rodríguez, da bo plačala visoko ceno, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je prav tako ponovno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije in opozoril, da bi lahko bile tudi druge države izpostavljene ameriški intervenciji.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

Po objavi zemljevida Grenlandije, obarvanega v barve ameriške zastave, s strani Katie Miller, žene namestnika vodje kabineta Bele hiše Stephena Millerja, se je danski ambasador v ZDA, Jesper Moller Sorensen, odzval s pozivom k spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske.

Donald Trump je ponovno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije in nakazal na možno vojaško operacijo ZDA v Kolumbiji. Zahodni mediji so poročali o odzivih na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, kjer je Trump dejal, da bo Washington diktiral politiko.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo in da z Venezuelo še niso zaključili. Poudaril je, da jo potrebujejo. Rusija pa je razkrila, da je Kaja Kallas podprla napad na Venezuelo, da bi pridobila Trumpovo podporo v ukrajinskem konfliktu. Danska je pozvala Trumpa, naj preneha groziti.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Razkrite so bile nove podrobnosti o ameriškem zajetju Nicolása Madura v Venezueli. Operacija je bila natančno načrtovana in izvedena s približno 150 letali. Donald Trump je izjavil, da želijo ZDA voditi Venezuelo do ustreznega prehoda oblasti in zagrozil z novimi napadi. Maduro je že na poti v New York, kjer mu bodo sodili.

Ameriške sile so izvedle racijo v Venezueli in aretirale Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores, ki so ju prepeljali iz Caracasa. Trump je napovedal, da želijo ZDA voditi Venezuelo do »primernega prehoda oblasti« in zagrozil z novim valom napadov. Ameriške sile naj bi za operacijo pripravile kopijo Madurove rezidence. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da je bila intervencija v nasprotju z mednarodnim pravom. Poleg tega je Trump izrazil željo po aneksiji Grenlandije, kar je sprožilo solidarnost Francije z Dansko.