Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zaveznicam v zvezi NATO posredoval ostro opozorilo, v katerem zahteva, da zavezništvo podpre ameriška prizadevanja za pridobitev Grenlandije. Trump trdi, da je otok ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in vzpostavitev obrambnega sistema, znanega kot "zlata kupola". Po njegovih besedah bi prehod Grenlandije pod ameriško upravo okrepil učinkovitost zavezništva, hkrati pa je opozoril, da NATO brez vojaške moči ZDA ne bi predstavljal nikakršne resne odvračalne sile. Politična analitičarka Mariia Zolkina opozarja, da Trumpove zahteve po Grenlandiji predstavljajo resno tveganje za razkol znotraj severnoatlantskega zavezništva. Razhajanja se ne pojavljajo le zaradi vprašanja vojne v Ukrajini, temveč predvsem zaradi osebnih političnih ambicij in interesov ameriškega predsednika, ki želi s pridobitvijo novega vojaškega oporišča pustiti trajno politično zapuščino. Evropski partnerji se v odgovor na to spopadajo z izzivom, kako pomiriti Trumpove varnostne pomisleke, ne da bi pri tem ogrozili suverenost Kraljevine Danske, pod katero otok spada. Napetosti se stopnjujejo v času, ko se globalni politični red premika proti skrajni desnici, kar vpliva tudi na notranjo dinamiko Evropske unije. Medtem ko se Madžarska, Poljska, Avstrija in Italija pod vplivom Trumpovih strategov soočajo z notranjimi pritiski na demokratične standarde, se Kanada in nekatere druge zaveznice že pripravljajo na morebitne gospodarske ultimatome. Grenlandija, ki je kot del Danske že vključena v NATO, tako ostaja osrednja točka geostrateških trenj med ZDA, Rusijo in Kitajsko.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo opozoril, da bi morebiten poskus Združenih držav Amerike, da si prisvojijo Grenlandijo, sprožil val posledic brez primere. Po besedah tiskovne predstavnice francoske vlade Macron meni, da bi takšna enostranska dejanja resno ogrozila mednarodno stabilnost in diplomatske odnose v arktični regiji. Francoski predsednik je poudaril pomen spoštovanja ozemeljske celovitosti suverenih držav in opomnil, da Grenlandija kljub svoji avtonomiji ostaja pod dansko krono. Macronove izjave odražajo naraščajočo zaskrbljenost evropskih zaveznic nad geopolitičnimi ambicijami Washingtona na severu, ki bi lahko vodile v nove diplomatske spore znotraj zveze NATO. Opozorilo prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o prihodnosti Arktike in njenih naravnih virov. Francija, ki želi ohraniti vlogo ključne akterke v evropski zunanji politiki, s tem sporoča, da ne bo dopustila samovoljnega spreminjanja meja v svoji neposredni bližini brez ustreznih odgovorov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na seji vlade ostro obsodil prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Macron je poudaril, da bi kakršen koli poseg v suverenost evropske zaveznice sprožil dogodke brez primera in povzročil nepredvidljive posledice za mednarodne odnose. Francoski voditelj je s tem izrazil neposredno podporo Danski, pod katero sodi omenjeno arktično ozemlje. Izjave francoskega predsednika odražajo naraščajočo zaskrbljenost znotraj Evropske unije glede ameriške zunanje politike in njenih ambicij na Arktiki. Macron je izpostavil, da evropska suverenost ni predmet pogajanj in da so takšni poskusi destabilizirajoči za celotno zavezništvo Nato. Francoska vlada pozorno spremlja situacijo in ne podcenjuje resnosti ameriških namer, ki so v zadnjem tednu povzročile diplomatske napetosti. Diplomatski spor se je stopnjeval po odpovedi Trumpovega obiska v Kopenhagnu, saj je danska stran predloge o prodaji Grenlandije označila za absurdne. Macronova podpora Danski utrjuje francosko vlogo kot zagovornice evropske enotnosti in strateške avtonomije, hkrati pa opozarja na krhkost čezatlantskih vezi v obdobju trenutne ameriške administracije. Dogodek se odvija v luči širših geopolitičnih premikov, kjer se Francija vse pogosteje postavlja po robu enostranskim potezam ZDA.

Skupina ameriških znanstvenikov in nekdanjih vladnih uradnikov je pripravila oceno morebitnega nakupa Grenlandije, ki bi Združene države Amerike lahko stal približno 700 milijard dolarjev. Po poročanju televizijske hiše NBC so strokovnjaki pri izračunu upoštevali vrednost naravnih virov, strateškega položaja in infrastrukture največjega otoka na svetu. Analiza predstavlja doslej najpodrobnejši finančni okvir za idejo, ki se je v preteklosti že pojavljala v ameriških političnih razpravah. Poleg neposrednih stroškov nakupa bi ameriški proračun prevzel tudi znatne letne subvencije, ki jih Grenlandiji trenutno zagotavlja Danska. Te znašajo več kot pol milijarde dolarjev letno in so ključne za delovanje tamkajšnjih javnih storitev in infrastrukture. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšna transakcija zahtevala ne le ogromna finančna sredstva, temveč tudi kompleksna diplomatska pogajanja s kraljevino Dansko. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi dejanska cena lahko še narasla zaradi naraščajočega pomena Arktike v svetovni geopolitiki. Taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do neizkoriščenih nahajališč rudnin, kar povečuje strateško vrednost otoka. Kljub visokemu znesku nekateri analitiki trdijo, da bi dolgoročne koristi za nacionalno varnost ZDA lahko upravičile takšno investicijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je Grenlandijo postavil na vrh svojih zunanjepolitičnih prioritet, kar je sprožilo odziv Danske, ki je že okrepila svojo vojaško prisotnost na tem strateško pomembnem otoku. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovih napovedih o morebitnih ukrepih proti državam, ki ne sledijo interesom Združenih držav Amerike, podobno kot se je to zgodilo ob nedavni aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Za sredo je v Washingtonu sklicano srečanje, na katerem bodo razpravljali o prihodnosti otoka in varnostnih vprašanjih v Arktiki. Bela hiša je v okviru svoje komunikacijske strategije objavila simbolične podobe, ki nakazujejo na odločilne trenutke v ameriški zunanji politiki, medtem ko danska stran poudarja svojo suverenost nad ozemljem. Trumpov pristop do Grenlandije odraža njegovo širšo doktrino izvajanja pritiska na zaveznice in nasprotnice z namenom doseganja gospodarskih ter teritorialnih prednosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko zaostritev odnosov vplivala na stabilnost znotraj zavezništva NATO, saj Danska velja za ključno evropsko partnerico. Dogajanje spremlja tudi širša mednarodna javnost, saj Trumpova administracija v svojem novem mandatu nadaljuje z agresivno retoriko glede arktičnih surovin in strateških poti. Medtem ko Washington poudarja nujnost ameriškega nadzora nad regijo zaradi kitajskega in ruskega vpliva, København odgovarja z diplomatsko previdnostjo in krepitvijo obrambnih zmogljivosti na severu. Sreda bo tako ključen dan za razjasnitev namer obeh strani.

Danska je na Grenlandijo napotila predhodnico vojaških sil in dodatno opremo, da bi okrepila svojo prisotnost na otoku in ga pripravila na morebiten prihod večjih glavnih sil v prihodnje. Po poročanju danske radiotelevizije DR je letalo danskih oboroženih sil na otoku pristalo v ponedeljek zvečer, s čimer se je uradno začela operacija utrjevanja obrambnih zmogljivosti na tem strateško pomembnem območju. Operacija vključuje namestitev vojaškega osebja, ki bo skrbelo za logistično pripravljenost otoka na sprejem tako danskih kot tujih zavezniških enot. Ta poteza odraža naraščajoč pomen Arktike v sodobnem varnostnem okolju, kjer se krepijo geopolitični interesi različnih svetovnih sil. Cilj napotitve je zagotoviti nemoteno delovanje vojaške infrastrukture v primeru potrebe po hitrem posredovanju. K projektu povečanja vojaške prisotnosti se pridružuje tudi Švedska, ki bo v okviru danskega prizadevanja na otok napotila svoje častnike. Gre za usklajeno nordijsko obrambno sodelovanje, ki poudarja pomen stabilnosti v arktični regiji. Prisotnost švedskih častnikov bo po navedbah virov prispevala k boljši integraciji vojaškega načrtovanja in operativnega sodelovanja med sosednjima državama v tem delu sveta.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za neodvisnost in zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta v Beli hiši opravila ključne pogovore z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Glavni namen obiska v Washingtonu je bil prepričati ameriško administracijo, naj opusti zamisli o aneksiji oziroma priključitvi tega največjega otoka na svetu k Združenim državam Amerike. Sestanek, ki je bil vključen v uradni delovni urnik ameriškega državnega sekretarja, je potekal v času povečanih geopolitičnih apetitov po Arktiki. Grenlandska delegacija je skupaj z dansko poudarila pomen ohranitve trenutnega statusa in suverenosti, medtem ko ameriška stran pod novo administracijo kaže povečan strateški interes za otok. Pogovori so se osredotočili na prihodnost otoka in stabilnost v arktični regiji. Čeprav so bili pogovori diplomatsko vljudni, vprašanje statusa Grenlandije ostaja točka napetosti med Washingtonom in Kopenhagnom. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod dansko krono, vztrajno zavrača kakršne koli možnosti prodaje ali priključitve, hkrati pa si prizadeva za večjo stopnjo neodvisnosti pri lastnih zunanjepolitičnih odločitvah, zlasti ko gre za naravne vire in varnostna vprašanja.

Danska je okrepila svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji, tik pred ključnimi pogovori z Združenimi državami. Ta odločitev je odgovor na pritisk iz Washingtona.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Govor Donalda Trumpa v tovarni Ford je bil ocenjen kot dokaz njegove osebne stiske in padca podpore. Kritike so se pojavile tudi zaradi njegovega koketiranja z vojnami v Venezueli, Iranu in Grenlandiji, kar naj bi odvrnilo del privržencev. Poleg tega se je okrepilo nasprotovanje prevzemu Grenlandije, saj je peticijo proti temu podpisalo že več kot 46.000 ljudi. Podatki kažejo, da Trump izgublja podporo med nestanovitnimi volivci.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Združene države Amerike so v svoji zgodovini bistveno spremenile svoj geografski obseg s serijo strateških nakupov ozemelj, ki so segali od Aljaske do Floride. Ti procesi so bili ključni za oblikovanje današnjih meja države in so pogosto vključevali diplomatska pogajanja z evropskimi kolonialnimi silami. Trenutne razprave o morebitnem ameriškem zanimanju za Grenlandijo tako niso osamljen primer, temveč del širšega zgodovinskega vzorca ameriške ozemeljske ekspanzije. Zgodovinski primeri, kot je nakup Aljaske od Rusije ali Floride od Španije, kažejo na dolgotrajno prakso Washingtona, da namesto vojaških osvajanj uporabi finančna sredstva za pridobivanje strateško pomembnih območij. Vsak tak nakup je prinesel nove naravne vire in strateško prednost, hkrati pa je zmanjšal vpliv drugih velesil na severnoameriški celini. Zanimanje za Grenlandijo, ki se v javnosti znova pojavlja, odraža geostrateške interese v Arktični regiji, kjer so vprašanja suverenosti in nadzora nad potmi ter viri postala ključna v sodobni geopolitiki. Čeprav so takšni predlogi v današnjem času naleteli na mešane odzive, zgodovina potrjuje, da so Združene države Amerike s takšnimi transakcijami v preteklosti že uspešno utrdile svojo vlogo svetovne velesile.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po grožnjah ZDA je Danska napovedala okrepitev svoje vojske na Grenlandiji, kjer imajo ZDA že vojaške baze. Donald Trump je na svojem družbenem omrežju zapisal, da bi postal NATO z Grenlandijo v rokah ZDA veliko bolj mogočen in učinkovit. Medtem ameriški naftarji niso navdušeni nad Trumpovim načrtom, ki se nanaša na Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil pričakovanje, da bodo Združene države Amerike v sodelovanju z Dansko nadaljevale z obrambo in zaščito Grenlandije. Merz je poudaril, da bodo potekajoči pogovori v naslednjih dneh in tednih natančneje določili naravo in obliko tega sodelovanja. Po njegovih besedah so v podrobnih pogovorih z dansko stranjo z namenom izboljšanja varnostne situacije na tem strateško pomembnem območju. Nemški kancler je izpostavil pomen Grenlandije za širšo varnostno arhitekturo Zahoda in poudaril, da je sodelovanje med Washingtonom in Københavnom ključno za stabilnost regije. Čeprav podrobnosti prihodnjega sodelovanja še niso povsem jasne, Merz ostaja optimističen glede nadaljevanja ameriške prisotnosti. Izjave nemškega kanclerja prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo vprašanja o prihodnji ameriški zunanji politiki in njihovi vlogi v Arktični regiji. Nemčija kot ključna evropska gospodarska sila pozorno spremlja te pogovore, saj varnostna situacija na severu neposredno vpliva na stabilnost celotne Evropske unije in Natovih zaveznic.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v ponedeljek na Švedskem izjavil, da bi morebitno nasilno zavzetje Grenlandije s strani Združenih držav Amerike pomenilo konec severnoatlantskega zavezništva (Nato). Kubilius je poudaril, da bi takšno dejanje ameriške agresije sprožilo obveznosti držav članic Evropske unije, ki bi morale v skladu s pogodbami priskočiti na pomoč Danski. Grenlandija je namreč avtonomno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske. Komisarjeva izjava prihaja v času povečanih razprav o prihodnosti čezatlantskih odnosov in varnostne arhitekture v Evropi. Po njegovih besedah so države članice zveze Nato dolžne zaščititi ozemlje zavezništva, kamor spada tudi Grenlandija, pred kakršno koli obliko zunanjega napada ali prisilnega prevzema, ne glede na to, od kod agresija izvira. Takšen scenarij bi po mnenju Kubiliusa popolnoma spodkopal temelje mednarodnega prava in kolektivne obrambe. Analitiki opozarjajo, da so takšne izjave odraz naraščajočih napetosti in skrbi znotraj Evropske unije glede nepredvidljivosti zunanje politike nekaterih zaveznic. Kubilius je svoja stališča predstavil na varnostni konferenci, kjer je poudaril nujnost krepitve evropske obrambne avtonomije in solidarnosti med državami članicami v primeru nepredvidenih geopolitičnih premikov v arktični regiji.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Donald Trump se je soočil z novimi kritikami in izzivi. Po poročanju je Trumpova administracija sprožila preiskavo proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, kar je sprožilo odziv zagovornikov neodvisnosti ameriške centralne banke. Republikanski senator Thom Tillis je obljubil, da bo blokiral Trumpove nominirance. Prav tako je bil odpuščen tožilec Robert McBride, ker ni hotel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeya.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Vrhovni poveljnik sil zveze Nato je poudaril, da je zavezništvo še vedno daleč od kakršne koli krize, kljub napetostim, ki so se pojavile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega odkupa Grenlandije. Trump je v preteklem tednu večkrat izrazil namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o diplomatskem sporu znotraj zavezništva. Danska vlada je predloge o prodaji Grenlandije odločno zavrnila in poudarila, da območje ni naprodaj, saj gre za avtonomno ozemlje pod dansko krono. Ker sta tako Danska kot Združene države Amerike ključni članice zveze Nato, so se pojavili pomisleki o vplivu tega dvostranskega nesoglasja na stabilnost in enotnost celotnega obrambnega bloka. Poveljnik sil je v odzivu na dogajanje skušal pomiriti zaveznice in javnost. Kljub nenavadnim diplomatskim okoliščinam vojaški vrh zveze Nato ocenjuje, da odnosi med članicami ostajajo trdni na operativni ravni. Incident sicer odraža nepredvidljivost trenutne ameriške zunanje politike, vendar po mnenju poveljnika ne ogroža temeljnega delovanja zavezništva ali varnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi geopolitičnih interesov.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Dansko ministrstvo za obrambo je potrdilo veljavnost vojaške direktive iz leta 1952, ki danskim vojakom nalaga oborožen odpor v primeru poskusa zasedbe Grenlanda, in sicer tudi brez izrecnega ukaza vrhovnega poveljstva. Navodilo določa, da morajo enote uporabiti silo proti katerikoli tuji vojski, ki bi skušala prevzeti nadzor nad tem strateškim otokom, ne glede na to, ali gre za sovražno silo ali sile zaveznic, vključno z vojsko Združenih držav Amerike. Potrditev te stare direktive prihaja v času ponovnih geopolitičnih razprav o statusu Grenlanda in morebitnih interesih tujih velesil po nadzoru nad njegovim ozemljem. Dokument iz obdobja hladne vojne je bil zasnovan z namenom zagotavljanja takojšnjega odziva v primeru nenadne agresije, ko komunikacijske poti z dansko prestolnico morda ne bi delovale. Ministrstvo je poudarilo, da avtonomija vojakov pri odločanju o uporabi ognja ostaja ključni element danske obrambne strategije na Arktiki. Čeprav so Združene države Amerike ključna zaveznica Danske v okviru zveze NATO, direktiva jasno nakazuje, da nobena tuja sila nima pravice do enostranske zasedbe ozemlja pod dansko suverenostjo. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po preteklih izjavah nekaterih ameriških predstavnikov o možnosti nakupa ali prevzema večjega vpliva nad otokom, kar Danska vztrajno zavrača kot kršitev svoje ozemeljske celovitosti.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.