Združene države Amerike so po izvedeni vojaški operaciji v Venezueli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores privedle pred sodišče v New Yorku. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo odredil zaradi obtožb o trgovini z drogami in sodelovanja s kriminalnimi organizacijami. Maduro se je v javnosti pojavil v ukleščen v lisice, kar po Trumpovih besedah simbolizira padec skorumpiranega voditelja. Dogodek je povzročil izrazito zaostritev odnosov v regiji, saj je Trump zagrozil tudi Kolumbiji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje ostro odzval in ukazal povišano stopnjo pripravljenosti kolumbijske vojske. Petro je zavrnil Trumpove izjave in poudaril, da bo vojska v primeru napada odgovorila s streljanjem na napadalce. Medtem ko ameriško tožilstvo pripravlja postopek proti Maduru, so se v javnosti pojavile informacije o ogromnem premoženju njegove družine, ki vključuje luksuzne vile in pozlačene avtomobile znamke Ferrari, kar dodatno podpihuje obtožbe o sistemski korupciji v Venezueli.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v torek ostro kritiziral predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa in njegove kognitivne sposobnosti označil za senilne. Odziv je sledil potem, ko naj bi ga Trump po Petrovih navedbah poimenoval za »narkokartelskega izobčenca«. Besedni spopad predstavlja nov vrhunec v zaostrenih odnosih med Bogoto in Washingtonom, ki so se začeli krhati po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo. Petro je poudaril, da so Trumpove obtožbe neutemeljene in da odražajo upad njegovih mentalnih sposobnosti. Napetosti med voditeljema so se stopnjevale že v preteklem mesecu, ko je ameriški predsednik neposredno opozoril Petra, da bo po padcu Nicolása Madura v Venezueli on naslednja tarča ameriškega pritiska. Diplomatski odnosi med državama ostajajo izjemno napeti, saj se Kolumbija spopada z naraščajočimi pritiski glede nadzora nad trgovino z drogami in geopolitične usmeritve v regiji.

Maria Corina Machado, voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, je v zadnji izjavi poudarila, da bi si prestižno priznanje želela deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Machado je pojasnila, da nagrada v resnici pripada venezuelskemu ljudstvu, Trumpu pa jo želi pripisati zaradi njegove odločilne vloge v boju za svobodo Venezuele. Izjava prihaja le dva dni po odvzemu prostosti dosedanjemu predsedniku Nicolasu Maduru, kar je močno spremenilo politično dinamiko v državi. Kljub temu da je Trump javno izključil Machado kot možno kandidatko za prevzem vodenja države v prehodnem obdobju, opozicijska voditeljica ostaja naklonjena njegovim preteklim dejanjem in pritiskom na Madurov režim. V svojem nagovoru je potrdila namero, da se v domovino vrne takoj, ko bo to mogoče. Njeno vztrajanje pri delitvi nagrade s Trumpom odraža politično strategijo ohranjanja tesnih vezi z Združenimi državami Amerike, ki so bile ključne pri mednarodnem nepriznavanju Madurove oblasti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so izvedle odmevno operacijo, v kateri so prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Akcija, ki je temeljila na obtožbah o trgovini z mamili in geopolitičnih napetostih, predstavlja eno najbolj dramatičnih ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnji generaciji. Ameriško ministrstvo za pravosodje je predhodno razpisalo nagrado v višini 50 milijonov dolarjev, s čimer so Madura namesto kot političnega voditelja obravnavali kot kaznivca. Dogodek je v regiji sprožil mešane odzive, pri čemer so nekatere države dejanje obsodile kot kršitev suverenosti, druge pa so ostale pri previdnih izjavah o regionalni stabilnosti. Operacija razgalja dolgotrajna trenja med Washingtonom in socialističnimi režimi v Latinski Ameriki, ki jih je v preteklosti simboliziral predvsem Fidel Castro. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s tem dejanjem potrdila svojo pripravljenost na uporabo sile, ko diplomacija ne prinese želenih rezultatov. Kritiki poudarjajo, da takšne poteze kažejo na kontinuiteto ameriškega imperializma, ki regijo še vedno obravnava kot svoje vplivno območje, medtem ko se latinskoameriške države kljub retoriki o avtonomiji še vedno spopadajo s strukturno ranljivostjo pred odločitvami ZDA.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta se zapletla v oster verbalni spopad, ki je resno zaostril diplomatske odnose med državama. Trump je Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem, hkrati pa je Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili in ga označil za sokrivca pri širjenju narkokartelov. Odziv Bogote je bil buren; predsednik Petro je obtožbe zavrnil kot obrekovanje in Trumpu sporočil, naj preneha s širjenjem neresnic. V daljšem zapisu na družbenih omrežjih je Petro celo nakazal, da se je pripravljen ponovno oprijeti orožja, če bi bilo to potrebno za obrambo države pred, po njegovih besedah, neupravičenimi ameriškimi grožnjami. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih trenj, ki izvirajo iz Trumpovih očitkov o neučinkovitosti kolumbijskih oblasti pri uničevanju nasadov koke in proizvodnje kokaina.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura in njegovo ženo, je Donald Trump usmeril pozornost na Kolumbijo, Kubo, Mehiko in Iran. Napovedal je tudi možnost vojaškega posredovanja proti Kolumbiji in napovedal skorajšnji padec kubanskega režima.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zavrnil obtožbe Donalda Trumpa o povezavi s trgovino z drogami, potem ko je Trump Kolumbiji zagrozil z vojaškim posredovanjem. Trump je tudi opozoril Iran, da bo močno prizadet, če bo prišlo do nadaljnjih ubojev protestnikov. Poleg tega je Trump dejal, da Grenlandija nujno potrebna ZDA. Elon Musk pa je objavil fotografijo večerje s Trumpom in njegovo ženo Melanio.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Kolumbijska vlada je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli na 2.219 kilometrov dolgo mejo s sosednjo državo napotila 30.000 vojakov. Odločitev za mobilizacijo dodatnih kopenskih, zračnih in pomorskih sil je sprejel predsednik Gustavo Petro, potem ko so ameriške sile v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah kolumbijskega obrambnega ministra Pedra Sáncheza Suáreza je glavni cilj operacije zagotavljanje varnosti in preprečevanje morebitnih kršitev ozemlja. Posebna pozornost je namenjena regiji Catatumbo na severu departmaja Santander, kjer bo nameščenih 11.000 vojakov. Gre za območje z visoko stopnjo tveganja zaradi prisotnosti oboroženih tolp, kot je El Tren de Aragua, in neformalnih migracijskih poti. Poleg vojaške okrepitve je Kolumbija aktivirala tudi mehanizme humanitarne pomoči in vzpostavila pet enot za krizno upravljanje v mestu Cúcuta, saj se pripravlja na morebiten nov val beguncev, ki bi lahko sledil destabilizaciji v sosednji državi. Zaradi ameriškega posega je Kolumbija kot trenutna članica Varnostnega sveta ZN zahtevala nujno sejo tega organa.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

V Združenih narodih so se nadaljevali odzivi na aretacijo Nicolasa Madura. Rusija je ostro obsodila ameriški poseg v Venezueli in označila aretacijo Madura in Cilio Flores kot zločin. ZDA so preko svojega predstavnika v ZN branile svoje dejanje in izrazile željo po boljši prihodnosti za Venezuelo, hkrati pa poudarile, da je to njihovo interesno območje. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in dejal, da ostaja predsednik Venezuele.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Razkrito je, da je ameriška vojska aretirala Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores v Caracasu ter ju prepeljala v New York zaradi obtožb o trgovini s kokainom. Delcy Rodriguez je bila imenovana za začasno predsednico Venezuele. Sojenje bo vodil 92-letni zvezni sodnik Alvin Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi ostro napadel novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa in ga uvrstil v tako imenovani klan pedofilov. Petro je v svojem nagovoru zatrdil, da omenjena skupina načrtno spodkopava temelje demokracije, kar je sprožilo precejšnje začudenje v mednarodni diplomaciji. Njegove izjave so bile usmerjene neposredno proti Trumpu, pri čemer kolumbijski voditelj ni ponudil konkretnih dokazov za svoje obtožbe. Takšna retorika pomeni močno zaostritev odnosov med Bogoto in Washingtonom, ki sta tradicionalno tesna zaveznika na področju boja proti trgovini z drogami in zagotavljanja regionalne varnosti. Izjava odraža globoko ideološko razhajanje med levico, ki jo predstavlja Petro, in desnim populizmom Trumpove administracije. Diplomatski krogi zdaj pozorno spremljajo morebitne odzive iz Bele hiše, saj bi takšne obtožbe lahko trajno škodovale sodelovanju med državama.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Operacija zajetja Nicolása Madura naj bi po poročanju venezuelskega uradnika zahtevala približno 40 življenj med civilisti in vojaškimi osebami. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene s strani Združenih držav. Trumpovi zavezniki naj bi izrazili nestrinjanje z napadom v Venezueli. Maduro naj bi s svojimi plesi ob pesmih, ki pozivajo k miru, spodbudil odločitev za njegovo aretacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga zadržujejo v zloglasnem newyorškem zaporu Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Obtožena sta narkoterorizma in zločinov proti človečnosti. Varnostni svet ZN je zaradi ameriške vojaške intervencije v Venezueli sklical nujno sejo. V New Yorku se začenja sojenje Madurovemu paru, kar povzroča zaskrbljenost glede nevarnih precedensov.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Venezuelsko vrhovno sodišče je odredilo, da Delcy Rodríguez prevzame položaj začasne predsednice po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. Mehiško veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane, naj se izogibajo potovanjem v Venezuelo, kolumbijski predsednik Petro pa je okrepil mejo s Venezuelo po opozorilu Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu razkril nove podrobnosti o operaciji zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je pojasnil, da so ameriške sile Madura zajele v predsedniški palači v Caracasu, kjer je bil pod močnim varovanjem. Po besedah ameriškega predsednika bi se operacija lahko končala s smrtnim izidom, če bi Maduro ob zajetju nudil odpor, vendar so ga uspešno pridržali in odpeljali iz države. Ob potrditvi uspešne izvedbe operacije je Trump javno posvaril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden, s čimer je nakazal na morebitne nadaljnje premike v regionalni politiki Latinske Amerike. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale od diplomatskih groženj do neposrednega vojaškega posredovanja sil Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Maduro je bil po poročilih prepeljan v New York, kjer ga čakajo nadaljnji postopki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli so ga skupaj z ženo Cilio Flores aretirale ameriške sile. General Caine je podrobno opisal drzno operacijo zajetja. Maduro in Floresova sta pristala v New Yorku, kjer jima bo sojeno. Župan New Yorka je dejal, da je zajetje Madura "dejanje vojne". Venezuelci v izgnanstvu so zajetje pozdravili kot božansko pravico.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izrekel ostra opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, v katerih mu je svetoval, naj bo izjemno previden, saj bi lahko bil naslednji po Nicolásu Maduru. Trump je Petra neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah se bo Petro spopadal z resnimi težavami, če ne bo priznal odgovornosti za razmere v svoji državi. Napetosti med voditeljema so se dodatno zaostrile po tem, ko je Trump Kolumbijo označil za glavno proizvajalko prepovedanih substanc, ki ogrožajo ameriško varnost. Retorika ameriškega predsednika nakazuje na možnost strožjih ukrepov proti kolumbijski vladi, podobnih tistim, ki jih Washington izvaja proti Venezueli in Kubi. Trumpova administracija meni, da Petrova politika ni zadostna za zajezitev narkokartelov, kar vodi v destabilizacijo celotne regije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da njegova opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru ostajajo v veljavi, kljub začetku vojaških operacij v sosednji Venezueli. Washington po besedah ameriškega predsednika ne namerava odstopiti od svojih stališč, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji. Trump je v izjavi za medije poudaril, da so prejšnja opozorila, povezana predvsem z vprašanji varnosti in nadzora meja, še vedno aktualna in da Bela hiša pozorno spremlja ravnanje Bogote. Napetosti med državama so se stopnjevale hkrati z ameriškimi pritiski na Kubo in Venezuelo, kjer ZDA izvajajo vojaške dejavnosti. Trumpova administracija Kolumbiji očita nezadostno sodelovanje pri zatiranju kriminalnih dejavnosti, kar bi lahko vodilo v nadaljnje zaostrovanje sankcij ali diplomatsko izolacijo. Odločenost ZDA, da vztrajajo pri svojih opozorilih tudi sredi aktivnih vojaških operacij v soseščini, kaže na širšo strategijo spreminjanja političnega ravnovesja v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo uradno obtožnico proti Nicolásu Maduru, ki so ga ameriški tožilci označili za nekdanjega predsednika Venezuele. Obtožnica, ki jo je obravnavalo sodišče v New Yorku, Madura in njegovo soprogo bremeni konspiracije za mamilarski terorizem, uvoza velikih količin kokaina v ZDA ter nezakonite posesti težkega orožja in mitraljezov. Po poročanju ameriških medijev naj bi Madura v soboto prepeljali v New York, kjer bo po prihodu nameščen v zvezni zapor v Brooklynu. Tožilci trdijo, da je Maduro sodeloval s kolumbijsko gverilsko skupino FARC pri organizaciji trgovine z drogami, kar je služilo kot sredstvo za destabilizacijo regije in financiranje njegovega režima. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave dejavnosti v južnem okrožju New Yorka. Primer predstavlja stopnjevanje diplomatskega in pravnega pritiska na venezuelsko politično vodstvo, ki ga Washington ne priznava več kot legitimno oblast.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile iz države. Trump je zatrdil, da je operacijo spremljal v živo, ter jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Medtem ko uradni Caracas dogodkov še ni podrobneje komentiral, so viri blizu venezuelskega vrha potrdili, da se podpredsednica Delcy Rodríguez trenutno nahaja v Ruski federaciji, njen brat Jorge Rodríguez pa ostaja v prestolnici. Trump je med tiskovno konferenco ostro zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Obtožil ga je vodenja laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog, ki se stekajo na ameriški trg, in mu dejal, naj "pazi na svojo zadnjo plat". Ta zaostritev retorike in neposredna vojaška akcija proti Maduru pomenita vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale preko gospodarskih sankcij in tajnih operacij obveščevalnih služb.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Trump je v soboto javno objavil posnetke aretiranega Madura, ki so ga ameriške sile že prepeljale iz države z namenom sodnega procesa v Združenih državah Amerike. Po navedbah ameriškega predsednika je bila operacija odziv na Madurovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in proizvodnjo kokaina. Dogodek je povzročil takojšnje diplomatsko zaostritev v regiji. Trump je neposredno zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil upravljanja tovarn za proizvodnjo prepovedanih substanc. Medtem ko Washington aretacijo prikazuje kot uspeh v boju proti narkoterorizmu, nekateri viri namigujejo na možnost notranje izdaje znotraj venezuelskih oboroženih sil, kar je omogočilo hiter zajetje voditelja. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA na venezuelskem ozemlju.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv uradnega Caracasa. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je nemudoma zahtevala njegovo izpustitev in v javnem nagovoru poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik te južnoameriške države. Pridržanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi obtožb o nedemokratičnih procesih in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je povzročil politično negotovost v regiji, saj venezuelska vlada dejanje označuje za kršitev suverenosti in delo imperialističnih sil. Pridržanje se je zgodilo po obdobju povečane prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju, na kar je Maduro opozarjal že v preteklih tednih. Podpredsednica Rodríguezova je pozvala mednarodno skupnost k posredovanju, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s pravnimi postopki proti voditelju države.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je bila izvedena v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, se je končala s prevozom zakoncev Maduro iz Venezuele v neznano lokacijo pod ameriškim nadzorom. Trump je dogodek označil za enega najbolj učinkovitih prikazov ameriške vojaške moči v moderni zgodovini, podrobnosti o operaciji pa bo javnosti predstavil na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Podpredsednik JD Vance je akcijo pohvalil kot dokaz, da predsednik Trump uresničuje svoje napovedi, medtem ko je Trump po izvedbi operacije že poslal opozorilo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Glede mednarodnih odzivov je Trump poudaril, da o Maduru ni razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila v začetku tedna. Operacija pomeni vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece, ko so ZDA krepile vojaško prisotnost v Karibih in uvajale sankcije proti venezuelskemu vrhu.