Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Po zajetju Nicolása Madura so se razmere v Venezueli zaostrile. Venezuelsko sodišče je Delcy Rodríguez imenovalo za začasno predsednico. Mehiško veleposlaništvo v Venezueli je pozvalo svoje državljane, naj se izogibajo potovanjem v državo. Kolumbijski predsednik Petro je po opozorilu Donalda Trumpa okrepil mejo s Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu razkril nove podrobnosti o operaciji zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je pojasnil, da so ameriške sile Madura zajele v predsedniški palači v Caracasu, kjer je bil pod močnim varovanjem. Po besedah ameriškega predsednika bi se operacija lahko končala s smrtnim izidom, če bi Maduro ob zajetju nudil odpor, vendar so ga uspešno pridržali in odpeljali iz države. Ob potrditvi uspešne izvedbe operacije je Trump javno posvaril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden, s čimer je nakazal na morebitne nadaljnje premike v regionalni politiki Latinske Amerike. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale od diplomatskih groženj do neposrednega vojaškega posredovanja sil Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Maduro je bil po poročilih prepeljan v New York, kjer ga čakajo nadaljnji postopki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil strmoglavljen s oblasti, kar je sprožilo val praznovanj med Venezuelci v tujini, hkrati pa odprlo obdobje globoke geopolitične negotovosti. Čeprav so številni pozdravili odhod dolgoletnega avtoritarnega voditelja, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo opazuje razvoj dogodkov in morebitne posledice za stabilnost celotne regije Latinske Amerike. Način njegove odstavitve in nejasnosti glede prihodnje prehodne oblasti postavljajo številna vprašanja o prihodnji smeri države. Dogajanje v Venezueli je doseglo vrhunec po mesecih stopnjevanja napetosti, ki so jih zaznamovali vojaški pritiski in stroge gospodarske sankcije. Trenutne razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju tranzicije, vprašanje prihodnjega vodstva pa ostaja nerešeno. Medtem ko podporniki opozicije upajo na demokratično prenovo, analitiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša nenaden zlom režima brez vnaprej pripravljenega načrta za stabilizacijo gospodarstva in zagotavljanje varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izrekel ostra opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, v katerih mu je svetoval, naj bo izjemno previden, saj bi lahko bil naslednji po Nicolásu Maduru. Trump je Petra neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah se bo Petro spopadal z resnimi težavami, če ne bo priznal odgovornosti za razmere v svoji državi. Napetosti med voditeljema so se dodatno zaostrile po tem, ko je Trump Kolumbijo označil za glavno proizvajalko prepovedanih substanc, ki ogrožajo ameriško varnost. Retorika ameriškega predsednika nakazuje na možnost strožjih ukrepov proti kolumbijski vladi, podobnih tistim, ki jih Washington izvaja proti Venezueli in Kubi. Trumpova administracija meni, da Petrova politika ni zadostna za zajezitev narkokartelov, kar vodi v destabilizacijo celotne regije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da njegova opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru ostajajo v veljavi, kljub začetku vojaških operacij v sosednji Venezueli. Washington po besedah ameriškega predsednika ne namerava odstopiti od svojih stališč, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji. Trump je v izjavi za medije poudaril, da so prejšnja opozorila, povezana predvsem z vprašanji varnosti in nadzora meja, še vedno aktualna in da Bela hiša pozorno spremlja ravnanje Bogote. Napetosti med državama so se stopnjevale hkrati z ameriškimi pritiski na Kubo in Venezuelo, kjer ZDA izvajajo vojaške dejavnosti. Trumpova administracija Kolumbiji očita nezadostno sodelovanje pri zatiranju kriminalnih dejavnosti, kar bi lahko vodilo v nadaljnje zaostrovanje sankcij ali diplomatsko izolacijo. Odločenost ZDA, da vztrajajo pri svojih opozorilih tudi sredi aktivnih vojaških operacij v soseščini, kaže na širšo strategijo spreminjanja političnega ravnovesja v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo uradno obtožnico proti Nicolásu Maduru, ki so ga ameriški tožilci označili za nekdanjega predsednika Venezuele. Obtožnica, ki jo je obravnavalo sodišče v New Yorku, Madura in njegovo soprogo bremeni konspiracije za mamilarski terorizem, uvoza velikih količin kokaina v ZDA ter nezakonite posesti težkega orožja in mitraljezov. Po poročanju ameriških medijev naj bi Madura v soboto prepeljali v New York, kjer bo po prihodu nameščen v zvezni zapor v Brooklynu. Tožilci trdijo, da je Maduro sodeloval s kolumbijsko gverilsko skupino FARC pri organizaciji trgovine z drogami, kar je služilo kot sredstvo za destabilizacijo regije in financiranje njegovega režima. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave dejavnosti v južnem okrožju New Yorka. Primer predstavlja stopnjevanje diplomatskega in pravnega pritiska na venezuelsko politično vodstvo, ki ga Washington ne priznava več kot legitimno oblast.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Trump je v soboto javno objavil posnetke aretiranega Madura, ki so ga ameriške sile že prepeljale iz države z namenom sodnega procesa v Združenih državah Amerike. Po navedbah ameriškega predsednika je bila operacija odziv na Madurovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in proizvodnjo kokaina. Dogodek je povzročil takojšnje diplomatsko zaostritev v regiji. Trump je neposredno zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil upravljanja tovarn za proizvodnjo prepovedanih substanc. Medtem ko Washington aretacijo prikazuje kot uspeh v boju proti narkoterorizmu, nekateri viri namigujejo na možnost notranje izdaje znotraj venezuelskih oboroženih sil, kar je omogočilo hiter zajetje voditelja. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA na venezuelskem ozemlju.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile iz države. Trump je zatrdil, da je operacijo spremljal v živo, ter jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Medtem ko uradni Caracas dogodkov še ni podrobneje komentiral, so viri blizu venezuelskega vrha potrdili, da se podpredsednica Delcy Rodríguez trenutno nahaja v Ruski federaciji, njen brat Jorge Rodríguez pa ostaja v prestolnici. Trump je med tiskovno konferenco ostro zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Obtožil ga je vodenja laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog, ki se stekajo na ameriški trg, in mu dejal, naj "pazi na svojo zadnjo plat". Ta zaostritev retorike in neposredna vojaška akcija proti Maduru pomenita vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale preko gospodarskih sankcij in tajnih operacij obveščevalnih služb.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv uradnega Caracasa. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je nemudoma zahtevala njegovo izpustitev in v javnem nagovoru poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik te južnoameriške države. Pridržanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi obtožb o nedemokratičnih procesih in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je povzročil politično negotovost v regiji, saj venezuelska vlada dejanje označuje za kršitev suverenosti in delo imperialističnih sil. Pridržanje se je zgodilo po obdobju povečane prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju, na kar je Maduro opozarjal že v preteklih tednih. Podpredsednica Rodríguezova je pozvala mednarodno skupnost k posredovanju, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s pravnimi postopki proti voditelju države.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni tiskovni konferenci na Floridi ostro napadel kolumbijskega kolega Gustava Petra in ga opozoril, naj bo izjemno previden. Trump je Petra neposredno obtožil, da osebno sodeluje pri proizvodnji kokaina in da kolumbijske oblasti aktivno spodbujajo tihotapljenje prepovedanih drog v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah v Kolumbiji delujejo tovarne pod predsednikovim nadzorom, ki oskrbujejo ameriški trg. Besedni napad predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med voditeljema, ki segajo v preteklo leto. Trump je v svojih izjavah uporabil vulgarno izrazoslovje, ko je dejal, da mora Petro "paziti na svojo rit", s čimer je nakazal možnost ostrejših ukrepov proti južnoameriški državi. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose, ki so se poslabšali že po predhodni prekinitvi ameriške finančne pomoči Kolumbiji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se na zadnje osebne diskvalifikacije še ni uradno odzval, je pa v preteklosti že pozival k mednarodnemu pregonu Trumpa zaradi vojaških operacij proti tihotapskim ladjam v Karibskem morju. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Bogoto resno ogroža regionalno sodelovanje pri boju proti narkokartelom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je bila izvedena v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, se je končala s prevozom zakoncev Maduro iz Venezuele v neznano lokacijo pod ameriškim nadzorom. Trump je dogodek označil za enega najbolj učinkovitih prikazov ameriške vojaške moči v moderni zgodovini, podrobnosti o operaciji pa bo javnosti predstavil na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Podpredsednik JD Vance je akcijo pohvalil kot dokaz, da predsednik Trump uresničuje svoje napovedi, medtem ko je Trump po izvedbi operacije že poslal opozorilo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Glede mednarodnih odzivov je Trump poudaril, da o Maduru ni razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila v začetku tedna. Operacija pomeni vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece, ko so ZDA krepile vojaško prisotnost v Karibih in uvajale sankcije proti venezuelskemu vrhu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v soboto, 3. januarja 2026, uspešno izvedle operacijo, v kateri so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je na nujni tiskovni konferenci razkril, da so ZDA med operacijo v prestolnici Caracas prekinile dobavo električne energije, kar je po njegovih besedah omogočilo hitro in učinkovito prijetje v popolni temi. Predsednik je poudaril, da so bile razmere med akcijo izjemno nevarne, vendar so ameriške enote cilje dosegle brez večjih zapletov. Ob potrditvi prijetja je Trump neposredno nagovoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra. Obtožil ga je vpletenosti v proizvodnjo in trgovino s kokainom ter mu svetoval, naj bo po Madurovem padcu previden. Trump je še dodal, da so ZDA locirale ključne sodelavce režima in da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredne vojaške spopade.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump svetoval Gustavu Petru, naj bo previden. Trump je Petra opozoril, naj »pazi na svojo rit«.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah poudaril, da bi se usoda strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura lahko pripetila kateremu koli svetovnemu voditelju. Trump je razkril, da je z Madurom govoril teden dni pred njegovim padcem in ga neuspešno pozval k prostovoljni predaji. Hkrati je venezuelski vojski zagrozil s posledicami, če bi se upirala spremembam v državi, medtem ko je za opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado dejal, da težko prevzame vodenje države zaradi domnevnega pomanjkanja notranje podpore. Zaradi dogodkov v Venezueli je Trump usmeril grožnje tudi proti sosednji Kolumbiji. Predsednika Gustava Petra je pozval k previdnosti in mu zagrozil s posledicami, kar stopnjuje napetosti v regiji po Madurovem izginotju oziroma ugrabitvi. Trumpova administracija tako stopnjuje pritisk na levičarske vlade v Latinski Ameriki, pri čemer uporablja oster retorični slog in neposredne grožnje zunanjepolitičnim nasprotnikom, kar odraža širšo strategijo njegove vrnitve na mednarodno prizorišče.

Združene države Amerike so uradno razglasile, da je nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro v priporu in bo kazensko preganjan na ameriških tleh. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva bo Maduro proces spremljal pred zveznim sodiščem, kjer se bo spopadal z dolgoletnimi obtožbami, povezanimi z mednarodno trgovino z drogami in narkoterorizmom. Aretacija, ki je bila izvedena v okviru vojaške operacije, je takoj sprožila globoko diplomatsko krizo med državama ter odprla številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti. Ameriška generalna tožilka je potrdila lokacijo sodišča in poudarila, da bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja pred ameriškim pravosodjem. Postopek proti njemu so ameriški organi pripravljali več let, stopnjevanje pritiska pa se je odrazil v nedavnem zvišanju nagrade za informacije, ki bi privedle do njegovega zajetja. Trenutno stanje v Venezueli ostaja napeto, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah samega pridržanja in prihodnjih pravnih korakih.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji domnevno zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, medtem ko prestolnica Caracas ostaja pod zračnimi napadi in v izrednih razmerah. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil Maduro ujet v okviru ameriške operacije, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in nedavnih vojaških spopadov med državama. Razmere v državi so kritične, saj so oblasti v Caracasu razglasile izredno stanje, neodvisne potrditve o Madurovi usodi pa za zdaj še ni. Zaradi stopnjevanja konfliktov je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal takojšnjo namestitev vojaških enot na meji z Venezuelo. Petro, ki je bil doslej eden redkih zagovornikov Madura, je zračne napade Združenih držav Amerike označil za agresijo na suverenost Latinske Amerike in opozoril na grozečo humanitarno krizo. Kolumbija, ki trenutno zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je zahtevala nujno sejo Organizacije ameriških držav in Združenih narodov, da bi obravnavali mednarodno zakonitost ameriškega posredovanja. Operacija je korenito spremenila geopolitično ravnovesje v regiji in Venezuelo pahnila v najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je v New Yorku vložilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, vključno z narkoterorizmom, zaroto za uvoz kokaina na ozemlje Združenih držav Amerike ter nezakonito posedovanje strojnega orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je ob tem poudarila, da se bo Maduro soočil s polno močjo ameriškega pravosodja na ameriških tleh. Postopek predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelski vrh, saj ameriški tožilci trdijo, da je Madurova administracija neposredno vpletena v mednarodno trgovino z drogami. Ta pravna poteza sledi dolgotrajnim preiskavam domnevnih povezav med venezuelsko vlado in narkokarteli, kar naj bi služilo financiranju režima in destabilizaciji regije. Odločitev za pregon predsednika tuje države na zveznem sodišču v New Yorku je v mednarodni politiki redek in izjemno oster ukrep, ki bo dodatno zaostril že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal znatno okrepitev varnostnih ukrepov na meji z Venezuelo, da bi se država pripravila na morebiten množičen prihod beguncev. Odločitev sledi nedavnim vojaškim dejavnostim Združenih držav Amerike, ki so izvedle napade na Caracas in druga venezuelska mesta. Kolumbijske oblasti so se za ta korak odločile preventivno, saj pričakujejo povečan pritisk na obmejna območja zaradi destabilizacije razmer v sosednji državi. Kljub napovedim o povečani pripravljenosti je bila situacija na mejnih prehodih v mestu Cúcuta ob njihovem odprtju povsem mirna. Novinarji na terenu so poročali o običajnem pretoku ljudi brez znakov večjih motenj ali nenadnih migracijskih valov. Kolumbijska vlada sicer pozorno spremlja razmere v Caracasu, saj bi stopnjevanje napetosti lahko povzročilo humanitarno krizo v celotni regiji. Predsednik Petro je poudaril, da je prednostna naloga zagotavljanje varnosti in ustrezna oskrba ljudi, ki bi se morda odločili za beg iz Venezuele.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Vojaške sile Združenih držav Amerike so izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Akcija, ki so jo spremljali letalski napadi in eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila ostre odzive venezuelskih oblasti. Te so napade obsodile in od Washingtona zahtevale dokaze o zdravstvenem stanju pridržanega voditelja. Medtem so ameriške oblasti objavile prvo fotografijo Madura po zajetju, na kateri je upodobljen v športnih oblačilih in s prevezo čez oči. Dogodki so sledili večtedenskim stopnjevanim napetostim med državama, ko je Maduro v preteklih dneh opozarjal na odločilno obdobje za obstoj republike in kopičenje ameriških sil v Karibskem morju. Medtem ko venezuelska vlada dejanja ZDA označuje za agresijo in kršitev suverenosti, so se v tujini, med drugim v čilskem Santiagu, na ulicah zbrali nasprotniki Madurovega režima, ki so novico o njegovem prijetju proslavili. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj se krepijo pozivi k mednarodnemu nadzoru nad položajem.

Venezuelski izseljenci v Združenih državah Amerike in Čilu so z navdušenjem sprejeli novico o prijetju predsednika Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške vojaške sile. V Doralu na Floridi se je množica zbrala v kultnem lokalu El Arepazo, ki velja za središče venezuelske skupnosti, kjer so proslavljali konec njegove vladavine. Podobni prizori so se odvijali v čilski prestolnici Santiago, kjer so tisoči Venezuelcev s trobljenjem, zastavami in vzkliki svobode zasedli mestne ulice. Operacija ameriške vojske, ki je privedla do padca režima, je sprožila spontana praznovanja po celotni latinskoameriški regiji in v ZDA. Protestniki so z razbijanjem po posodah, znanem kot cacerolazos, izražali olajšanje nad koncem dolgoletnega političnega in gospodarskega pritiska. Čeprav so Madura v preteklosti podpirali določeni regionalni voditelji, je njegovo prijetje simbolno končalo obdobje, ki so ga zaznamovali očitki o pomanjkanju demokracije in avtoritarnem vodenju države.

Donald Trump je objavil prvo fotografijo Nicolasa Madura po aretaciji, ki naj bi prikazovala Madura na ameriški ladji USS Iwo Jima. Rusija je medtem zahtevala izpustitev Madura. Trump je tudi zatrdil, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen politični prenos.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaške akcije ZDA v Venezueli in jo označil za nevaren precedens. Poudaril je, da takšna uporaba sile predstavlja tveganje za mednarodne odnose in pozval k spoštovanju mednarodnega prava.

Donald Trump je izjavil, da je med zajetjem Madura ugasnil luči v Caracasu in da je bilo v mestu nevarno. Prav tako je obtožil Gustava Petro, da proizvaja in pošilja kokain v ZDA, ter mu naročil, naj 'si pazi hrbet'. Napovedal je tudi tiskovno konferenco, na kateri bo podrobneje spregovoril o aretaciji Madura in njegove žene Cilio Flores. Trump je še omenil, da naj bi bila Delcy Rodríguez pripravljena sodelovati z Marcom Rubiom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal, da bo Kolumbija kot članica Združenih narodov sprožila postopke za sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN. Razlog za to pobudo je po Petrovih besedah vojaški napad na Venezuelo, ki ga je predsednik ostro obsodil v objavi na družbenem omrežju X. Kolumbija si prizadeva za takojšnje ukrepanje mednarodne skupnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Poleg Varnostnega sveta ZN je Petro k nujnemu srečanju pozval tudi Organizacijo ameriških držav (OAD). Kolumbijski predsednik poudarja, da je nujno obravnavati razmere na meji in zaščititi regionalni mir. Čeprav podrobnosti o naravi vojaškega napada v prvih poročilih niso bile podrobneje pojasnjene, Kolumbija vztraja pri mednarodnem nadzoru nad situacijo, ki bi lahko resno ogrozila varnost v Južni Ameriki.

Nicolása Maduro so po zajetju prepeljali v New York, kjer se bo soočil s sojenjem zaradi trgovine z mamili. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "upravljale" Venezuelo in izkoriščale njene naftne rezerve. Časopis New York Times je ostro kritiziral ameriški napad na Venezuelo in ga označil za nezakonitega in nepremišljenega.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je po zasedanju sveta za nacionalno varnost ukazal takojšnjo namestitev oboroženih sil na mejo z Venezuelo. Odločitev je bila sprejeta kot preventivni ukrep zaradi pričakovanega povečanega dotoka beguncev iz sosednje države. Petro je prek družbenega omrežja X sporočil, da bodo na mejna območja poleg vojaških enot napotili vse razpoložljive vire za obvladovanje morebitne humanitarne krize. Operacija vključuje namestitev sil za zagotavljanje javnega reda in miru ter logistično podporo na ključnih mejnih prehodih. Kolumbijske oblasti se s tem odzivajo na nestabilne politične in gospodarske razmere v Venezueli, ki bi lahko sprožile nov val množičnih migracij. Namen ukrepa je zagotoviti nadzorovano in varno upravljanje z migracijskimi tokovi ter preprečiti morebitne varnostne incidente na obmejnem območju.

Po napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval k nujnemu srečanju Organizacije ameriških držav (OEA) in Združenih narodov (ZN). Venezuela je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN, potem ko naj bi ZDA zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN António Guterres je ameriško operacijo proti Maduru označil za "nevaren precedens" in pozval k spoštovanju pravne države.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in okoliške zvezne države ter zajetje predsednika Nicolása Madura. Podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila, da so ameriške sile izvedle »nasilno in barbarsko« ekstrakcijo predsednika Madura in prve dame Cilie Flores, njuna trenutna lokacija pa ostaja neznana. Rodríguezova je zahtevala takojšen dokaz o njunem življenju in aktivirala odlok o mednarodnem prevratu, hkrati pa je pozvala državljane k mobilizaciji in obrambi domovine v sodelovanju z bolivarsko milico. V napadih so bili uporabljeni helikopterji in rakete, ki so po navedbah venezuelskega obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza zadeli tudi civilna območja v mestih Fuerte Tiuna, Miranda, Aragua in La Guaira. V prestolnici so poročali o močnih eksplozijah, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije in prestrašile prebivalce. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad ostro obsodil kot očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov in suverenosti Venezuele ter zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in povečane ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prek družbenega omrežja X sporočil, da je bilo venezuelsko glavno mesto Caracas tarča raketnih napadov. Petro je dogajanje označil za agresijo na sosednjo državo in svetovno javnost opozoril na resnost razmer, pri čemer je pozval k nemudnemu sklicu Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) ter srečanju Organizacije ameriških držav (OEA). Namen teh prizadevanj je po njegovih besedah vzpostavitev mednarodne zakonitosti in zaščita regije pred nadaljnjim stopnjevanjem nasilja. Napadi se dogajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in mednarodno skupnostjo, predvsem po tem, ko so Združene države Amerike venezuelski režim in domnevni narkokartel Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo. Čeprav Petro v preteklosti ni podpiral Nicolása Madura, se je odločno izrekel proti kakršni koli vojaški intervenciji v Venezueli, ki bi lahko destabilizirala celotno latinskoameriško regijo. Trenutne razmere predstavljajo neposreden izziv za regionalno varnost in zahtevajo hiter odziv mednarodnih institucij.

Čilski Partido Comunista je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je zahteval zaščito Madurovega življenja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prav tako obsodil "agresijo na suverenost Venezuele in Latinske Amerike" in napovedal načrte na meji z Venezuelo po aretaciji Madura. Portugalski Partido Comunista (PCP) je prav tako obsodil napad ZDA in aretacijo Madura in njegove žene.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil napotitev dodatnih vojaških enot na mejo z Venezuelo, s čimer se je odzval na domnevne ameriške letalske napade na sosednjo državo in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Petro je dejanja Washingtona označil za napad na suverenost Latinske Amerike in opozoril, da bodo tovrstne vojaške operacije sprožile obsežno humanitarno krizo v regiji. Odločitev za militarizacijo meje sledi poročilom o ameriških napadih na civilne in vojaške cilje znotraj Venezuele. Kuba in Kolumbija sta skupaj obsodili ameriško posredovanje, medtem ko je Maduro v Venezueli razglasil izredno stanje. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem povečevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, ki so jo Združene države Amerike uradno opravičevale z bojem proti narkokartelom. Kolumbijska vlada, ki je predhodno z Venezuelo sodelovala pri nadzoru meje zaradi kriminalnih združb, zdaj v ameriškem delovanju vidi neposredno grožnjo stabilnosti celotne celine.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav (OAS) zaradi ameriških raketnih napadov na Venezuelo. Petro je napade označil za resno opozorilo celotnemu svetu in ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na ozemlju sosednje države. Predsednik Petro je poudaril, da je takojšnja intervencija mednarodne skupnosti nujna za ustavitev sovražnosti in preprečitev nadaljnjega stopnjevanja nasilja v regiji. Po njegovih besedah ti dogodki ne ogrožajo le suverenosti Venezuele, temveč predstavljajo širšo grožnjo stabilnosti v Latinski Ameriki. Kolumbija, ki si deli dolgo mejo z Venezuelo, se na destabilizacijo odziva z diplomatsko ofenzivo, s katero želi aktivirati večstranske mehanizme za zaščito miru.

Donald Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napotile vojske v Venezuelo, če bo podpredsednica Delsy Rodriguez sodelovala z Washingtonom. Poudaril je, da bo partnerstvo z ZDA omogočilo bogato, neodvisno in varno Venezuelo. Razkril je, da so ameriške sile uporabile ogromno vojaško moč pri zavzetju "močno utrjene vojaške trdnjave" v središču Caracasa. Podpredsednica Rodriguez je potrdila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele.

Poleg Irana in Kube je tudi Rusija ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo. Evropske države so medtem pozvale k umiritvi razmer.

Donald Trump je po operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Steinbaum, češ da državo upravljajo karteli. Razkrito je bilo, da je ameriški specialci posneli zajetje Madura na natančni kopiji njegove hiše. Maduro naj bi bil po poročanju ABC News že na poti v New York, kjer mu bodo sodili.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je zahteval nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov in Organizacije ameriških držav po poročilih o bombardiranju venezuelske prestolnice Caracas. Petro, čigar država je trenutno članica Varnostnega sveta ZN, je poudaril potrebo po takojšnjem ukrepanju za vzpostavitev mednarodne zakonitosti sredi agresije proti sosednji državi. V zgodnjih jutranjih urah so iz različnih delov Caracasa poročali o močnih eksplozijah in detonacijah, ki jih kolumbijski vrh interpretira kot zunanje vojaške napade. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških letalskih napadov na Caracas ter druga venezuelska mesta je Kolumbija močno okrepila nadzor na svoji 2200 kilometrov dolgi meji. Kolumbijski obrambni minister Pedro Sánchez je napovedal aktivacijo vseh policijskih in vojaških zmogljivosti za zaščito prebivalstva in strateških objektov. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju morebitnih terorističnih akcij oboroženih skupin, kot sta ELN in disidenti FARC, ki delujejo na obeh straneh meje. Hkrati so v mestu Cúcuta vzpostavili enotno poveljstvo za humanitarno pomoč, ki se pripravlja na morebiten povečan pritisk venezuelskih beguncev, ki bi zaradi spopadov iskali zatočišče v sosednji državi.

Po ameriških zračnih napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal namestitev vojske na meji z Venezuelo. Turčija je pozvala vse strani k zadržanosti po ameriškem napadu, ki je pripeljal do zajetja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene. Bolgarsko zunanje ministrstvo je odprlo krizno telefonsko linijo za pomoč bolgarskim državljanom v Venezueli.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v Caracasu slišati najmanj sedem močnih eksplozij, ki so povzročile tresenje oken in preplašile prebivalce, ki so množično zapustili domove. Napadi so povzročili izpade električne energije in obsežne požare, med drugim na letališču v obmorskem mestu Higuerote. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil uspešnost operacije in sporočil, da so ameriške sile v sodelovanju s pravosodnimi organi prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po Trumpovih besedah sta bila oba že odpeljana iz države. Venezuela je pred tem razglasila izredno stanje in obsodila napade na civilno ter vojaško infrastrukturo kot agresijo, medtem ko so sosednje države, vključno s Kolumbijo, opozorile mednarodno javnost na resnost razmer. Podrobnosti o prijetju in lokaciji, kamor so Madura prepeljali, bodo predvidoma razkrite na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v noči na nedeljo izvedle zračne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Eksplozije so odjeknile v več delih mesta okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času, kar je sprožilo nemudno diplomatsko reakcijo sosednje Kolumbije. Petro je razmere označil za kritične in pozval k nujnemu sklicu generalne skupščine Združenih narodov ter Organizacije ameriških držav, da bi obravnavali to neposredno vojaško posredovanje. Napadi so vrhunec večtedenskih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi ameriških obtožb o vpletenosti venezuelskega režima v trgovino z drogami. Čeprav ZDA uradnih potrditev o obsegu napadov še niso podale, poročila s terena potrjujejo detonacije na strateških vojaških in vladnih lokacijah. Kolumbijski predsednik je v svojem pozivu svetovni javnosti poudaril, da gre za neposreden napad na suverenost Venezuele, kar bi lahko destabiliziralo celotno regijo Južne Amerike.