Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z zahtevo, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo, kar je označil za ključno za nacionalno varnost in učinkovitost zveze NATO. Trump je poudaril, da bi ameriški nadzor nad otokom okrepil obrambne zmogljivosti, vključno s pobudo Golden Dome, ter pozval zavezništvo, naj pomaga pri odstranitvi ruskega in kitajskega vpliva z območja. Njegove izjave, da bo ozemlje pridobil na »lahek ali težek način«, so povzročile preplah med prebivalci otoka in zavezniki. V Beli hiši so se v sredo začeli pogovori med podpredsednikom JD Vanceom, zunanjim ministrom Marcom Rubiom ter zunanjima ministroma Danske in Grenlandije. Srečanje poteka v senci nedavnih Trumpovih vojaških posredovanj v Venezueli, zaradi česar so grožnje glede suverenosti Grenlandije v mednarodni skupnosti razumljene z večjo resnostjo. Čeprav ameriški kongres preprečuje izstop ZDA iz zveze NATO, Trump pritiska na zaveznice, naj podprejo njegove ozemeljske ambicije. Danska in lokalne oblasti v Nuuku vztrajajo pri suverenosti otoka, vendar Trumpove trditve o nezadostni obrambi območja, ki ga je opisal kot strateško vrzel, povečujejo pritisk na arktično regijo. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika spodkopava stabilnost znotraj severnoatlantskega zavezništva in vnaša negotovost v odnose s ključnimi evropskimi partnericami.

Visoki predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije so srečanje na visoki ravni, ki bi se prvotno moralo odviti v Beli hiši, prestavili v sosednjo upravno zgradbo Eisenhower. Na pogovorih so sodelovali ameriški podpredsednik J. D. Vance, državni sekretar Marco Rubio ter zunanja ministra Danske in Grenlandije, Lars Løkke Rasmussen in Vivian Motzfeldt. Kljub spremembi lokacije so pogovori stekli hitro, saj so ključni del srečanja zaključili v manj kot uri. Spremembo lokacije in potek dogodka so spremljale napetosti in ostra retorika. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval z zahtevo po odstranitvi določenih oseb, medtem ko so iz Bele hiše prihajala opozorila o morebitnih posledicah. Premik srečanja v zgradbo Eisenhower, ki stoji neposredno ob predsedniški rezidenci, nakazuje na določena logistična ali diplomatska nesoglasja v zadnjem trenutku. Podrobnosti o vsebini pogovorov ostajajo skope, vendar prisotnost najvišjih diplomatov vseh treh strani potrjuje pomen strateških vprašanj, povezanih z Arktiko in varnostnim sodelovanjem. Grenlandija in Danska ostajata ključni partnerici ZDA v regiji, vendar so zadnji dogodki v Washingtonu vnesli dodatno negotovost v sicer ustaljene diplomatske protokole.

Skupina ameriških znanstvenikov in nekdanjih vladnih uradnikov je pripravila oceno morebitnega nakupa Grenlandije, ki bi Združene države Amerike lahko stal približno 700 milijard dolarjev. Po poročanju televizijske hiše NBC so strokovnjaki pri izračunu upoštevali vrednost naravnih virov, strateškega položaja in infrastrukture največjega otoka na svetu. Analiza predstavlja doslej najpodrobnejši finančni okvir za idejo, ki se je v preteklosti že pojavljala v ameriških političnih razpravah. Poleg neposrednih stroškov nakupa bi ameriški proračun prevzel tudi znatne letne subvencije, ki jih Grenlandiji trenutno zagotavlja Danska. Te znašajo več kot pol milijarde dolarjev letno in so ključne za delovanje tamkajšnjih javnih storitev in infrastrukture. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšna transakcija zahtevala ne le ogromna finančna sredstva, temveč tudi kompleksna diplomatska pogajanja s kraljevino Dansko. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi dejanska cena lahko še narasla zaradi naraščajočega pomena Arktike v svetovni geopolitiki. Taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do neizkoriščenih nahajališč rudnin, kar povečuje strateško vrednost otoka. Kljub visokemu znesku nekateri analitiki trdijo, da bi dolgoročne koristi za nacionalno varnost ZDA lahko upravičile takšno investicijo.

Po kriznem srečanju v Washingtonu med ZDA, Dansko in Grenlandijo ni prišlo do rešitve glede spora o Grenlandiji. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je dejal, da obstajajo "temeljne razlike v mnenjih" med stranmi. Pogovorov so se udeležili ameriški podpredsednik Vance in zunanji minister Rubio.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po pogovorih v Beli hiši izjavil, da ne vidi neposredne varnostne grožnje za Grenlandijo s strani Rusije ali Kitajske. Poudaril je, da med ZDA in Dansko še vedno obstajajo razhajanja glede prihodnje varnosti Grenlandije. Grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt je potrdila, da Grenlandija ne želi postati del ZDA, ampak si prizadeva okrepiti sodelovanje z Washingtonom. Rasmussen je pogovore med ZDA, Dansko in Grenlandijo označil za konstruktivne.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Savdska Arabija in Egipt sta pozdravila odločitev ZDA, da veje Muslimanske bratovščine v Egiptu, Jordaniji in Libanonu označi za teroristične organizacije. Egipčanska veja Muslimanske bratovščine pa je napovedala, da bo ameriško odločitev pravno izpodbijala.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Republikanci so zavrnili Trumpov načrt o omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice, ki ga je sicer podpirala demokratska stranka. Pravni strokovnjak je ocenil, da je imel Jack Smith proti Trumpu trdne dokaze. Svetovalec Georgea W. Busha je opozoril na Trumpovo 'pospešeno spiralo' težav. Liberalni novinarji so bili ogorčeni, ker je Tony Dokoupil iz CBS opravil intervju s Trumpom. Poročilo je tudi pokazalo, da so se cene hrane dvignile za 3,1 odstotka.

Danski zunanji minister je obiskal Belo hišo, kjer se je sestal s svetovalcem za nacionalno varnost JD Vanceom in senatorjem Marcom Rubiom, da bi razpravljal o prihodnosti Grenlandije. Obisk je bil namenjen zmanjševanju napetosti, ki so nastale po ponovnih napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti prevzema nadzora nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Trump je v zadnjem letu večkrat izpostavil, da je status otoka vprašanje, ki ga morajo rešiti Združene države Amerike, kar je povzročilo diplomatsko nelagodje v Københavnu. Danska stran poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj danskega kraljestva, medtem ko ameriška administracija otok vidi kot ključno točko za zagotavljanje varnosti na Arktiki in dostop do naravnih virov. Kljub ostrim besedam predsednika Trumpa, ki je situacijo označil za težavo Dancev, si diplomati prizadevajo najti pot do stabilnega sodelovanja, ki ne bi ogrozilo dolgoletnega zavezništva med državama. Razprave so se osredotočale predvsem na obrambno sodelovanje in gospodarske investicije na otoku. Analitiki opozarjajo, da so Trumpove izjave del širše strategije povečevanja ameriške prisotnosti na severu, kjer se krepi tudi vpliv Rusije in Kitajske. Danska se ob tem spopada z diplomatskim izzivom, kako obdržati suverenost nad otokom in hkrati ugoditi varnostnim zahtevam svoje najpomembnejše zaveznice v okviru zveze NATO. Današnje srečanje v Washingtonu predstavlja ključen korak v poskusu stabilizacije razmer pred morebitnimi nadaljnjimi enostranskimi potezami Bele hiše.

Kostariška vlada je razkrila zaroto za umor predsednika Rodriga Chavesa. V Grčiji se je nadaljevalo sojenje neonacistični organizaciji Zlata zora, pri čemer so poudarjali njene nasilne napade. Poleg tega je bila v Atenah organizirana solidarnostna prireditev v podporo Venezueli.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Združene države Amerike in Indija bodo v torek, 13. januarja, obnovile pogajanja o trgovini, je ob nastopu funkcije v New Delhiju potrdil novi ameriški veleposlanik Sergio Gor. Srečanje prihaja v času povečanih napetosti, potem ko so lanska pogajanja propadla, kar je povzročilo padec vrednosti indijske rupije na rekordno nizko raven in vneslo negotovost med vlagatelje. Veleposlanik Gor je poudaril, da sta državi aktivno vključeni v iskanje rešitev, kljub temu da so ZDA lani avgusta podvojile carine na indijsko blago na 50 odstotkov. Poleg trgovinskih tarif bodo pogovori vključevali tudi vprašanja varnosti, boja proti terorizmu, energetike in tehnologije. Posebna pozornost bo namenjena pobudi Pax Silica, v katero namerava Washington prihodnji mesec povabiti Indijo. Gre za projekt pod vodstvom ZDA, katerega cilj je vzpostavitev stabilne dobavne verige za silicij, od ključnih mineralov do polprevodnikov in umetne inteligence. Gor je ob tem izpostavil trdne odnose med predsednikom Trumpom in premierjem Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je medtem potrdil, da vzporedno z ameriškimi pogovori v sklepno fazo stopajo tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo. Indija si prizadeva za ničelne carine v delovno intenzivnih sektorjih, kot so tekstilna industrija, usnjarstvo in draguljarstvo. Kljub lanskemu zaostrovanju, ko so ZDA uvedle kazenske 25-odstotne carine zaradi indijskega nakupa ruske nafte, obe strani zdaj kažeta pripravljenost na kompromis in integracijo indijske industrije v svetovne dobavne verige.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je hitro spremenila uradne razloge za napotitev vojaških sil z namenom aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Prvotne obtožbe, ki so Madura neposredno povezovale z vodenjem mamilarskega kartela, so bile v mesecih pred operacijo osrednji del ameriške utemeljitve za stopnjevanje pritiska na Caracas. Po navedbah inštituta Rona Paula so se razlogi za vojaško posredovanje po začetku dejavnosti začeli spreminjati, kar sproža vprašanja o dejanskih geopolitičnih ciljih Washingtona v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih premikih v retoriki za vzorce, ki spominjajo na imperialistične težnje po menjavi režimov v latinskoameriških državah, kjer so v igri strateški naravni viri in politični vpliv. Operacija, ki je bila javno predstavljena kot protimamilarska akcija, se zdaj v strokovnih krogih vse bolj interpretira skozi prizmo širših interesov Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Kljub uradnim tiralicam in obtožbam o vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, se v ozadju kažejo kompleksni ekonomski in ideološki spori med državama.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen in danska predsednica vlade Mette Frederiksen sta na torkovi tiskovni konferenci v Marienborgu poudarila enotnost in tesno sodelovanje med državama. Srečanje je bilo odziv na ponavljajoče se izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri nameri, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Nielsen je jasno sporočil, da Grenlandija izbira Dansko pred Združenimi državami, s čimer je zavrnil morebitne poskuse spreminjanja suverenosti. Voditelja sta s skupnim nastopom želela pomiriti javnost in utrditi diplomatske vezi znotraj danskega kraljestva. Frederiksenova je ob sprejemu Nielsena izpostavila pomen stabilnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi podnebnih sprememb in odpiranja novih pomorskih poti. Kljub ameriškemu pritisku sta obe strani potrdili, da vprašanje prodaje ali prenosa ozemlja ni predmet pogovorov. Dogodek odraža naraščajoče geopolitične napetosti v Arktiki, kjer si velesile prizadevajo za večji vpliv. Grenlandija, ki uživa visoko stopnjo avtonomije pod dansko krono, ostaja ključna zaveznica Københavna. Odločno stališče obeh premierjev pomeni neposreden diplomatski odgovor na Washington, ki si želi okrepiti svojo prisotnost na severu zaradi varnostnih in gospodarskih interesov.

Združene države Amerike so Muslimansko bratovščino v Egiptu, Libanonu in Jordaniji uradno razglasile za teroristično organizacijo. Odločitev je danes naznanil ameriški državni sekretar Marco Rubio, kar pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do bližnjevzhodnih islamističnih gibanj. Razglasitev vključuje stroge sankcije in prepoved kakršne koli finančne ali materialne podpore tem vejam organizacije. Ukrep se osredotoča na specifične izpostave gibanja v omenjenih državah, kjer ima Muslimanska bratovščina različen stopnjo političnega vpliva. Medtem ko je v Egiptu gibanje že dlje časa prepovedano, v Jordaniji deluje preko svoje politične veje, v Libanonu pa predstavlja pomemben del tamkajšnjega družbenopolitičnega mozaika. Ameriška administracija s tem korakom krepi pritisk na regionalne akterje, ki so povezani z dejavnostmi, ki jih Washington označuje za destabilizacijske. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza povzročila diplomatske napetosti v regiji, zlasti z državami, ki so v preteklosti dopuščale delovanje bratovščine. Odločitev odraža strožje stališče nove ameriške administracije do političnega islama in skupin, ki so po mnenju Washingtona neposredno ali posredno povezane z militantnimi aktivnostmi na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Novoizvoljeni predsednik Hondurasa Nasry "Tito" Asfura se je v Washingtonu sestal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razpravljala o prihodnjih dvostranskih odnosih. To je bil Asfurov prvi uradni obisk v Združenih državah Amerike po njegovi nedavni volilni zmagi, ki so jo v regiji pospremile nekatere polemike. Sogovornika sta se dogovorila za poglobitev sodelovanja na področjih, ki so ključna za regionalno stabilnost. Osrednje teme pogovora so bile varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in skupni cilji v Srednji Ameriki. Asfura je poudaril zavezo Hondurasa k tesnemu sodelovanju z ameriško administracijo, kar predstavlja premik v diplomaciji države pred njegovim uradnim prevzemom položaja, ki je načrtovan za 27. januar. Rubio je izrazil pripravljenost na sodelovanje pri doseganju skupnih regionalnih ciljev. Srečanje se je odvilo v času napetih notranjepolitičnih razmer v Hondurasu, saj trenutna predsednica Xiomara Castro zaključuje svoj mandat. Obisk Asfure v Washingtonu še pred uradno inauguracijo nakazuje na prednostno nalogo nove vlade, da utrdi zavezništvo z Združenimi državami Amerike kot ključno strateško partnerico na področju migracijske politike in boja proti organiziranemu kriminalu.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je zunanjemu ministru Juanu Ramonu de la Fuenteju naročila, naj vzpostavi stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnila stališča po nedavnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o morebitnih vojaških napadih na narkokartele na mehiškem ozemlju. Sheinbaum si prizadeva za diplomatsko pot in dialog, s katerima bi preprečili enostranske posege sosednje države. Napetosti so narasle po Trumpovih napovedih o agresivnejšem boju proti organiziranemu kriminalu, ki vključujejo tudi neposredne napade na kartele znotraj mehiških meja. Mehiška vlada tovrstne napovedi obravnava kot vprašanje nacionalne suverenosti in poudarja pomen usklajenega mednarodnega sodelovanja namesto nepooblaščenih vojaških akcij. Zunanji minister De la Fuente bo v pogovorih z ameriško stranjo skušal doseči dogovor o skupnem pristopu k varnostnim izzivom, ki ne bi kršil mednarodnega prava. Mehika poudarja, da je stabilnost v regiji mogoče doseči le s spoštovanjem neodvisnosti obeh držav in krepitvijo obveščevalnega sodelovanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.