Evropska unija pripravlja oster odziv na napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi novih uvoznih carin, ki so neposredno povezane z ameriškimi interesi po prevzemu Grenlandije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo od Bruslja zahteval aktivacijo instrumenta za boj proti prisili (ACI), ki Uniji omogoča hiter in usklajen odgovor na gospodarsko izsiljevanje tretjih držav. Veleposlaniki držav članic so že začeli s pripravami na povračilne ukrepe, ki bi sledili morebitni uveljavitvi ameriških dajatev. Napetosti so povzročile takojšen pretres na svetovnih finančnih trgih, kjer so cene zlata dosegle nove rekordne vrednosti. Vlagatelji se v luči negotovosti v transatlantskih odnosih zatekajo k varnim naložbam, medtem ko se gospodarski kazalniki odzivajo na grožnjo desetodstotnih carin na evropsko blago. Diplomatski spor se je zaostril po tem, ko je več evropskih držav, na čelu z Dansko, zavrnilo ameriške načrte glede Grenlandije. Kljub zaostrovanju odnosov z Washingtonom je Evropska unija sklenila zgodovinski trgovinski sporazum z blokom Mercosur, s čimer želi diverzificirati svoje trgovinske poti in zmanjšati odvisnost od ameriškega trga. Podpis tega sporazuma po več kot 25 letih pogajanj pošilja jasen signal o zavezanosti Evrope prosti trgovini v času naraščajočega protekcionizma Združenih držav Amerike.

Predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij so se v Ljubljani sestali s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, vendar po pogovorih niso dobili konkretnih odgovorov glede zaščite domačega kmetijstva v okviru načrtovanega trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je po srečanju izrazil nezadovoljstvo, saj ključna vprašanja glede izvajanja zaščitnih ukrepov za kmete in potrošnike ostajajo neodgovorjena. Kmetje so izrazili pričakovanje, da bo država zavzela odločnejše stališče pri vprašanjih uvoza kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo enakih standardov kot evropski pridelki. Ministrica Čalušić na sestanku ni podala jasnih jamstev, kako bo Slovenija operativno zaščitila lokalni trg pred morebitno nelojalno konkurenco, kar med kmeti povzroča dodatno negotovost in nezadovoljstvo z delom vladne ekipe. Srečanje je potekalo v senci širših evropskih protestov proti omenjenemu sporazumu, ki mu nasprotujejo predvsem zaradi predvidenega uvoza cenejšega mesa in poljščin. Slovenski kmetijski sektor opozarja na nevarnost uničenja družinskih kmetij in zniževanja prehranske varnosti, če bi sporazum stopil v veljavo brez ustreznih varovalk in strogih nadzornih mehanizmov.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz iz osmih evropskih držav s 1. februarjem, ki se bodo povečale, če ne bo dosežen dogovor o prodaji Grenlandije. Nizozemski zunanji minister je Trumpovo grožnjo označil za izsiljevanje, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izjavil, da ga nobena grožnja ne bo odvrnila. Ruski uradnik je posvaril Evropo, naj ne antagonizira Washingtona.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Evropska unija in države južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur so uradno podpisale sporazum o prosti trgovini, ki bo ustvaril eno največjih območij proste trgovine na svetu. Namen dogovora je odprava carin in drugih trgovinskih ovir, kar bo po pričakovanjih znatno povečalo izmenjavo blaga in storitev med obema regijama. Sporazum vključuje države, kot so Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, ter odpira nove priložnosti za evropski izvoz. Podpis sporazuma predstavlja strateški odgovor Bruslja na napovedano protekcionistično politiko novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Z utrjevanjem gospodarskih vezi z Južno Ameriko želi Evropska unija diverzificirati svoje dobavne verige in zmanjšati odvisnost od posameznih trgov. To je še posebej pomembno v času naraščajočih svetovnih trgovinskih napetosti in groženj z uvajanjem novih uvoznih dajatev s strani Združenih držav Amerike. Kljub podpisu se pričakuje, da bo pot do polne implementacije zahtevala še dodatne postopke ratifikacije v državah članicah, kjer so se v preteklosti pojavljali pomisleki glede okoljskih standardov in vpliva na evropsko kmetijstvo. Zagovorniki sporazuma poudarjajo, da bo ta okrepil konkurenčnost evropskega gospodarstva in zagotovil cenejši dostop do surovin.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Evropska unija in južnoameriški trgovinski blok Mercosur sta v soboto, 17. januarja 2026, v Asuncionu podpisala sporazum o prosti trgovini, s čimer so se zaključila pogajanja, ki so trajala več kot 25 let. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je skupaj z voditelji Argentine, Paragvaja, Urugvaja, Bolivije in Paname uradno sklenila dogovor, ki vzpostavlja največje območje proste trgovine na svetu, saj zajema trg s skoraj 700 milijoni potrošnikov. Kljub ključni vlogi pri oživljanju pogajanj se podpisa presenetljivo ni udeležil brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki ga je zastopal zunanji minister Mauro Vieira. Sporazum predvideva odpravo carin na številne ključne evropske izvozne izdelke, vključno z avtomobili, stroji, zdravili, vinom, oljčnim oljem in mlečnimi izdelki. Po navedbah evropskih institucij bo dogovor prinesel oprijemljive koristi za evropska podjetja in državljane, hkrati pa bo okrepil geopolitične vezi med obema celinama. Kljub optimizmu uradnikov dogovor ostaja predmet kritik, zlasti s strani nekaterih poslancev Evropskega parlamenta, ki so zahtevali, da Sodišče EU preveri skladnost sporazuma s pravnim redom unije. Podpis sporazuma se odvija v širšem kontekstu evropskih prizadevanj za diverzifikacijo trgovinskih poti, zlasti po nedavnih trenjih v gospodarskih odnosih z drugimi velesilami. Medtem ko so južnoameriški voditelji dogovor označili za priložnost za gospodarski razvoj regije, bo morala Evropska komisija v prihodnjih mesecih premostiti odpor znotraj nekaterih držav članic in interesnih skupin, predvsem v kmetijskem sektorju, ki se boji povečane konkurence z južne poloble.

V nemški prestolnici je več tisoč ljudi ob robu mednarodnega kmetijskega sejma Zeleni teden (Grüne Woche) protestiralo proti trenutni kmetijski politiki in zahtevalo korenit preobrat v panogi. Protestniki, ki so se zbrali pod geslom "Dovolj nam je!", so se zavzeli za okolju in živalim prijaznejše kmetovanje ter pravična plačila za kmete. Shod je pred Brandenburška vrata pritegnil pisano množico okoljevarstvenikov, zagovornikov pravic živali in nezadovoljnih kmetov. Udeleženci protesta so ostro kritizirali predvideni trgovinski sporazum med Evropsko unijo in državami Mercosurja, saj menijo, da bi ta dodatno ogrozil lokalne proizvajalce hrane. Poleg pravičnih odkupnih cen so poudarili nujnost podnebnih ukrepov v kmetijstvu in prehod na trajnostno pridelavo. Po navedbah organizatorjev se je shoda udeležilo približno 8000 ljudi, medtem ko je policija poročala o okoli 2800 udeležencih. Demonstracije so del dolgoletne tradicije izražanja nezadovoljstva ob največjem svetovnem sejmu prehrane, kmetijstva in hortikulture. Letošnji poudarek na prihodnosti kmetijstva po vsem svetu odraža naraščajoče napetosti med zahtevami po varovanju narave in ekonomsko vzdržnostjo kmetijskih gospodarstev, kar je tema, ki ostaja v središču nemškega in evropskega političnega diskurza.

Evropski parlament bo prihodnji teden v Strasbourgu že četrtič v zadnjih sedmih mesecih razpravljal o nezaupnici predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Predlog za glasovanje je vložila poslanska skupina Domoljubi za Evropo, ki predsednici očita sporni trgovinski sporazum s skupino latinskoameriških držav Mercosur. Glasovanje o nezaupnici je predvideno za četrtek, vendar analitiki ocenjujejo, da predlog nima realnih možnosti za uspeh. Za razliko od prejšnjih postopkov se von der Leyen tokrat ne bo udeležila debate v parlamentu. Namesto nje bo Evropsko komisijo zastopal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. V preteklosti je bila predsednica ob podobnih priložnostih prisotna skupaj s celotnim kolegijem 26 komisarjev, da bi s tem pokazali politično enotnost, tokratna odsotnost pa nakazuje spremembo strategije komisije do tovrstnih parlamentarnih orodij. Evropska komisija se je za ta korak odločila, ker ocenjujejo, da gre za zlorabo instrumenta nezaupnice, ki je bil v lanskem letu že trikrat neuspešno uporabljen. Trgovinski sporazum z državami Mercosurja, ki je glavni razlog za nezadovoljstvo desnih opozicijskih vrst, je bil sicer usklajen po več kot 25 letih pogajanj in ostaja ena najbolj kontroverznih tem znotraj evropske trgovinske politike.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Sindikat kmetov Slovenije je pred napovedanim podpisom trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in združenjem Mercosur vlado pozval k takojšnjemu ukrepanju. Kmetje zahtevajo prepoved uvoza vseh kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike, ki vsebujejo snovi, katerih uporaba je v Evropski uniji zaradi varovanja zdravja in okolja strogo prepovedana. Po njihovem mnenju bi uvoz takšnih živil pomenil neupravičeno ogrožanje varnosti potrošnikov in nelojalno konkurenco domačim proizvajalcem. Predstavniki sindikata poudarjajo, da slovenski kmetje spoštujejo visoke evropske standarde proizvodnje, kar povečuje njihove stroške, medtem ko bi sporazum omogočil prodajo cenejših in manj nadzorovanih proizvodov na slovenskem trgu. Sindikat je izpostavil, da je zaščita pravic slovenskega kmeta ključna za ohranitev samooskrbe in podeželja. Vlada bi morala po njihovem mnenju v Bruslju zavzeti ostrejše stališče in preprečiti dvojna merila pri kakovosti hrane. Opozorila kmetov prihajajo v času, ko se v več članicah Evropske unije krepijo pritiski proti sporazumu Mercosur. Poleg vprašanja uporabe nedovoljenih pesticidov kritiki izpostavljajo tudi okoljske vplive, predvsem krčenje amazonskega pragozda za potrebe kmetijstva. Slovenski kmetje pričakujejo, da bo država zaščitila lokalno pridelavo pred uvozom, ki ne ustreza strogim fitosanitarnim pravilom unije.

Na Danskem in Grenlandiji so izbruhnili množični protesti proti načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Protestniki so pozivali k spoštovanju pravice Grenlandije do samoodločbe. Trump je grozil z uvedbo carin do 25 % državam, ki nasprotujejo njegovim načrtom. Po drugi strani sta ZDA in Tajvan podpisala trgovinski sporazum, vreden 500 milijard dolarjev, ki ga je Kitajska ostro obsodila. Voditelji Mercosurja in EU so podpisali trgovinski sporazum.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se v soboto, 17. januarja 2026, ne bo udeležil uradnega podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur v Paragvaju. Kljub njegovi odsotnosti bosta v Brazilijo v petek dopotovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa, ki se bosta z Lulo sestala pred odhodom v sosednji Paragvaj. Po razpoložljivih informacijah je razlog za predsednikovo odpoved dejstvo, da so bili voditelji držav na vrh v Paragvaj povabljeni v zadnjem trenutku, kar je povzročilo protokolarne in logistične težave. Čeprav Lula ne bo prisoten na samem dejanju podpisa, srečanje z najvišjimi predstavniki Evropske unije v Braziliji nakazuje, da država sporazumu načelno še vedno ostaja naklonjena. Podpis sporazuma predstavlja vrhunec več desetletij trajajočih pogajanj, ki so bila večkrat prekinjena zaradi okoljskih vprašanj in kmetijskih protekcionizmov na obeh straneh Atlantika. Mercosur, ki ga poleg Brazilije sestavljajo še Argentina, Paragvaj in Urugvaj, predstavlja enega največjih svetovnih trgovinskih trgov, sporazum pa naj bi znatno olajšal pretok blaga in storitev med regijama.

Francoska vlada pod vodstvom premierja Michela Barnierja je uspešno prestala dve glasovanji o nezaupnici v narodni skupščini, ki sta bili vloženi v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Čeprav sta bili pobudi s strani opozicije pričakovani, nista zbrali zadostne podpore za padec vlade, s čimer je izvršna oblast ohranila svoj položaj sredi naraščajočih napetosti s kmetijskim sektorjem. Simbolni glasovanji so spodbudile kmetijske organizacije, ki trdijo, da bo sporazum z Mercosurjem povzročil nelojalno konkurenco in ogrozil evropske standarde varnosti hrane. Francoski kmetje so v zadnjih dneh stopnjevali proteste po vsej državi, s čimer so povečali pritisk na politično vodstvo v Parizu, naj blokira končni podpis pogodbe na ravni Evropske komisije. Kljub preživetju glasovanj pa vlado zdaj čaka še zahtevnejša preizkušnja pri sprejemanju državnega proračuna. Politična nestabilnost v Franciji ostaja visoka, saj opozicija napoveduje nove postopke, če vlada ne bo upoštevala njihovih zahtev glede fiskalne politike in zaščite domačega kmetijstva pred mednarodno konkurenco.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je vložila zahtevo za sklic dveh nujnih sej odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavna razloga za to pobudo sta načrtovani trgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur ter sporni rezultati javnega razpisa za naložbe v gorske kmetije. V SDS opozarjajo, da bi podpis sporazuma odprl trg nelojalni konkurenci iz držav, kjer veljajo bistveno nižji okoljski in zdravstveni standardi, kar bi neposredno ogrozilo slovenske pridelovalce hrane in prehransko varnost države. Poslanec Tomaž Lisec je na novinarski konferenci poudaril, da je vlada podporo sporazumu sprejela brez predhodnega usklajevanja s slovenskimi kmeti in kmetijskimi organizacijami. Po mnenju SDS bi liberalizacija uvoza kmetijskih izdelkov, zlasti govedine in sladkorja iz Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja, povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo domačemu kmetijstvu. Kritike so uperili tudi v ministrstvo za kmetijstvo, od katerega pričakujejo jasnejše zavzemanje za interese slovenskega podeželja v Bruslju. Poleg mednarodnega trgovinskega vprašanja opozicija izpostavlja še problematiko razpisa za gorske kmetije, kjer naj bi bili pogoji neustrezni in bi mnoge kmetije pustili brez nujno potrebnih investicijskih sredstev. V stranki trdijo, da vlada s takšnimi odločitvami kmete prepušča same sebi, zato od pristojnega ministrstva zahtevajo odgovore in takojšnje ukrepe za zaščito panoge, ki je ključna za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.

Francoska narodna skupščina je v sredo razpravljala o dveh mocijah nezaupnice vladi premierja Michela Barnierja, ki sta ju ločeno vložili stranki Nepokorna Francija (LFI) in Narodni zbor (RN). Razlog za ta parlamentarni postopek je nestrinjanje s trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in državami južnoameriškega bloka Mercosur, ki mu Francija uradno nasprotuje, vendar vladi kritiki očitajo premalo odločno ukrepanje na ravni Bruslja. Kljub skoraj soglasnemu nasprotovanju celotnega francoskega političnega prostora omenjenemu trgovinskemu sporazumu, možnosti za uspeh mocij ostajajo minimalne. Socialistična stranka (PS) in Republikanci (LR) so namreč že napovedali, da pobud skrajno levega in skrajno desnega pola ne bodo podprli, saj si ne želijo destabilizacije vlade v tem trenutku. Politični analitiki poudarjajo, da gre pri glasovanju predvsem za simbolno dejanje in stopnjevanje pritiska na vlado, da uporabi vse razpoložljive mehanizme, vključno z vetom v Evropskem svetu, za preprečitev podpisa sporazuma. Vlada pod vodstvom Michela Barnierja vztraja, da sporazum v trenutni obliki za Francijo ni sprejemljiv zaradi neizpolnjevanja okoljskih in kmetijskih standardov.

Vlada se je ponovno sestala s predstavniki kmetov, medtem ko opozicija, natančneje Sokratis Famellos (SYRIZA-PS), kritizira premierja Mitsotakisa zaradi neustreznega reševanja kmetijskih vprašanj in srečanj s kmeti, ki zastopajo le sebe. Kmetje nadaljujejo z blokadami že 46 dni in se usklajujejo glede nadaljnjih korakov na vseslovenskem srečanju v Palamasu.

Evropski parlament bo ponovno glasoval o nezaupnici Evropski komisiji, ki jo vodi Ursula von der Leyen. To je že četrti tovrstni poskus v zadnjih šestih mesecih. Tokratni predlog je vložila frakcija "Patrioti za Evropo", kot razlog pa navajajo sporazum Mercosur.

Več sto francoskih kmetov se je danes ponovno zbralo na ulicah Pariza, da bi izrazili svoje nasprotovanje predvidenemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko blokado Mercosur. Protestniki so z zborovanjem v prestolnici opozorili na po njihovem mnenju uničujoče posledice, ki bi jih sporazum prinesel francoskemu kmetijstvu, predvsem zaradi nelojalne konkurence cenejših proizvodov iz Južne Amerike. Gibanje, ki so ga poimenovali kmečki upor, se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo, saj kmetje od vlade zahtevajo zaščito domače proizvodnje in strožje okoljske standarde za uvožene izdelke. Protesti so povzročili zastoje v središču Pariza, kmetje pa so s svojo prisotnostjo ponovno opozorili na dolgotrajne težave, ki pestijo agroživilski sektor v državi. Današnje demonstracije so del širšega vala nezadovoljstva v Franciji, kjer se kmetje že dlje časa spopadajo z upadajočimi prihodki in naraščajočimi stroški proizvodnje. Francoska vlada je glede sporazuma z Mercosurjem pod velikim pritiskom, saj kmetje pričakujejo jasna zagotovila, da njihovi interesi pri pogajanjih v Bruslju ne bodo zapostavljeni.

Približno 350 traktorjev je v torek zjutraj zapeljalo na ulice Pariza, kjer so kmetje že drugič v enem tednu izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s kmetijsko mehanizacijo prečkali Elizejske poljane in se utaborili v bližini stavbe narodne skupščine, kar je povzročilo obsežne zastoje v jutranji konici. Francoski kmetijski sindikati trdijo, da bo sporazum, ki naj bi bil po napovedih predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen podpisan 17. januarja v Paragvaju, povzročil nelojalno konkurenco cenejših južnoameriških uvoznih izdelkov. Kmetje poleg nasprotovanja sporazumu izpostavljajo tudi problem nizkih prihodkov in naraščajočih stroškov pridelave. Policija je spremljala kolone traktorjev, ki so se valile proti središču mesta, medtem ko so se nekateri protestniki ustavili pred Slavolokom zmage. Kmetijski sektor v Franciji meni, da bodo standardi, ki veljajo za države Mercosur (Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj), precej nižji od evropskih, kar bo neposredno ogrozilo preživetje lokalnih pridelovalcev. To je bil že drugi večji protest v Parizu po 8. januarju, kar kaže na stopnjevanje pritiska na francosko vlado in evropske institucije pred dokončnim podpisom dokumenta. Kmetje zahtevajo večjo zaščito domačega trga in zavrnitev dogovora, ki bi omogočil povečan uvoz govedine, perutnine in sladkorja iz Južne Amerike.

Kmetje iz Tesalije in Zahodne Makedonije, ki so del Vsegrške komisije blokad, so se odločili, da se ne bodo udeležili srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisem v Atenah, saj menijo, da je dialog z njim le farsa. Kmetje iz Siatiste so napovedali zaprtje avtoceste Egnatia v torek. Kmetje so obtožili vlado, da ne izpolnjuje njihovih zahtev in jih poskuša manipulirati, zato so napovedali stopnjevanje protestov.

Predsednik grškega gibanja PASOK-KIBAL Nikos Andrulakis je med obiskom kmetijskih zadrug v Velventu v Zahodni Makedoniji napovedal, da njegova stranka ne podpira in ne bo podprla trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Andrulakis je poudaril, da bi bila uveljavitev sporazuma v trenutni obliki škodljiva za grško kmetijstvo in domačo proizvodnjo. Andrulakis je s tem zaključil svoj štiridnevni obisk v regiji, kjer se je srečal s predstavniki kmetijskih zadrug ASEPOP in Dimitra. Po njegovih besedah bi sporazum prinesel boleče posledice za domače gospodarstvo, saj bi povečan uvoz cenejših kmetijskih izdelkov iz Južne Amerike ogrozil konkurenčnost grških pridelovalcev. Stranka PASOK namerava v Evropskem parlamentu in domači politiki glasovati proti ratifikaciji tega dogovora. Nasprotovanje sporazumu Mercosur se širi v več državah članicah Evropske unije, kjer kmetijski sektor opozarja na razlike v standardih pridelave in nevarnost nelojalne konkurence. Andrulakis je izpostavil vzorčne zadruge v Velventu kot primer uspešnega lokalnega gospodarstva, ki ga morajo politične odločitve na ravni Bruslja zaščititi, ne pa spodkopavati s tveganimi mednarodnimi pogodbami.

Forum za kmetijstvo in podeželje pri Slovenski demokratski stranki (SDS) je ostro nasprotoval podpori trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in državami skupine Mercosur. Po njihovih navedbah naj bi vlada pod vodstvom Roberta Goloba s svojo politiko neposredno ogrožala slovensko kmetijstvo. Predstavniki foruma so poudarili, da gre pri sporazumu za napačno in škodljivo odločitev, ki bo imela dolgoročne negativne posledice za slovenske pridelovalce hrane. Kritiki sporazuma opozarjajo, da bi dodatno odpiranje trga za kmetijske proizvode iz Južne Amerike ogrozilo prehransko varnost države in prihodnost podeželja. Posebej so izpostavili ogroženost obstoja slovenskih družinskih kmetij, ki bi se težko kosale z uvozom cenejših proizvodov. V forumu vladi očitajo neodgovorno ravnanje in domnevno pomanjkanje zanimanja za usodo domačega kmeta pred prihajajočimi volitvami. Politična razprava o sporazumu Mercosur odseva širše nestrinjanje v evropskem kmetijskem sektorju, kjer kmetje zahtevajo strožje standarde za uvoženo blago. V slovenskem kontekstu opozicija uporablja to temo za kritiko aktualne izvršilne oblasti, češ da ne ščiti nacionalnih interesov na področju samooskrbe s hrano. Vlada se na te očitke v okviru predstavljenih besedil še ni odzvala.

Evropska komisija je v nedeljo uradno potrdila, da bo predsednica Ursula von der Leyen v soboto, 17. januarja, podpisala dolgo pričakovani prostotrgovinski sporazum z državami bloka Mercosur. Slovesni podpis bo potekal kljub nasprotovanju nekaterih držav članic, ki so v zadnjih mesecih izražale pomisleke glede vpliva dogovora na kmetijski sektor in okoljske standarde. Bruselj poudarja, da bo sporazum odprl nove trge za evropska podjetja in okrepil gospodarske vezi z Južno Ameriko. Dogovor med Evropsko unijo in blokom, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, se pripravlja že več kot dve desetletji. Podpis sporazuma predstavlja strateški premik EU v smeri diverzifikacije trgovinskih poti, še posebej v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer in zaostrovanja odnosov z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami. Francija in še nekatere druge članice so sicer do zadnjega trenutka poskušale izposlovati dodatna zagotovila glede zaščite evropskih kmetov. Analitiki izpostavljajo, da bo uveljavitev sporazuma prinesla odpravo carin na številne industrijske izdelke, hkrati pa vzpostavila strožje pogoje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini Unije, ki bo zajel trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Odločitev za podpis nakazuje na odločenost Evropske komisije, da kljub notranjim delitvam nadaljuje z liberalizacijo trgovine.

Španski kmetje so v več delih države nadaljevali protestne aktivnosti proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur. Lokalni pridelovalci opozarjajo, da bi uveljavitev sporazuma povečala pritisk na evropsko kmetijstvo in lokalne proizvajalce postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z uvozom iz Južne Amerike. Protestniki trdijo, da sporazum spodkopava evropske standarde kakovosti in okoljske predpise, saj naj bi uvoženi izdelki prihajali s trgov, kjer veljajo precej ohlapnejša pravila. Kmetijske organizacije zahtevajo takojšnjo ustavitev pogajanj, saj se spopadajo z naraščajočimi stroški proizvodnje in vse večjo konkurenco na svetovnem trgu. Dogajanje v Španiji je del širšega vala kmetijskih uporov v Evropski uniji, kjer kmetje v različnih državah članicah izražajo nezadovoljstvo nad kmetijsko politiko Bruslja. Shodi vključujejo zapore cest s traktorji in javne manifestacije, s katerimi želijo pritisniti na vlado v Madridu in Evropsko komisijo pred končnim sprejetjem dokumenta.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Po poročanju več francoskih medijev so kmetje v pristanišču Le Havre postavili filtrirne zapore, da bi blokirali prehod živil, ki ne izpolnjujejo sanitarnih in okoljskih standardov, ki veljajo za francoske in evropske proizvajalce.

Več sto kmetov iz držav Beneluksa se je zbralo na Velikem trgu v Bruslju, kjer so v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriško organizacijo Mercosur odložili več ton krompirja. Protestniki trdijo, da napovedani sporazum o prosti trgovini neposredno ogroža kmetijski sektor v Evropski uniji in spodkopava razvoj lokalnih kmetijskih skladov. Kmetje iz Belgije, Nizozemske in Luksemburga poudarjajo, da bodo južnoameriški proizvodi zaradi nižjih standardov in stroškov proizvodnje predstavljali nelojalno konkurenco evropskim pridelovalcem. S svojo akcijo v središču evropske prestolnice so želeli opozoriti odločevalce na resne posledice, ki bi jih takšna politična odločitev prinesla za preživetje družinskih kmetij v regiji. Dogodek predstavlja del širšega vala nezadovoljstva v evropskem kmetijstvu, kjer se proizvajalci spopadajo z vedno strožjimi okoljskimi regulacijami na eni strani ter pritiski globalne trgovine na drugi. Današnji protest v Bruslju je bil izveden na simbolni lokaciji, s čimer so kmetje neposredno naslovili institucije EU, ki vodijo pogajanja z blokom Mercosur.

Na tisoče irskih kmetov je protestiralo na ulicah Athlona zaradi zaskrbljenosti glede vpliva trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem na irsko govedorejsko industrijo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je napovedalo, da bo pozorno spremljalo izvajanje trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Odločitev temelji na naraščajoči zaskrbljenosti slovenskih kmetov, ki v sporazumu vidijo grožnjo domači pridelavi hrane in konkurenčnosti na trgu. Ministrstvo se je zavezalo k zaščiti nacionalnih interesov v kmetijskem sektorju. V primeru zaznanih tveganj ali negativnih vplivov na slovensko kmetijstvo so oblasti napovedale takojšnje ukrepanje. To vključuje uporabo vseh razpoložljivih zaščitnih mehanizmov, ki jih dopušča mednarodna in evropska zakonodaja. S tem želi vlada zagotoviti, da uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz držav Južne Amerike ne bi neupravičeno ogrozil stabilnosti domačih kmetij. Napovedano spremljanje sporazuma odraža širšo razpravo znotraj Evropske unije, kjer se več držav spopada s podobnimi pomisleki glede standardov kakovosti in okoljskih zahtev, ki veljajo za proizvajalce v skupini Mercosur. Ministrstvo obljublja, da bo slovenski kmet ostal v središču njihove politike, hkrati pa bo Slovenija zahtevala dosledno spoštovanje dogovorjenih pravil na ravni celotne unije.

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Države članice Evropske unije so s kvalificirano večino odobrile podpis obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. S tem je bila po več kot 25 letih pogajanj tlakovana pot do vzpostavitve največjega območja prostih trgov na svetu, ki bo povezalo več kot 700 milijonov prebivalcev obeh regij. Odločitev predstavlja strateški premik Evropske unije k diverzifikaciji trgovinskih poti in krepitvi gospodarskih vezi z Latinsko Ameriko v času globalnih trgovinskih negotovosti. Sporazum bo omogočil postopno odpravo carin na večino industrijskih izdelkov, vključno z avtomobili in stroji, obenem pa odpira vrata evropskim kmetijskim proizvodom, kot so mlečni izdelki in vino. Kljub potrditvi na ravni Unije sporazum še vedno sproža močne odzive med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se bojijo konkurence cenejših južnoameriških surovin, predvsem govejega mesa in perutnine. Zagovorniki po drugi strani poudarjajo, da bo sporazum prinesel milijarde evrov prihrankov pri carinah in okrepil konkurenčnost evropskih podjetij. Uresničitev tega dogovora je bila pospešena zaradi širših geopolitičnih razmer in potrebe po stabilnih zavezništvih zunaj tradicionalnih okvirov. Povezovanje z Mercosurjem dopolnjuje nedavne napore Unije za stabilizacijo trgovinskih odnosov z drugimi velesilami, saj si Bruselj prizadeva zaščititi svoje gospodarske interese pred naraščajočim protekcionizmom na svetovni ravni.

Države članice Evropske unije so v petek z večinskim glasovanjem potrdile prostotrgovinski sporazum z južnoameriško trgovinsko skupino Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Kljub odločnemu nasprotovanju nekaterih držav, med katerimi sta bili najglasnejši Francija in Avstrija, je bil dogovor sprejet, s čimer se končujejo pogajanja, ki so trajala več kot četrt stoletja. Cilj sporazuma je predvsem odprava carin in spodbujanje gospodarskega sodelovanja med obema blokoma. Sprejetje sporazuma je naletelo na ostre kritike v kmetijskem sektorju, kjer kmetijske zbornice v Avstriji opozarjajo na usodne posledice za domače pridelovalce. Kmetje se bojijo povečanega pritiska konkurence s strani južnoameriških agrarnih velikanov, ki po njihovem mnenju ne izpolnjujejo enakih okoljskih in kakovostnih standardov kot evropske kmetije. Predstavniki kmetov v Zgornji in Spodnji Avstriji so dogovor označili za fatalen udarec za stabilnost lokalne pridelave hrane. Nasprotno pa gospodarski krogi in zagovorniki sporazuma poudarjajo priložnosti za širitev izvoza in dostop do novih trgov. Po mnenju podpornikov bo odprava carin zmanjšala stroške za industrijski sektor in okrepila geopolitične vezi med Evropo in Južno Ameriko. Kljub potrditvi na ravni EU se pričakuje, da bodo nezadovoljni kmetje nadaljevali s pritiski na nacionalne vlade, saj sporazum sproža globoke delitve med gospodarskimi in okoljskimi interesi.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

V Milanu so se danes zbrali številni kmetje, ki so s traktorji blokirali promet pred glavno železniško postajo na trgu Duca d'Aosta. Protestniki so z nacionalnimi simboli izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur, ki so ga pred kratkim podprli veleposlaniki držav članic EU. Kmetje opozarjajo, da sporazum prinaša nelojalno konkurenco, saj naj bi omogočal uvoz kmetijskih proizvodov iz držav, kjer veljajo bistveno manj strogi okoljski in sanitarni standardi kot v Evropi. Protestniki zahtevajo večjo zaščito domačega kmetijskega sektorja in poudarjajo, da bo takšna liberalizacija trgovine ogrozila preživetje lokalnih pridelovalcev. Dogodek v Milanu je del širšega vala nezadovoljstva med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z naraščajočimi stroški in zahtevami zelene transformacije. Italijanski kmetje napovedujejo nadaljevanje aktivnosti, če njihove zahteve po ponovnem razmisleku o vsebini sporazuma ne bodo uslišane na ravni Bruslja.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Kmetje v več evropskih državah so v četrtek stopnjevali proteste proti načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Francoski in belgijski kmetje so s traktorji blokirali dva ključna avtocestna mejna prehoda med državama, medtem ko so njihovi nemški kolegi ohromili promet na približno dveh ducatih avtocestnih uvozov v zveznih deželah Brandenburg in Mecklenburg-Predpomorjansko. Protestniki zahtevajo takojšnjo zaustavitev pogajanj, saj se bojujejo proti nelojalni konkurenci iz Južne Amerike. Organizatorji protestov opozarjajo, da bi uvoz cenejših kmetijskih pridelkov, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije, uničil domače kmetijstvo. V Nemčiji je kmetijske zahteve podprla tudi stranka BSW, ki poudarja pomen zaščite lokalne pridelave hrane. Blokade so povzročile obsežne zastoje v prometu, zlasti na pomembnih prometnicah A1 in A7, kar je povzročilo preglavice tisočem voznikov. Stopnjevanje pritiska kmetov prihaja tik pred odločilnim glasovanjem Evropske unije o omenjenem sporazumu. Kmetijski sindikati napovedujejo nadaljevanje in širitev protestnih aktivnosti, če Bruselj ne bo prisluhnil njihovim pomislekom glede ogrožanja evropskih prehranskih standardov in ekonomskega preživetja kmetijskih gospodarstev. Situacija ostaja napeta, saj države članice EU glede ratifikacije sporazuma ostajajo razdeljene.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da bo Francija glasovala proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriško skupino držav Mercosur. Macron je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da v njegovi državi vlada soglasno politično nasprotovanje temu dokumentu. Do napovedi prihaja v času stopnjevanja pritiska s strani francoskih kmetov, katerih protesti so dosegli središče Pariza in so pomembno vplivali na politično držo Elizejske palače. Obenem je francoski predsednik izrazil kritiko do zunanjepolitične smeri Združenih držav Amerike, ki jim je očital, da so nekaterim svojim zaveznicam obrnile hrbet. Njegove izjave odražajo vse večje nezadovoljstvo Francije nad trenutnimi mednarodnimi trgovinskimi in diplomatskimi odnosi. Macron poudarja, da se mora Evropska unija v pogajanjih s svetovnimi velesilami obnašati bolj odločno in kot suverena svetovna sila, ki zna zaščititi svoje interese. Zavrnitev sporazuma z Mercosurjem predstavlja pomembno oviro za uresničitev enega največjih trgovinskih projektov Evropske unije, ki se pripravlja že več desetletij. Francosko stališče temelji predvsem na zaščiti domačih kmetijskih standardov in okoljskih zavez, ki bi jih uvoz iz Južne Amerike po mnenju kritikov ogrozil. Ta poteza dodatno potrjuje Macronov odmik od liberalizacije trgovine v primerih, ko ta ne zagotavlja zadostne recipročnosti in zaščite evropskih proizvajalcev.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Francoski kmetje so v četrtek s številnimi traktorji vstopili v Pariz in blokirali ključne prometnice ter ikonične lokacije, vključno s Slavolokom zmage. Protestniki so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Kmetje trdijo, da bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov, kar bi neposredno ogrozilo njihov preživetje in konkurenčnost na trgu. Poleg nasprotovanja mednarodni trgovinski pogodbi se protestniki spopadajo tudi s specifičnimi sektorskimi težavami, kot so ukrepi za omejevanje bolezni pri živini in prisilno klanje živali. Demonstracije so se razširile iz okolice Toulousa vse do prestolnice, kjer so kmetje s traktorji povzročili obsežne zastoje. Francoska vlada je pod pritiskom, saj kmetje zahtevajo večjo zaščito domače proizvodnje in opustitev pogajanj o sporazumu, ki po njihovem mnenju favorizira industrijski izvoz na račun kmetijstva. Dogajanje v Franciji odraža širše nezadovoljstvo evropskih kmetov s kmetijsko politiko Bruslja in pritiski globalizacije. Čeprav so se protesti osredotočili na Pariz, imajo zahteve kmetov močan odmev po celotni celini, saj se številne države članice EU soočajo s podobnimi dilemami glede uravnoteženja trgovinskih interesov in ohranitve lokalnega kmetijstva. Policija je območje blokad zavarovala, vendar so kmetje napovedali nadaljevanje pritiska, dokler njihove zahteve ne bodo uslišane.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Številni francoski kmetje so se v Parizu zbrali na množičnih protestih, s katerimi so izrazili ostro nasprotovanje načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s traktorji zasedli osrednje pariške ulice, da bi opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice sporazuma za domače kmetijstvo. O usodi omenjenega dogovora bodo države članice Evropske unije predvidoma odločale v petek, ko bo znano, ali bo sporazum prejel zadostno podporo. Kmetijski sindikati opozarjajo, da bi liberalizacija trgovine z državami Mercosurja povzročila pritisk na cene evropskih pridelkov in uvedla nelojalno konkurenco, saj za južnoameriške proizvajalce ne veljajo enako strogi okoljski in higienski standardi kot v Evropi. Današnje dogajanje v francoski prestolnici je stopnjevanje napetosti, ki so se začele že s septembrskimi pozivi k uporu proti ratifikaciji, ki jo je sprožila Evropska komisija v Bruslju. Francoska vlada je v preteklosti že izrazila zadržke glede sporazuma, vendar kmetje zahtevajo trdnejša zagotovila, da njihovi interesi ne bodo žrtvovani za dosego širših geopolitičnih in gospodarskih ciljev. Protest v Parizu velja za enega največjih kmetijskih shodov v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na politično razpravo znotraj Unije pred ključnim petkovim odločanjem.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

Protesti kmetov proti trgovinskemu sporazumu Mercosur so se razširili tudi v druge nemške regije. V Turingiji so blokirali vpadnice na avtocesto A4 pri kraju Schmölln, protesti pa so potekali tudi v Saški-Anhalt. V Dresdnu so kmetje protestirali z modelnimi traktorji. V Brandenburgu je policija poročala o motnjah v prometu zaradi enajstih cestnih blokad s traktorji.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur. Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.