Kitajska je izjavila, da Združene države ne bi smele uporabljati drugih držav kot pretvezo za uveljavljanje lastnih interesov na Grenlandiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju za časnik The New York Times sprožil mednarodno diplomatsko polemiko z napovedjo o možnem ameriškem prevzemu Grenlandije. Trump je izpostavil, da Združene države Amerike vidijo Rusijo in Kitajsko kot neposredni tekmici v boju za vpliv na tem strateško pomembnem otoku. Po njegovih besedah bi Washington Grenlandijo lahko pridobil na podlagi obrambnega pakta iz leta 1951, pri čemer je poudaril, da mu je nadzor nad otokom pomembnejši od spoštovanja mednarodnih pogodb. Izjave, v katerih je predsednik namignil na selektivno uporabo mednarodnega prava, so v evropskih prestolnicah povzročile val ogorčenja in nezaupanja. Danska premierka Mette Frederiksen in drugi evropski voditelji so po navedbah virov blizu Bele hiše nad Trumpovimi načrti in retoriko šokirani. Predsednik je v intervjuju dodatno pojasnil, da je popoln nadzor nad Grenlandijo za ZDA »psihološko pomemben« in da bi moral biti on sam arbiter pri odločanju o veljavnosti mednarodnopravnih norm v posameznih primerih. Njegove trditve, da Grenlandije ni treba kupiti, temveč si jo ZDA lahko preprosto prilastijo, so interpretirane kot neposreden napad na suverenost Kraljevine Danske. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika dodatno krha odnose med Washingtonom in Brusljem, ki so že načeti zaradi preteklih trgovinskih sporov in nestrinjanj glede obrambne politike. Trumpov pristop, ki lastno moralno presojo postavlja nad ustaljene diplomatske protokole, nakazuje na nadaljevanje izolacionistične in agresivne zunanje politike Združenih držav Amerike pod njegovo administracijo, kar povzroča negotovost znotraj zveze NATO.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je po navodilih zaveznikov predsednika Donalda Trumpa sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu, kar v finančnih in političnih krogih velja za nepredviden napad na neodvisnost osrednje banke. Preiskava, ki jo vodi zvezna tožilka Jeanine Pirro, se osredotoča na domnevne nepravilnosti pri prenovi sedeža Feda in Powellovo pričanje pred kongresom. Jerome Powell je v uradnem odzivu prejel sodni poziv za pričanje pred veliko poroto, dejanje pa je označil za stopnjevanje političnega pritiska s strani predsednika Trumpa, ki že dlje časa zahteva znižanje obrestnih mer. Istočasno se je ameriški senat z 52 glasovi proti 47 izrekel za omejitev predsednikovih vojnih pooblastil glede Venezuele, potem ko so ameriške sile v nočni operaciji aretirale tamkajšnjega voditelja Nicolása Madura. Pet republikanskih senatorjev se je pridružilo demokratom pri glasovanju, s čimer so izrazili zaskrbljenost nad Trumpovimi načrti za prevzem nadzora nad venezuelskimi naftnimi viri. Trump je v odzivih na družbenih omrežjih namignil, da bi naslednja vojaška tarča Združenih držav Amerike lahko bila Kuba, obenem pa je ponovil svoje zahteve po prevzemu nadzora nad danskim ozemljem Grenlandija. Po celotnih Združenih državah Amerike so medtem izbruhnili množični protesti zaradi uboja ameriške državljanke Renee Good, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident je postal osrednja točka političnih trenj, saj demokrati zahtevajo odstavitev sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem, medtem ko Trumpova administracija dejanje agenta zagovarja kot samoobrambo. Dogodki po mnenju analitikov kažejo na vse večjo erozijo mednarodnega prava in norm, saj predsednik odkrito izjavlja, da ga omejuje le lastna morala, ne pa mednarodne pogodbe.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno javno izrazil namero Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije, pri čemer je poudaril, da si prizadeva za popoln lastniški prenos ozemlja in ne za dolgoročni najem. Trump je ob tem zavrnil predloge nekaterih držav članic zveze Nato, ki so v luči naraščajočih napetosti na Arktiki predlagale okrepljeno prisotnost zavezništva na tem avtonomnem danskem ozemlju. Po njegovih besedah Združene države niso zainteresirane za skupno vojaško upravljanje, temveč za neposreden nakup, s čimer bi zavarovali svoje strateške interese. Napovedi o prevzemu otoka so v mednarodni javnosti sprožile val kritik in posmeha, vendar Trump ostaja neomajen v svojem prepričanju, da bo Washingtonu Grenlandijo uspelo pridobiti. Diplomatski pritisk se stopnjuje prav v času, ko sta v Washington na uradni obisk prispela grenlandski zunanji minister in njegov danski kolega. Danska vlada je sicer že večkrat poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, vendar ameriška administracija vprašanje lastništva arktičnega otoka očitno še naprej obravnava kot prednostno nalogo svoje zunanje politike. Dogajanje odraža širšo geopolitično bitko za prevlado na Arktiki, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove plovne poti in dostop do bogatih naravnih virov. Trumpova retorika o nakupu ozemlja namesto diplomatskega sodelovanja znotraj Nata kaže na precejšnjo spremembo v ameriškem pristopu do zaveznic. Predsednikove izjave, da bodo ZDA Grenlandijo "imele", vnašajo negotovost v čezatlantske odnose in postavljajo pod vprašaj stabilnost suverenosti manjših ozemelj v strateško pomembnih regijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zatrdil, da je zavezništvo Nato preživelo zgolj po njegovi zaslugi, ob tem pa se je označil za rešitelja organizacije. Po njegovih besedah bi Nato brez njegovega predsedovanja že zdavnaj razpadel, hkrati pa je poudaril, da zavezništvo Združene države Amerike potrebuje bolj kot obratno. Trump je v izjavi za medije zaveznikom sporočil, da so njegove pretekle zahteve po povečanju obrambnih izdatkov dejansko utrdile temelje pakta. Obenem je ameriški predsednik ponovno izpostavil strateški interes Washingtona za prevzem nadzora nad Grenlandijo, ki je avtonomno ozemlje Danske. Trump trdi, da je takšna poteza nujna zaradi nacionalne varnosti, saj bi v nasprotnem primeru otok lahko zavzeli Rusija ali Kitajska. Kritično se je odzval na obrambne zmogljivosti otoka in dejal, da bo Amerika Grenlandijo dobila na takšen ali drugačen način, ne glede na nasprotovanje zaveznikov ali danske vlade. danska premierka Mette Frederiksen je pred tem opozorila, da bi ameriški pritiski na drugo članico zavezništva lahko pomenili konec Nata in povojne varnostne arhitekture. Trump je te pomisleke zavrnil in vztrajal, da so njegove geopolitične odločitve ključne za preprečevanje prevlade Kitajske in Rusije v Arktičnem oceanu, kjer obe državi krepita svojo prisotnost s podmornicami in rušilci.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je v javnem nagovoru odločno zagovarjal neodvisnost institucije pred naraščajočimi pritiski predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Powell je poudaril, da mora biti javni interes vodilo pri vodenju monetarne politike, s čimer se je neposredno odzval na Trumpove poskuse vplivanja na delovanje centralne banke. Spor med ključnima osebnostma ameriškega gospodarstva predstavlja redek in neposreden institucionalni spopad, ki nagovarja tako ameriški kongres kot mednarodne investitorje. Hkrati analitiki poudarjajo, da Trumpova vrnitev k politiki »sfer vpliva« predstavlja prehod od ideoloških teženj k realpolitičnemu priznanju geopolitičnih razmerij. Takšen pristop po mnenju nekaterih strokovnjakov, kot je dr. Leon Hadar, pomeni konec globalističnih fantazij in ponovno vzpostavitev sistema, kjer velesile priznavajo regionalne meje interesov. To bi lahko bistveno spremenilo dosedanji mednarodni red in vplivalo na varnostno arhitekturo v Evropi in Aziji. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo že dalj časa, zlasti zaradi Trumpovih očitkov o domnevni nesposobnosti vodstva Feda pri upravljanju stroškov in monetarne smeri. Jerome Powell z vztrajanjem pri neodvisnosti poskuša zaščititi stabilnost ameriškega finančnega sistema pred politično samovoljo, medtem ko Trump s svojimi potezami, vključno z napovedmi tožb, poskuša uveljaviti večji nadzor nad ključnimi ekonomskimi vzvodi države.

Nemški protiraketni sistem Arrow 3 v svoji trenutni konfiguraciji ne bi bil sposoben prestreči nove ruske balistične rakete srednjega dosega Orešnik ali podobnih oborožitvenih sistemov, poroča nemški časnik Welt. Časnik se sklicuje na vire znotraj Natovih poveljniških struktur, ki poudarjajo, da so zmogljivosti sistema Arrow 3 trenutno omejene zgolj na obrambo pred določenimi vrstami groženj, ki ne vključujejo najsodobnejših ruskih izstrelkov. Sistem Arrow 3, ki ga je Nemčija kupila od Izraela za krepitev svoje zračne obrambe, je zasnovan predvsem za prestrezanje balističnih raket izven zemeljskega ozračja. Vendar pa po navedbah virov iz kroga Nata hitrost in manevrske sposobnosti novega ruskega sistema Orešnik presegajo trenutne tehnične specifikacije nemškega ščita, kar sproža vprašanja o učinkovitosti evropske obrambne strategije v luči zadnjih dogodkov. Rusija je raketo Orešnik nedavno prvič uporabila v napadu na ukrajinsko mesto Dnipro, kar je sprožilo nemir v zahodnih vojaških krogih. Poročilo poudarja, da bo za zagotovitev celovite zaščite evropskega zračnega prostora pred tovrstnimi hipersoničnimi grožnjami potrebna nadaljnja posodobitev obrambnih sistemov in tesnejše sodelovanje med zaveznicami znotraj Nata.

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči silovitega ruskega obstreljevanja poudaril, da lahko rusko norost zaustavijo le združene moči Evrope in Združenih držav Amerike. Rusija je v preteklem tednu na ukrajinsko ozemlje izstrelila približno 1100 dronov, 890 vodenih bomb in več kot 50 raket, kar je povzročilo kritične izpade v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. V prestolnici Kijev je več kot tisoč stavb ostalo brez ogrevanja pri temperaturah pod minus 12 stopinj Celzija, kar ukrajinski vrh označuje za ciničen teror nad civilnim prebivalstvom v najhladnejših dneh leta. Zelenski je izpostavil, da ruska vojna proti Ukrajini po trajanju že dosega okvirje druge svetovne vojne, natančneje konflikta med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Prioriteta ukrajinskih obrambnih sil ostaja dobava raket za sisteme protizračne obrambe, za kar si Kijev prizadeva v pogovorih z zahodnimi partnerji. Medtem ko ukrajinske sile stopnjujejo pritisk z operacijami na ruske naftne platforme, Rusija po navedbah upokojenega generalmajorja Mitra Kovača ne bo pristala na prisotnost nobene baze zveze NATO na ukrajinskem ozemlju. Razmere na bojiščih ostajajo napete, zlasti v Donbasu in Zaporožju, kjer ruske sile kljub velikim izgubam nadaljujejo z ofenzivnimi dejavnostmi. Zelenski je opozoril, da Rusija namerno izkorišča ledene temperature za stopnjevanje pritiska na prebivalstvo, medtem ko ukrajinska stran pospešuje pogovore o novih pošiljkah vojaške pomoči iz evropskih skladišč in zalog Združenih držav Amerike. Po besedah ukrajinskega predsednika ruski režim dnevno beleži najmanj tisoč ubitih vojakov, kar ocenjuje kot ceno, ki jo Vladimir Putin plačuje za nadaljevanje agresije.

Turčija se po poročanju tujih medijev vključuje v napredna pogajanja za pridružitev k obrambnemu paktu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar bi lahko vodilo do nastanka novega vojaškega bloka po zgledu zveze NATO. Pobuda temelji na vzpostavitvi mehanizmov za vzajemno obrambo, s čimer bi države utrdile trilateralno varnostno os med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Ankara naj bi si z vstopom v to strateško zavezništvo prizadevala za okrepitev regionalnega vpliva v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo vse večji dvomi glede prihodnosti in zanesljivosti ameriških varnostnih jamstev ter zveze NATO. Analitiki ocenjujejo, da so pogovori že v sklepni fazi in da je sklenitev dogovora zelo verjetna. Novo zavezništvo bi lahko korenito spremenilo geopolitično ravnovesje moči, zlasti v odnosu do Indije, ki z zaskrbljenostjo spremlja vojaško krepitev svojih sosed in regionalnih tekmic. Povezovanje treh močnih muslimanskih držav s pomembnimi vojaškimi zmogljivostmi predstavlja odgovor na spreminjajoče se globalne varnostne razmere in potrebo po večji avtonomiji pri reševanju regionalnih konfliktov. Čeprav podrobnosti o operativni strukturi pakta še niso javno dostopne, poročila nakazujejo na tesno sodelovanje pri razvoju vojaške tehnologije, skupnih vojaških vajah in usklajevanju obrambnih politik. Ta premik odseva širši trend diverzifikacije zunanjepolitičnih partnerstev ključnih regionalnih akterjev, ki iščejo alternative obstoječim zahodnim varnostnim arhitekturam. Odločitev Turčije, ki je sicer polnopravna članica zveze NATO, za vstop v takšen pakt, bi lahko povzročila dodatne napetosti znotraj severnoatlantskega zavezništva.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v nedeljo pozval države članice Evropske unije, naj razmislijo o ustanovitvi skupne stalne vojaške sile, ki bi štela 100.000 vojakov. Po njegovih besedah bi taka enota lahko sčasoma nadomestila ameriške enote v Evropi, kar postaja vse bolj aktualno vprašanje zaradi negotovosti glede prihodnjih ameriških varnostnih zavez na celini. Kubilius je ob tem predlagal tudi ustanovitev Evropskega varnostnega sveta, ki bi koordiniral obrambne politike držav članic. Nekdanji litovski premier, ki zdaj zaseda novo funkcijo obrambnega komisarja, poudarja, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost. Predlog predvideva stalno pripravljenost vojaških sil pod okriljem Unije, kar bi omogočilo hitrejši in učinkovitejši odziv na morebitne grožnje brez neposredne odvisnosti od logistične in kadrovske pomoči Združenih držav Amerike. Ideja o evropski vojski sicer v preteklosti ni naletela na enotno podporo med članicami, vendar trenutne geopolitične razmere krepijo težnje po večji obrambni avtonomiji. Kubilius meni, da bi bila taka sila ključna za zaščito evropskih interesov in utrditev stabilnosti v regiji. Poudaril je, da razprave o skupni obrambi ne smejo biti razumljene kot spodkopavanje zveze NATO, temveč kot krepitev evropskega stebra znotraj širšega zavezništva. Predlog bo verjetno sprožil burne razprave v Bruslju, zlasti glede financiranja in vprašanja nacionalne suverenosti nad oboroženimi silami.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene Indiji dovoliti nakup venezuelske surove nafte pod novim, ameriško nadzorovanim okvirom. Trump je promoviral načrt za zagotovitev najmanj 100 milijard dolarjev naložb za obnovo venezuelske naftne industrije in se o tem srečal z ameriškimi naftnimi družbami. Izdal je tudi izvršni ukaz za zaščito prihodkov od venezuelske nafte pred sodnimi postopki. Povedal je, da bodo ZDA odločale, kdo bo izkoriščal nafto iz Venezuele.

Volodimir Zelenski je od evropskih voditeljev zahteval takojšnjo predajo vseh razpoložljivih raket za sisteme protizračne obrambe iz strateških rezerv Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom posebnih enot Združenih držav Amerike naročil pripravo operativnih načrtov za morebiti vdor na Grenlandijo. Po poročanju britanskega medija Mail on Sunday naj bi Trumpova administracija pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja krepila pritisk na Pentagon, vendar naj bi se pobuda soočala z močnim odporom najvišjih vojaških predstavnikov. Ti opozarjajo na logistične in diplomatske posledice takšne operacije na avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske. Obenem so diplomatski viri za Financial Times zavrnili Trumpove trditve o povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar je predsednik uporabil kot enega izmed glavnih argumentov za večjo ameriško vojaško posredovanje. Diplomati poudarjajo, da navedbe o neposredni grožnji tujih sil na tem območju niso podkrepljene z dejstvi s terena. Napetosti med Belo hišo in Pentagonom razkrivajo globoka razhajanja glede zunanje politike in uporabe vojaške moči za doseganje ozemeljskih ambicij. Medtem ko svetovalci vztrajajo pri strateškem pomenu Grenlandije za arktično prevlado, vojaški vrh svari pred kršenjem mednarodnega prava in destabilizacijo odnosov z evropskimi zaveznicami.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Poslanska skupina Krščanskodemokratske unije (CDU) v hamburškem deželnem parlamentu je od zvezne vlade v Berlinu zahtevala povečanje finančnih sredstev za vzdrževanje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki je ključnega pomena za obrambne namene. Čeprav se vladajoči socialdemokrati (SPD) in opozicijska CDU strinjata, da so dodatna sredstva nujna, ostaja vprašanje odgovornosti za zagotavljanje teh sredstev predmet političnih sporov. CDU namreč odgovornost za pogajanja z zvezno ravnjo pripisuje trenutni deželni vladi pod vodstvom koalicije SPD in Zelenih. Predstavniki CDU so poudarili, da hamburško pristanišče ne služi le civilnemu prometu, temveč igra strateško vlogo pri premikih vojaških enot in logistiki znotraj zveze NATO. Zaradi povečanih varnostnih potreb v Evropi se je povečal pritisk na obstoječo infrastrukturo, ki po mnenju opozicije zahteva nujne investicije, ki jih deželni proračun sam ne more kriti. Razprava odraža širše dileme v Nemčiji glede delitve stroškov za civilno-vojaško infrastrukturo med zvezno državo in posameznimi deželami. Politična napetost v Hamburgu se stopnjuje, saj CDU meni, da deželna vlada ne izvaja dovolj pritiska na zveznega kanclerja Olafa Scholza. Medtem ko pristanišča ostajajo ključna vozlišča za nemško gospodarstvo, njihova vloga v nacionalni varnostni arhitekturi zahteva novo finančno opredelitev, ki bi upoštevala vojaško mobilnost kot prednostno nalogo v prihodnjih proračunskih obdobjih.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Turčija je v naprednih pogajanjih za pridružitev k strateškemu obrambnemu sporazumu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar nakazuje na oblikovanje nove trilateralne varnostne osi med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Dogovor, ki je po navedbah virov blizu pogajanjem zelo verjeten, temelji na lani podpisanem sporazumu med Rijadom in Islamabadom. Ta določa, da se napad na eno državo obravnava kot agresija proti obema, Turčija pa bi v zavezništvo prinesla močno obrambno industrijo in vojaške izkušnje. Nova varnostna arhitektura se oblikuje v času povečane nezanesljivosti glede vloge Združenih držav Amerike v regiji in prihodnosti zveze Nato. Zavezništvo bi združilo finančno moč Savdske Arabije, jedrsko zmogljivost Pakistana ter turško vojaško tehnologijo. Hkrati se sodelovanje že odraža na terenu, saj Pakistan pripravlja 1,5 milijarde dolarjev vreden posel z orožjem za sudansko vojsko, ki jo podpirata tako Ankara kot Rijad v boju proti silam pod okriljem Združenih arabskih emiratov (ZAE). Regionalno dinamiko dodatno zapleta vloga Omana, ki se je iz tradicionalnega nevtralnega posrednika prelevil v tihega zaveznika Savdske Arabije. Muscat je po poročilih delil obveščevalne podatke in podprl vojaške operacije proti separatistom v Jemnu, ki jih podpirajo ZAE. Ti premiki nakazujejo na širše prestrukturiranje zavezništev, kjer se Turčija, Savdska Arabija in Pakistan povezujejo za uveljavljanje skupnih interesov od Afrike do Južne Azije, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo vpliv zahodnih sil v teh regijah.

Nemški sistem protiraketne obrambe Arrow 3, ki naj bi bil evropsko upanje pri zaščiti pred balističnimi raketami, v trenutnem stanju ne bi mogel prestreči ruske rakete »Orešnik« ali podobnega orožja. To je poročal nemški časnik Welt, ki se sklicuje na vire znotraj Nata.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Ukrajinski piloti, ki upravljajo z ameriškimi lovskimi letali F-16, so opozorili na neustreznost usposabljanja, ki so ga prejeli od inštruktorjev zveze Nato. Po poročanju revije Military Watch Magazine piloti trdijo, da taktike zahodnega zavezništva niso prilagojene realnim razmeram na bojišču v spopadu z rusko vojsko. Glavna težava naj bi bila v tem, da so se zahodne sile desetletja pripravljale na operacije v okoljih, kjer imajo popolno premoč v zraku, kar pa v Ukrajini ne drži. Vojaški analitiki izpostavljajo, da se ukrajinske letalske sile spopadajo z naprednimi ruskimi prestrezniki, kot so letala družine Suhoj, ki predstavljajo resno grožnjo za zastarele različice F-16. Piloti poudarjajo, da so naučeni manevri in doktrine v praksi težko izvedljivi, saj Rusija uporablja močne sisteme zračne obrambe in elektronsko vojskovanje, ki omejujejo učinkovitost zahodne tehnologije. Zaradi tega se ukrajinske sile spopadajo s težavami pri integraciji teh letal v svoj obrambni sistem. Kritika leti predvsem na togost Natovih programov usposabljanja, ki naj ne bi upoštevali specifičnosti ukrajinskega bojišča. Ukrajinski vojaki opozarjajo, da bi morali inštruktorji prilagoditi svoje metode dejstvom, da ukrajinska stran nima stalne zračne podpore in se mora zanašati na gverilsko taktiko v zraku, da bi se izognili uničenju s strani tehnološko močnejšega nasprotnika.

Litvansko ministrstvo za obrambo je napovedalo investicijo v višini 100 milijonov evrov za vzpostavitev novega vojaškega poligona v mestu Kapčiamiestis. Objekt bo stal na strateško pomembni lokaciji v neposredni bližini tromeje med Litvo, Belorusijo in Poljsko, kar predstavlja območje t. i. Suvalškega koridorja. Ta ozek pas ozemlja velja za eno najbolj kritičnih točk v obrambni arhitekturi zveze Nato, saj povezuje baltske države s preostalimi članicami zavezništva. Sredstva bodo namenjena izgradnji celovite infrastrukture, ki vključuje sodobna strelišča in vadbene objekte za potrebe litvanske vojske ter njenih zaveznikov. Odločitev za gradnjo odraža prizadevanja baltskih držav za okrepitev lastnih obrambnih zmogljivosti in povečanje vojaške prisotnosti v regiji, ki meji na Belorusijo. Gre za eno večjih posameznih investicij v vojaško infrastrukturo na tem območju v zadnjem obdobju. Projekt v Kapčiamiestisu, ki leži le približno deset kilometrov od meje, bo po mnenju strokovnjakov izboljšal odzivni čas in pripravljenost sil v primeru morebitne krize. Gradnja je del širšega načrta posodabljanja obrambnih sistemov Litve, ki se izvaja v luči spremenjenih varnostnih razmer v Vzhodni Evropi. Ministrstvo ob tem poudarja, da je krepitev infrastrukture ključna za zagotavljanje nacionalne varnosti in izpolnjevanje obveznosti do partnerjev v Natu.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro opozorilo, da bodo vse vojaške enote, objekti in infrastruktura zahodnih držav na ukrajinskem ozemlju obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi morebitna napotitev mirovnih sil NATO pomenila neposredno tveganje za varnost Rusije in preostale Evrope. Rusija takšne premike klasificira kot tujo intervencijo, kar dodatno zaostruje odnose med Moskvo in zahodnimi prestolnicami v času iskanja okvira za premirje. Opozorilo Moskve sledi podpisu deklaracije o nameri med Francijo in Združenim kraljestvom, ki predvideva vodenje mednarodne napotitve sil v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. Britanski premier Keir Starmer je pojasnil, da dokument vzpostavlja pravni okvir, po katerem bi britanske in francoske enote lahko delovale na ukrajinskih tleh. Britanski obrambni minister John Healey je ob tem naznanil, da bo London namenil 200 milijonov funtov za pripravo svojih vojakov na to misijo. Dogajanje v Parizu in Kijevu odraža prizadevanja koalicije voljnih držav, da Ukrajini zagotovijo dolgoročna varnostna jamstva po koncu aktivnih spopadov. Medtem ko si ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prizadeva za vzpostavitev večnacionalnih sil, ki bi nadzorovale mir, Rusija s svojo retoriko napoveduje nadaljnje stopnjevanje konflikta v primeru uresničitve teh načrtov, ki jih vidi kot grožnjo svojim strateškim interesom.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Avstrijski polkovnik Markus Reisner je v intervjuju za Berliner Zeitung izjavil, da je namestitev ruskega raketnega sistema Orešnik povečala razkol znotraj zveze Nato.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija je 9. januarja vložila predlog resolucije, ki predvideva načrtovanje izstopa države iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Guettéjeva je v svoji utemeljitvi poudarila, da je vprašanje francoskega članstva postalo kritično, saj je po njenem mnenju zavezništvo pod popolnim nadzorom in v službi Združenih držav Amerike. Kot glavne razloge za tovrstno radikalno spremembo zunanjepolitičnega tečaja je poslanka navedla nestrinjanje z dejanji Washingtona, predvsem v povezavi z vojaškim posredovanjem v Venezueli in prijetjem predsednika Nicolása Madura. Poleg tega je izpostavila ameriško podporo Izraelu v spopadih na območju Gaze ter kontroverzne zamisli o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar bi po mnenju dela francoske politike resno ogrozilo odnose med Evropsko unijo in ZDA. Predlog resolucije se začne z zahtevo po umiku Francije iz Natovega integriranega vojaškega poveljstva, kar predstavlja prvi korak k polnemu izstopu. Čeprav predlog prihaja iz opozicijskih vrst, odraža vse večje napetosti med Parizom in Washingtonom, ki jih je dodatno zaostril francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot z izjavami o krepitvi lastnih obrambnih zmogljivosti v odgovor na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA v Južni Ameriki.

Vrhovni poveljnik sil zveze Nato je poudaril, da je zavezništvo še vedno daleč od kakršne koli krize, kljub napetostim, ki so se pojavile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega odkupa Grenlandije. Trump je v preteklem tednu večkrat izrazil namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o diplomatskem sporu znotraj zavezništva. Danska vlada je predloge o prodaji Grenlandije odločno zavrnila in poudarila, da območje ni naprodaj, saj gre za avtonomno ozemlje pod dansko krono. Ker sta tako Danska kot Združene države Amerike ključni članice zveze Nato, so se pojavili pomisleki o vplivu tega dvostranskega nesoglasja na stabilnost in enotnost celotnega obrambnega bloka. Poveljnik sil je v odzivu na dogajanje skušal pomiriti zaveznice in javnost. Kljub nenavadnim diplomatskim okoliščinam vojaški vrh zveze Nato ocenjuje, da odnosi med članicami ostajajo trdni na operativni ravni. Incident sicer odraža nepredvidljivost trenutne ameriške zunanje politike, vendar po mnenju poveljnika ne ogroža temeljnega delovanja zavezništva ali varnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi geopolitičnih interesov.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times izjavil, da se pri sprejemanju zunanjepolitičnih odločitev čuti zavezanega izključno svoji vesti. Po njegovih besedah v mednarodnem pravu ne vidi avtoritete, ki bi morala usmerjati njegovo delovanje, temveč se zanaša na lastna moralna načela. Trump je poudaril, da je njegova moč v vlogi vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil omejena zgolj z njegovo osebno etiko in ne z mednarodnimi pravnimi akti. Izjave predsednika Združenih držav Amerike nakazujejo na premik k izrazitemu unilateralizmu, kjer se osebna presoja voditelja postavlja nad uveljavljene globalne norme. Takšen pristop bi lahko pomenil odmik od tradicionalnih zavezništev in multilateralnih sporazumov, ki so desetletja predstavljali temelje mednarodnega reda. Njegova interpretacija pristojnosti vrhovnega poveljnika nakazuje na široko polje delovanja pri uporabi vojaške sile brez zunanjih pravnih omejitev. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšno zanemarjanje mednarodnega prava povzročilo nestabilnost v globalnih odnosih. Trumpovo vztrajanje pri avtonomnem odločanju na podlagi lastne morale odpira vprašanja o prihodnji vlogi ZDA v mednarodnih organizacijah in spoštovanju konvencij, ki so bile ustanovljene prav z namenom preprečevanja samovoljnega delovanja velesil.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo vodenih protitankovskih raket AGM-114R Hellfire in pripadajoče opreme Danski. Celoten paket, ki vključuje do 100 raket, tri testne rakete ter šest izstrelkov M299, je ocenjen na približno 45 milijonov dolarjev. Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA) je o tej odločitvi že uradno obvestila ameriški kongres, ki mora prodajo še dokončno potrditi. Danska vlada je zaprosila za nakup z namenom krepitve svojih obrambnih zmogljivosti in izboljšanja interoperabilnosti s silami NATO. Rakete Hellfire, ki se primarno uporabljajo za uničevanje oklepnih ciljev z zračnih platform, bodo danski vojski zagotovile sodobno sredstvo za odvračanje in neposredno delovanje v morebitnih konfliktih. Poleg same oborožitve paket vključuje tudi tehnično podporo, logistiko in usposabljanje osebja. Ta odločitev potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Washingtonom in Københavnom v okviru severnoatlantskega zavezništva. Po navedbah ameriških uradnikov bo ta prodaja podprla zunanjepolitične in nacionalnovarnostne cilje Združenih držav Amerike, saj bo izboljšala varnost zaveznice, ki ostaja pomembna sila za politično stabilnost in gospodarski napredek v Evropi.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.