Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times sprožil mednarodno diplomatsko napetost z napovedjo, da namerava Washington prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Trump je poudaril, da je lastništvo otoka zanj pomembnejše od veljavnih mednarodnih pogodb, in dodal, da naj bi mednarodno pravo v tem primeru veljalo le selektivno. Po njegovih besedah ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo, pri čemer se je skliceval na določila obrambnega pakta iz leta 1951. Izjave so povzročile ogorčenje v Evropi, zlasti pri danski premierki Mette Frederiksen, ki je pričakovanja ameriške administracije označila za šokantna. Trump svojo namero utemeljuje s strateškim tekmovanjem z Rusijo in Kitajsko za vpliv v Arktiki. Namestnik vodje osebja Bele hiše Stephen Miller je podprl predsednikove trditve o psihološkem pomenu popolnega ameriškega nadzora nad tem strateškim ozemljem. Kritiki v mednarodni javnosti opozarjajo, da Trumpovo stališče, po katerem je sam vrhovni arbiter nadnarodnih pravil, spodkopava temelje globalne ureditve. Medtem ko se Danska in njene zaveznice v Evropski uniji odzivajo s presenečenjem, Trump vztraja, da njegovo moč omejuje le lastna morala, ne pa zunanje pravne zaveze ali suverenost drugih držav.

V kijevski srednji šoli je 14-letni mladostnik v ponedeljek z nožem napadel in poškodoval vrstnika ter 39-letnega učitelja. Po navedbah lokalne policije in urada državnega tožilstva sta obe žrtvi utrpeli vbodne rane, vendar so ju reševalci oskrbeli. Napadalca so organi pregona nemudoma pridržali, preiskava dogodka pa poteka v smeri morebitne vpletenosti tujih akterjev. Ukrajinsko tožilstvo je sporočilo, da v okviru preiskave preučujejo morebitno povezavo napada z Rusko federacijo. Preiskovalci sumijo, da bi bil napadalec lahko voden s strani ruskih obveščevalnih služb ali pa je bil tarča spletne radikalizacije, ki jo spodbuja sovražna država. Takšni incidenti v ukrajinskem šolskem sistemu niso pogosti, zato je dogodek sprožil precejšen preplah. Oblasti v Kijevu poudarjajo, da gre za resen varnostni incident v času trajajočega vojnega stanja. Policija trenutno preverja mladostnikovo komunikacijo na družbenih omrežjih in morebitne stike z neznanimi osebami, ki bi ga lahko spodbudile k nasilnemu dejanju. Varnostni ukrepi v izobraževalnih ustanovah po prestolnici so bili po napadu poostreni.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je na prvi delovni dan leta v Kremlju sestal s prvim podpredsednikom vlade Denisom Manturovom, s katerim sta analizirala dosežke ruske industrije v preteklem letu. Manturov je poročal, da je predelovalna industrija v letu 2025 zabeležila približno triodstotno rast, h kateri so odločilno prispevala podjetja obrambno-industrijskega kompleksa. Ta so v celoti izpolnila državna naročila za obrambo, pri čemer je bila proizvodnja ključnega orožja in opreme prilagojena potrebam operacij v Ukrajini. Poseben poudarek srečanja je bil na tehnološkem napredku in preizkušanju nove opreme na bojišču. Manturov je izpostavil, da je bilo v letu 2025 v bojnih razmerah preizkušenih več kot tisoč novih ali posodobljenih vzorcev vojaške tehnike. Predsednik Putin je ob tem poudaril nujnost povečanja produktivnosti dela znotraj obrambnega sektorja ter podal navodila za okrepljen nadzor nad tem področjem, da bi zagotovili nadaljnjo učinkovitost proizvodnih linij. Na področju vesoljske tehnologije je podpredsednik vlade naznanil širitev ruske satelitske skupine, ki se je v preteklem letu povečala z 288 na 300 satelitov. Putin je ob tem pokazal poseben interes za razvoj tehnologij z dvojno namembnostjo. Kljub načrtovanemu ohlajanju gospodarstva se po mnenju ruskega vrha pozitivna dinamika v strateških panogah ohranja, končni statistični podatki za leto 2025 pa bodo objavljeni v februarju.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

V južni ukrajinski regiji Odessa je po ruskem napadu z droni brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 35.000 gospodinjstev. Energetsko podjetje DTEK je v ponedeljek sporočilo, da je bila v napadih povzročena resna škoda na kritični infrastrukturi, kar je povzročilo obsežne izpade električnega omrežja. Ruske sile so napad izvedle z brezpilotnimi letalniki, katerih tarča so bili ključni energetski objekti v regiji. Inženirske ekipe so že na terenu in si prizadevajo za vzpostavitev ponovne oskrbe, vendar obseg poškodb nakazuje, da bodo nekatera območja dlje časa brez elektrike. Dogodek je del širše ruske strategije uničevanja ukrajinske energetske infrastrukture, s katero Moskva želi oslabiti odpornost civilnega prebivalstva. Ukrajinske oblasti so ponovno pozvale k okrepitvi zračne obrambe za zaščito ključnih objektov pred prihodnjimi napadi.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je izjavil, da morebitna ratifikacija mirovnega sporazuma z Rusijo v vrhovni radi ne bi zagotovila popolne legitimnosti dokumenta. Kuleba meni, da bi se nove politične sile, ki bi prišle na oblast po naslednjih parlamentarnih volitvah, lahko sporazumu odpovedale z utemeljitvijo, da ga niso same podpisale. Po mnenju nekdanjega vodje diplomacije je ratifikacija v parlamentu zgolj minimalna možnost, ki zagotavlja delno legitimnost le do konca trenutnega volilnega cikla. Poudaril je, da bi resnično in trajno legitimnost takšnemu dokumentu podelil le vsenarodni referendum, ki bi odražal voljo ljudstva in preprečil kasnejše politične manipulacije. Kuleba je v intervjuju za Ukrajinsko pravdo še izpostavil, da bi potrditev sporazuma na referendumu zaščitila državo pred notranjimi političnimi razdori. Brez neposredne podpore državljanov bi politiki v boju za oblast lahko izkoriščali nasprotovanje sporazumu, kar bi po njegovih besedah vodilo v raztrganost države na koščke.

Ponovljene grožnje ameriškega predsednika Trumpa o prevzemu nadzora nad Grenlandijo so zaostrile odnose z zavezniki v Natu. Generalni sekretar Nata Rutte je pozval zaveznike, naj zaščitijo Grenlandijo pred grožnjami aneksije s strani ZDA. Trump je izjavil, da ZDA potrebujejo Nato manj, kot Nato potrebuje ZDA, in ni izključil uporabe vojaške sile za prevzem ozemlja, kar je povzročilo zaskrbljenost glede prihodnosti zveze.

Ruske sile so s torkovim nočnim napadom z brezpilotnimi letalniki v južni ukrajinski regiji Odesa ohromile lokalno energetsko omrežje. Po uradnih podatkih tamkajšnje energetske družbe DTEK je brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 35.000 gospodinjstev, dve osebi pa sta bili v napadu ranjeni. Odesa, ki predstavlja ključno pristaniško vozlišče, je bila ponovno tarča namernega uničevanja kritične infrastrukture, kar otežuje bivalne razmere v zimskem času. Sistemski izpadi električne energije niso omejeni le na južni del države, temveč o njih v zadnjih dneh poročajo tudi iz prestolnice Kijev in industrijskega središča Dnipro. Stopnjevanje napadov na energetsko omrežje kaže na nadaljevanje ruske strategije povzročanja humanitarnih težav civilnemu prebivalstvu. Ukrajinske oblasti se trudijo vzpostaviti nadomestne vire napajanja, vendar so popravila zaradi ponavljajočih se napadov in obsega poškodb zamudna. Dogajanje v Odesi je neposredno povezano s predhodnimi decembrskimi napadi, ki so že povzročili motnje v oskrbi z vodo in poškodbe na pomorski infrastrukturi. Ruska stran s temi dejanji očitno stopnjuje pritisk na ukrajinsko logistiko v Črnem morju, kar poleg energetske varnosti ogroža tudi mednarodne trgovinske poti in varnost plovil nevtralnih držav v regiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za javnost poudarila, da mora Ruska federacija jasno pokazati svojo pripravljenost in interes za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Njeno sporočilo prihaja v času, ko Kijev s svojimi zavezniki usklajuje podrobnosti mirovnega načrta in dolgoročnih varnostnih jamstev, ki bi zagotovili stabilnost v regiji po končanju sovražnosti. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je von der Leynova poudarila, da so nadaljnji koraki odvisni od signalov, ki jih bo poslala Moskva. Evropska unija po njenih besedah pričakuje konkretna dejanja, ki bi potrdila, da je Rusija pripravljena odstopiti od svoje trenutne vojaške drže in se konstruktivno vključiti v mirovne procese, ki jih predlaga mednarodna skupnost. Izjava odraža enotno stališče Bruslja, da se pogajanja o trajni stabilnosti ne morejo premakniti z mrtve točke brez jasne in verodostojne zaveze ruske strani. Predsednica Komisije je ob tem ponovila podporo prizadevanjem Ukrajine pri oblikovanju pogojev, pod katerimi bi bil mir pravičen in vzdržen.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

V mestu Olenegorsk v Murmanski regiji je prišlo do razlitja 80 ton bencina AI-95 na območju naftne baze. Na kraj dogodka je prispela ekološka organizacija "Ekošpas".

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Moskovsko sodišče je obravnavalo primer ženske, ki je v Telegramu poslala žaljiva glasovna sporočila. Ruske oblasti so sporočile, da je za žaljiva glasovna sporočila v aplikacijah za klepet, kot je Telegram, mogoče dobiti globo.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je v intervjuju za RIA Novosti izjavil, da so ukrajinske oborožene sile (VSU) v mestu Selidovo usmrtile 130 civilistov. Poudaril je, da trenutno poteka preiskava o številu preživelih. Omenjeni zločin naj bi storili neonacisti.

Velika Britanija je uradno napovedala zagon projekta Nightfall, v okviru katerega bodo razvili in Ukrajini dobavili nove balistične rakete dolgega dosega. Sistem je zasnovan posebej za potrebe ukrajinskih obrambnih sil in bo po navedbah britanskih virov sposoben doseči cilje na razdalji več kot 500 kilometrov, kar vključuje tudi rusko prestolnico Moskvo. Ključna lastnost novih raket bo njihova visoka odpornost na sisteme elektronskega bojevanja, kar bo povečalo njihovo učinkovitost na bojišču. Britanska vlada s to potezo potrjuje svojo vlogo ene glavnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Projekt Nightfall predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, ki jih zahodne države zagotavljajo Ukrajini, saj gre za sisteme z znatno večjim dosegom od doslej dobavljenih raketnih sistemov. Razvoj novega orožja je odgovor na potrebe po dolgoročni vojaški podpori in krepitvi ukrajinskih zmogljivosti za odvračanje napadov. Podrobnosti o časovnem okviru proizvodnje in točnem številu raket, ki bodo prenesene, ostajajo zaupne, vendar britanski uradniki poudarjajo, da je projekt Nightfall prednostna naloga obrambnega sodelovanja. Odločitev o dobavi tovrstnega orožja bi lahko vplivala na nadaljnjo dinamiko konflikta, saj Ukrajini omogoča ciljanje strateške infrastrukture globoko znotraj ruskega ozemlja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči silovitega ruskega obstreljevanja poudaril, da lahko rusko norost zaustavijo le združene moči Evrope in Združenih držav Amerike. Rusija je v preteklem tednu na ukrajinsko ozemlje izstrelila približno 1100 dronov, 890 vodenih bomb in več kot 50 raket, kar je povzročilo kritične izpade v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. V prestolnici Kijev je več kot tisoč stavb ostalo brez ogrevanja pri temperaturah pod minus 12 stopinj Celzija, kar ukrajinski vrh označuje za ciničen teror nad civilnim prebivalstvom v najhladnejših dneh leta. Zelenski je izpostavil, da ruska vojna proti Ukrajini po trajanju že dosega okvirje druge svetovne vojne, natančneje konflikta med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Prioriteta ukrajinskih obrambnih sil ostaja dobava raket za sisteme protizračne obrambe, za kar si Kijev prizadeva v pogovorih z zahodnimi partnerji. Medtem ko ukrajinske sile stopnjujejo pritisk z operacijami na ruske naftne platforme, Rusija po navedbah upokojenega generalmajorja Mitra Kovača ne bo pristala na prisotnost nobene baze zveze NATO na ukrajinskem ozemlju. Razmere na bojiščih ostajajo napete, zlasti v Donbasu in Zaporožju, kjer ruske sile kljub velikim izgubam nadaljujejo z ofenzivnimi dejavnostmi. Zelenski je opozoril, da Rusija namerno izkorišča ledene temperature za stopnjevanje pritiska na prebivalstvo, medtem ko ukrajinska stran pospešuje pogovore o novih pošiljkah vojaške pomoči iz evropskih skladišč in zalog Združenih držav Amerike. Po besedah ukrajinskega predsednika ruski režim dnevno beleži najmanj tisoč ubitih vojakov, kar ocenjuje kot ceno, ki jo Vladimir Putin plačuje za nadaljevanje agresije.

Ruski napad na Ukrajino traja dlje kot »velika domovinska vojna« Sovjetske zveze proti Hitlerjevi Nemčiji. Medtem ko se v Moskvi tej vzporednici izogibajo, jo v Kijevu uporabljajo za novo spodbudo.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Ruski viri poročajo, da je posadka protiletalskega raketnega sistema S-300 ruskih oboroženih sil uničila ukrajinski lovec F-16 z dvema raketama. Poveljnik raketnega diviziona s klicnim imenom Sever je potrdil, da je bil za uničenje cilja uporabljen sistem S-300.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ukrajinskem mestu Harkov so se uradno zaključila reševalna dela na prizorišču ruskega raketnega napada, ki se je zgodil 2. januarja. Po zadnjih podatkih lokalnih oblasti se je število smrtnih žrtev povečalo na sedem, potem ko so reševalci v ruševinah odkrili dodatna trupla. Napad z balističnimi raketami je ciljal neposredno središče mesta, pri čemer je bilo poleg ubitih ranjenih še 38 ljudi. Župan Harkova je v izjavi za javnost potrdil, da so reševalne ekipe izpod porušenih konstrukcij uspele rešiti 12 oseb. Ruske sile so v tem napadu uporabile balistične rakete, ki so povzročile obsežno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in civilni infrastrukturi. Iskalna akcija je bila dolgotrajna zaradi nevarnosti porušitve preostalih delov stavb in potrebe po natančnem pregledu terena. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih napadov na ukrajinska urbana središča v zimskem obdobju. Harkov, ki leži v bližini meje z Rusko federacijo, ostaja ena najpogostejših tarč tovrstnih napadov, kar povzroča nenehno humanitarno krizo in zahteva visoko stopnjo pripravljenosti lokalnih nujnih služb.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Ukrajinske sile so ponoči izvedle obsežen napad z droni na južnorusko mesto Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje. Po navedbah guvernerja Aleksandra Guseva je bila v napadu ubita ženska, tri osebe pa so bile ranjene. Poškodovanih je bilo več kot deset večstanovanjskih objektov, šola in vladna poslopja. Gusev je dogodek označil za enega najsilovitejših napadov z brezpilotnimi letalniki na mesto od začetka ruske invazije, čeprav celoten obseg škode še ni povsem znan. Istočasno se razmere v Kijevu še naprej zaostrujejo, saj je več kot 1.000 stanovanjskih blokov še vedno brez elektrike in ogrevanja. Težave so posledica predhodnih uničujočih ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo Ukrajine. Rusija je v zadnjem obdobju močno okrepila bombardiranje energetskega sistema, kar povzroča humanitarno krizo v ukrajinski prestolnici sredi zimskih razmer. Na bojišču so ruske sile po lastnih trditvah zabeležile nove ozemeljske pridobitve. Rusko obrambno ministrstvo poroča o zavzetju vasi v regiji Zaporožje, kar nakazuje na nadaljevanje ofenzive na južni fronti. Obe strani tako stopnjujeta napade z droni in raketami, kar še dodatno obremenjuje civilno prebivalstvo v obeh državah.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po nedavnih hudih zračnih napadih obtožil Rusijo načrtnega terorja. V enem tednu naj bi Rusija uporabila okoli 1100 dronov, 890 vodenih letalskih bomb in 50 raket.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

V bližini otoka Koh Khai pri Puketu je hitri čoln Korawich Marine 888, na katerem so bili rusko govoreči turisti, trčil v ribiški trauler in potonil. Po poročanju je bilo v nesreči več ljudi poškodovanih.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Friedrich Merz je kot prvi nemški kancler obiskal Indijo pred Kitajsko in Japonsko, kar odraža spremembe v svetovnem redu. V Indiji ga je sprejel Narendra Modi v Gandhijevem spominskem centru. Obisk je osredotočen na trgovino, oborožitev in odnos do Rusije.

Kot so ponovili v državni dumi, se bo s 1. marcem 2026 rok za plačilo stanovanjskih in komunalnih storitev v Rusiji premaknil s 10. na 15. dan v mesecu, kar naj bi preprečilo zamude in s tem povezane stroške.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Ženska, ki je bila ranjena v obsežnem napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Voronež, je umrla v reanimaciji. Guverner regije Aleksander Gusev je sporočil tragično vest. Ženska je bila ranjena, ko so deli sestreljenega brezpilotnega letalnika padli na njeno hišo.

Nemški sistem protiraketne obrambe Arrow 3, ki naj bi bil evropsko upanje pri zaščiti pred balističnimi raketami, v trenutnem stanju ne bi mogel prestreči ruske rakete »Orešnik« ali podobnega orožja. To je poročal nemški časnik Welt, ki se sklicuje na vire znotraj Nata.

V nočnih zračnih operacijah med Rusijo in Ukrajino je prišlo do novega stopnjevanja napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili obsežno materialno škodo in zahtevali nove žrtve med civilisti. V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so bili v ruskih napadih ranjeni trije ljudje, tamkajšnja infrastruktura pa je močno poškodovana. Ukrajinske sile so na drugi strani uspešno izvedle povračilni napad na rusko ozemlje, kjer je zaradi zadetka brezpilotnega letalnika izbruhnil obsežen požar v naftni rafineriji v regiji Volgograd. Operacije kažejo na nadaljevanje strategije izčrpavanja, kjer obe strani ciljata predvsem na energetske objekte in logistična vozlišča. Ruski napadi so bili usmerjeni na več ukrajinskih regij, medtem ko Kijev svojo obrambno taktiko vse pogosteje dopolnjuje z napadi globoko v notranjost ruskega ozemlja, da bi omejil oskrbo ruskih sil z derivati. Po navedbah lokalnih oblasti so gasilci v Volgogradu več ur krotili ognjene zublje, preden so požar na rafineriji uspeli omejiti. Intenzivnost spopadov v zračnem prostoru ostaja visoka, kar potrjujejo tudi tuje tiskovne agencije. Današnji dogodki sledijo obdobju nenehnih izmenjav ognja, ki so se v zadnjih mesecih osredotočile na uničevanje civilne in kritične infrastrukture. Kljub prizadevanjem zračne obrambe na obeh straneh številni droni dosežejo svoje cilje, kar povzroča nenehno nestabilnost v regiji in ogroža oskrbo z energijo.

V Srbiji je danes oblačno in hladno vreme, ponekod s sneženjem. Temperature se gibljejo okoli ničle, v Beogradu pa do -3 stopinje Celzija. Republiški hidrometeorološki zavod (RHMZ) je izdal opozorilo, napovedujejo pa otoplitev od srede, ki ji bo sledil nov, hladen val z arktičnim zrakom iz Rusije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Ukrajinska telovadka v ritmični gimnastiki Marija Visočanska je v nedavnih izjavah poudarila, da so mednarodna tekmovanja po njeni oceni postala bolj poštena, odkar na njih ne sodelujejo ruske in beloruske športnice. Visočanska, ki je izpostavila zgodovinsko prevlado Rusije v tem športu, meni, da je odsotnost teh tekmovalk prinesla večjo transparentnost in enakopravnost na športnih prizoriščih. Športnica je prav tako izrazila močno osebno in moralno stisko ob misli na morebitno prisotnost predstavnic Rusije in Belorusije na istem prizorišču. Po njenih besedah ruski športniki na mednarodnem parketu niso zaželeni, kar neposredno odraža napete odnose v svetovnem športu po začetku ruske agresije na Ukrajino. Ruske oblasti so se na tovrstne omejitve že večkrat odzvale z obsodbami in trditvami, da gre za diskriminacijo njihovih športnikov. Kljub temu številne mednarodne panožne zveze ohranjajo stroge pogoje za nastope ali popolne prepovedi, kar močno spreminja dinamiko osvajanja medalj v disciplinah, kjer je Rusija tradicionalno veljala za velesilo.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju z vršilcem dolžnosti vodje ukrajinske varnostne službe (SBU) Jevhenom Hmaro napovedal izvedbo novih bojnih operacij proti Rusiji. Po navedbah predsednika so bili rezultati preteklih akcij že vidni, novi načrti pa so bili v okviru zadnjega srečanja uradno usklajeni in potrjeni. Zelenski je ob tem poudaril pomen nadaljnjega pritiska na nasprotnika v okviru tekočih obrambnih prizadevanj države. Srečanje med Zelenskim in Hmaro je bilo namenjeno predvsem pregledu dosedanjih uspehov in strateškemu načrtovanju prihodnjih korakov SBU na terenu. Čeprav podrobnosti o naravi in lokacijah prihodnjih operacij niso bile razkrite, napoved nakazuje na stopnjevanje aktivnosti ukrajinskih obveščevalnih in specialnih enot. Ruska stran je ob tem že večkrat poročala o domnevnih aretacijah agentov SBU in oseb, ki naj bi sodelovale z ukrajinskimi obveščevalnimi službami na ruskem ozemlju. Ta poteza prihaja v času, ko se intenzivnost spopadov na fronti ne zmanjšuje, Ukrajina pa vse pogosteje uporablja specialne operacije za motenje ruske logistike in poveljniških struktur. Usklajevanje novih akcij z vrhom SBU potrjuje centraliziran pristop Kijeva k izvajanju asimetričnega vojskovanja kot dopolnila h klasičnim vojaškim operacijam na bojišču.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Ruske oblasti so 10. januarja 2026 napovedale obsežno širitev znamenite turistične poti Zlati prstan, v katero bodo vključile 49 novih mest in vasi. Kot je sporočil podpredsednik vlade Dmitrij Černišenko, bodo v projekt prvič vključena naselja iz regij Nižni Novgorod in Tver. Širitev se izvaja v okviru priprav na 60-letnico ustanovitve poti, ki jo bodo obeležili leta 2027, njen namen pa je spodbujanje gospodarskega razvoja manjših krajev ter obnova kulturnih spomenikov. Med novimi točkami na poti so se znašla mesta, kot so Arzamas, Nižni Novgorod, Kaljazin in Šuja, vključili pa so tudi narodna parka Pleščejevo ozero in Meščera. Vlada namerava projekt preoblikovati v celovit potovalni ekosistem, ki bo poleg klasičnih avtobusnih ogledov ponujal tudi rečna križarjenja, železniška potovanja in tematske gastronomske ture. Za uresničitev teh načrtov so že zagotovili državne subvencije za obdobje 2025–2027, s katerimi podpirajo gradnjo hotelov in turistične infrastrukture. Namestnik ministra za gospodarski razvoj Dmitrij Vahrukov je poudaril, da bo razširitev poti služila kot katalizator za ustvarjanje novih delovnih mest v ruskem zaledju. Trenutno se v regijah, ki so del Zlatega prstana, izvaja 60 investicijskih projektov. Projekt, ki je tradicionalno veljal za osrednjo kulturno-zgodovinsko pot Rusije, se tako z novo strategijo prilagaja sodobnim turističnim trendom in potrebam po regionalnem razvoju.

V ukrajinski prestolnici Kijev in okolici so v soboto, 10. januarja 2026, uvedli nujne izklope električne energije, ki so povzročili prekinitev oskrbe z vodo in toploto. Po navedbah kijevske mestne uprave je ukaz za izredni izklop izdalo državno energetsko podjetje Ukrenergo, ukrep pa neposredno vpliva tudi na delovanje mestnega električnega prometa. Težave z oskrbo so neposredna posledica ruskih zračnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo, ki so se okrepili v noči na 9. januar. Zaradi poškodb na omrežju se prebivalci mesta spopadajo z obsežnimi motnjami pri ogrevanju, kar v zimskem času predstavlja resno humanitarno tveganje. Mestne oblasti so potrdile, da so bili sistemi za oskrbo s toploto in vodo ustavljeni, da bi preprečili večje okvare na opremi in omogočili stabilizacijo preobremenjenega omrežja. Ukrepi so bili uvedeni nenadoma, kar je v mestu povzročilo precejšen zastoj v vsakdanjem življenju in gospodarstvu. Stanje v regiji ostaja kritično, saj se energetska podjetja trudijo odpraviti posledice napadov v težkih vremenskih razmerah. Po prvih poročilih so poškodbe na objektih Ukrenerga obsežne, kar pomeni, da bi lahko izredni izklopi trajali dlje časa, preden bodo uspeli vzpostaviti redno oskrbo z elektriko in vodo za vse prebivalce kijevskega območja.

V Voronežu in okolici je prišlo do napada z brezpilotnimi letalniki, pri čemer je bilo ranjenih štiri ljudi. Zračne sile so nad regijo zaznale in uničile 17 brezpilotnih letalnikov. Poškodovanih je bilo sedem večstanovanjskih stavb (vključno z eno v gradnji), šest zasebnih hiš in dva avtomobila.

Ruski strokovnjaki za kibernetsko varnost iz podjetja Angara Security so opozorili na nov val množičnih prevar, pri katerih napadalci kradejo dostope do državnega portala Gosuslugi. Goljufi se prek telefonskih klicev ali sporočil izdajajo za predstavnike lokalnih oblasti in žrtvam ponujajo vpis na sezname za prednostni kapitalski remont oziroma obnovo stanovanjskih stavb. Pod pretvezo sodelovanja v uradnem postopku od uporabnikov zahtevajo podatke, s katerimi nato prevzamejo nadzor nad njihovimi digitalnimi profili. Napadalci izkoriščajo nedavne spremembe v stanovanjski zakonodaji, ki upravnikom stavb nalagajo tesnejše digitalno sodelovanje s stanovalci. Ker se prebivalci vse pogosteje poslužujejo digitalnih storitev za urejanje nepremičninskih zadev, je njihovo zaupanje v tovrstne pozive večje. Ko žrtev razkrije dostopne kode ali osebne podatke, goljufi pridobijo polno pooblastilo nad profilom Gosuslugi, kar jim omogoča dostop do občutljivih osebnih dokumentov, bančnih informacij in drugih državnih storitev. Podjetje Angara Security poroča o strmem porastu tovrstnih napadov v začetku januarja 2024. Svetujejo, naj uporabniki ne posredujejo gesel ali kod tretjim osebam in naj vedno preverjajo identiteto klicatelja neposredno pri uradnih institucijah. Gre za specifičen primer socialnega inženiringa, ki neposredno cilja na ruski sistem e-uprave, ki je ključen za vsakodnevno delovanje državljanov v Ruski federaciji.

Član finske nacionalno-konservativne stranke Zavezništvo svobode Armando Mema je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da vodstvo Finske na skrivaj preučuje možnost namestitve jedrskega orožja na ozemlju republike. Po njegovih besedah naj bi v Helsinkih potekali tajni projekti in razprave o vključitvi tovrstne oborožitve v obrambno strategijo države, kar predstavlja pomemben odmik od prejšnje večdesetletne politike nevtralnosti. Mema je izpostavil, da bi takšna poteza lahko močno vplivala na regionalno varnostno arhitekturo v Severni Evropi. Čeprav finska vlada uradno ni potrdila tovrstnih načrtov, so njegove trditve sprožile odzive v ruskih medijih, kjer strokovnjaki že ocenjujejo, katera država bi lahko dobavila jedrsko orožje in kakšen bi bil morebiten odgovor Ruske federacije na takšno zaostritev. Finska se je po vstopu v zvezo Nato spopadala z novimi varnostnimi izzivi in spremenjeno obrambno držo. Morebitna namestitev jedrskega arzenala bi pomenila dodatno krepitev vojaške prisotnosti zahodnih zaveznic v neposredni bližini ruske meje, kar bi po mnenju analitikov lahko vodilo v novo fazo oboroževalne tekme v baltski regiji.

V ukrajinskem pristaniškem mestu Odesa je v soboto med razglasitvijo zračnega alarma prišlo do serije eksplozij, o katerih so poročali lokalni mediji in ukrajinske oblasti. Po poročanju ukrajinskega Kanala 24 so bili močni poki zabeleženi v več predelih mesta, kar je sledilo petkovim napadom na tamkajšnjo infrastrukturo. Razmere v regiji ostajajo napete, saj se prebivalci nenehno spopadajo z opozorili pred zračnimi napadi. Poleg Odese so o eksplozijah poročali tudi iz mesta Zaporožje, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil. Ministrstvo za digitalno preobrazbo Ukrajine je prek spletnih zemljevidov potrdilo, da je bila nevarnost zračnih napadov razglašena v več regijah na jugu in vzhodu države. Informacije o morebitnih žrtvah ali natančni materialni škodi v teh zadnjih incidentih še niso bile uradno potrjene. Ruski viri navajajo, da so bili napadi odgovor na predhodne dogodke, povezane z varnostjo ruske državne infrastrukture. O eksplozijah so poročali tudi iz Harkova na vzhodu države, kjer je bila prav tako razglašena najvišja stopnja nevarnosti. Ruske sile naj bi po lastnih navedbah ciljale predvsem infrastrukturne objekte po celotni Ukrajini.