Donald Trump je podprl zakon o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva uvedbo do 500-odstotnih carin za države, ki uvažajo rusko nafto. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", vključuje sekundarne carine za kupce in preprodajalce ruske energije, kar povzroča zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnih gospodarskih in diplomatskih posledic.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi zadnjimi zunanjepolitičnimi potezami in izjavami sprožil buren odziv v mednarodni javnosti in domačih medijih. Po vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so ameriške sile pridržale tamkajšnjega voditelja, je Trump kritiziral Norveško, ker mu ni podelila Nobelove nagrade za mir. Predsednik je obenem poudaril svojo vlogo pri krepitvi obrambnih izdatkov članic zveze NATO, hkrati pa izrazil dvom o pripravljenosti zavezništva, da bi priskočilo na pomoč Združenim državam Amerike, če bi bilo to potrebno. Posebno pozornost so vzbudila poročila o ponovnem ameriškem zanimanju za Grenlandijo. Bela hiša naj bi krepila prizadevanja, da bi ta z viri bogati arktični otok postal ameriško ozemlje. Danska in grenlandska politika sta do tovrstnih načrtov pričakovano zadržani, analitiki pa opozarjajo, da bi morebitna priključitev Grenlandije brez soglasja zaveznic lahko pomenila konec obstoja severnoatlantskega zavezništva v sedanji obliki. Dogajanje spremljajo tudi ostri odzivi v ameriških medijih, kjer so se v oddaji The View pojavili pozivi zvezi NATO k posredovanju v notranji politiki ZDA. Voditeljica Whoopi Goldberg je predsednika Trumpa obtožila prizadevanj za svetovno prevlado, potem ko so ameriške sile v Severnem Atlantiku zasegle dve ladji, od katerih je ena plula pod rusko zastavo in bila del tako imenovane ruske flote v senci.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Danska premierka je Združene države Amerike opozorila, da bi vojaško posredovanje proti Grenlandiji, samoupravnemu ozemlju v povezavi z Dansko in s tem zvezo NATO, razdrlo zavezništvo in celoten mednarodni red. To opozorilo je prišlo po tem, ko je nekdanji predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije. Njegova ponovna fiksacija na okupacijo Grenlandije, vključno z namigi o uporabi vojaške sile, je bila ostro kritizirana, saj bi takšno dejanje ogrozilo desetletja ameriškega vodenja globalnega reda in spodkopalo zavezništva, ki so po drugi svetovni vojni utrdila ameriško vojaško, gospodarsko in diplomatsko prevlado. Kritika je bila izražena tudi na televiziji MSNBC, kjer je voditelj Joe Scarborough Trumpovo idejo označil za "norost" in opozoril, da bi to uničilo mednarodno stabilnost. Navedel je tudi kritike časopisa Wall Street Journal, ki so poudarile, da bi že samo razmišljanje o invaziji na zaveznika v Natu oslabilo ključna zavezništva. Scarborough je obsodil bogataše in zagovornike administracije, ki podpirajo to, kar je opisal kot imperialistične fantazije iz 19. stoletja, medtem ko Kitajska hitro napreduje na svetovnem odru. To se dogaja v času, ko se zveza NATO že tako ali tako spopada z izzivi, kot je domnevna premoč Rusije v proizvodnji streliva in opozorila o potencialni vojni s Kitajsko in Rusijo, kar dodatno poudarja pomen ohranjanja enotnosti in stabilnosti znotraj zavezništva. Ameriško odprto grožnjo prevzema Grenlandije, ki je povezana z Dansko in s tem del zveze NATO, ustvarja krizo, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za mednarodno varnost in stabilnost. Glede na nedavna opozorila o vojaški premoči Rusije in pripravah Nata na morebitne konflikte s Kitajsko in Rusijo, bi kakršnokoli dejanje, ki bi oslabilo kohezijo zavezništva, pomenilo resno grožnjo. Opozorila iz Danske so jasen signal, da se takšna dejanja ne bodo tolerirala in da bi imela uničujoče posledice za vsa vpletena.</n>

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile različne medijske interpretacije in odzivi na dejanja Trumpove administracije v Venezueli. Nekateri mediji, kot so Apples News, Google News, MSN in Yahoo News, so poskušali prikriti Trumpovo zmago in izkrivljati informacije. Atlantic Council je v članku v New York Timesu podprl odstranitev Madura. Pojavila so se tudi poročila, da naj bi Rusija ponudila Venezuelo v zameno za Ukrajino, ZDA pa naj bi načrtovale dolgoročno upravo nad Venezueli, ki bi trajala več kot eno leto in vključevala izkoriščanje venezuelske nafte.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Ruske oblasti so razpisale mednarodno tiralico za 35-letnim ruskim državljanom, ki je bil novembra 2025 pridržan na tajskem otoku Phuket na podlagi zahteve Združenih držav Amerike. Moškega, ki ga ameriška stran označuje za hekerja svetovnega kova, sumijo organiziranja kriminalne združbe in tatvin z uporabo informacijske tehnologije. Po navedbah ruskih pravosodnih dokumentov se mu očita vpletenost v vdore v digitalno infrastrukturo državnih organov v Evropi in ZDA. Pridržanje sta izvedla tajska policija in oddelek za boj proti kibernetski kriminaliteti ob prisotnosti agentov ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Med aretacijo v hotelu so osumljencu zasegli prenosni računalnik, več pametnih telefonov in kriptografsko denarnico, ki bodo služili kot dokazno gradivo v postopku. Ruski generalni konzul na Phuketu Jegor Ivanov je potrdil, da so aretiranega moškega po pridržanju 6. novembra 2025 premestili v Bangkok, kjer čaka na nadaljnje postopke glede izročitve. Ruska poteza z razpisom lastne tiralice se v mednarodnem okolju pogosto razume kot pravni manever, s katerim želi država izvorna preprečiti izročitev svojega državljana tretji državi in zahtevati njegovo vrnitev v domovino.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

V Ruski federaciji so 9. januarja 2026 stopile v veljavo strožje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov, ki otroke v vozilih prevažajo brez ustreznih zadrževalnih sistemov oziroma avtosedežev. V skladu z dopolnili ruskega zakonika o upravnih prekrških so se globe za tovrstne kršitve podvojile. Ukrep je bil uradno napovedan ob objavi pravnih aktov konec decembra, ko so pristojni organi potrdili spremembe v 12.23 členu omenjenega zakonika. Sprememba zakonodaje je del širših prizadevanj ruskih oblasti za izboljšanje varnosti najmlajših udeležencev v prometu. Do zdaj veljavne kazni po mnenju pripravljavcev zakona niso imele zadostnega preventivnega učinka na voznike. Zvišanje glob bo najbolj obremenilo fizične osebe, ki kot vozniki ne zagotovijo varnostnih standardov, zakonodaja pa predvideva tudi sorazmerno visoke sankcije za pravne osebe in uradnike, odgovorne za organizirane prevoze otrok.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Indija je od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvozila surovo nafto v vrednosti približno 144 milijard evrov, so v svojem poročilu zapisali raziskovalci Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Evropski think-tank poudarja, da je Indija postala ena ključnih uvoznic ruske energije, kar je Kremlju omogočilo ohranitev znatnih prihodkov kljub sankcijam zahodnih držav. Poročilo ocenjuje kumulativni zaslužek Kremlja iz naslova svetovne prodaje nafte, pri čemer indijski trg predstavlja ključen steber ruske gospodarske odpornosti v času vojaškega konflikta. Kitajska in Indija sta namreč prevzeli vlogo glavnih odjemalk, ki sta nadomestili izpad prodaje na evropskih trgih, kamor Rusija zaradi embarga in sankcij ne more več neovirano izvažati svojih energentov.

Ruski regulator Rospotrebnadzor je začasno ustavil uvoz celotne linije oz. osmih vrst suhih otroških mlečnih formul podjetja Nestle v Rusijo. Razlog za prepoved je sum prisotnosti toksina cereulida v surovinah.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Nemška vojska ni uspela sestreliti dronov, ki so vohunili za novim izraelskim sistemom protiraketne obrambe. Rusija je razkrila nove taktike tankov, ki vključujejo usklajene manevre z brezpilotnimi letalniki. Nemčija je postala glavni dobavitelj orožja Ukrajini in bo letos znatno povečala vojaško podporo.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinsko ljudstvo sta letošnja prejemnika mednarodne nagrade Four Freedoms (Štiri svoboščine), ki jo podeljuje fundacija Roosevelt. Predsednik fundacije in komisar nizozemskega kralja v provinci Zeeland, Hugo de Jonge, je poudaril, da gre za priznanje neizmernemu pogumu in neutrudnemu odporu ukrajinskega naroda, ki se že več let spopada z rusko agresijo. Po besedah podeljevalcev boj Ukrajincev ne predstavlja le obrambe njihove lastne suverenosti, temveč boj za temeljne svoboščine celotne mednarodne skupnosti. Slovesna podelitev priznanj bo potekala 16. aprila v nizozemskem mestu Middelburg. De Jonge je izrazil upanje, da se bo predsednik Zelenski dogodka udeležil osebno, čeprav uradne potrditve obiska še ni. Odlikovanje Four Freedoms se podeljuje posameznikom in ustanovam, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k uresničevanju štirih načel svobode, ki jih je leta 1941 v zgodovinskem govoru opredelil ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda pred pomanjkanjem in svoboda pred strahom.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Po eksploziji plina v stanovanjskem bloku v Tveru, v kateri je umrl en človek, dva pa sta bila ranjena, so sprožili kazensko preiskavo. Preiskovalci domnevajo, da je bil vzrok eksplozije uhajanje gospodinjskega plina.

Dmitrij Medvedjev je v božičnem voščilu, objavljenem na družbenem omrežju X, pozval "ruski svet", naj se ne igra z Rusijo. Objavil je tudi tematsko voščilnico.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Najnovejši gospodarski podatki iz Nemčije kažejo, da se inflacijski pritiski v državi ne umirjajo tako hitro, kot so sprva napovedovali analitiki. Čeprav se je val skokovite rasti cen, ki ga je sprožil ruski napad na Ukrajino, v določeni meri polegel, življenje v največjem evropskem gospodarstvu ostaja občutno dražje. Trenutne analize opozarjajo, da bodo potrošniki in podjetja s posledicami povečanih življenjskih stroškov spopadali tudi v letu 2026. Strokovnjaki kot glavni razlog za trdovratno inflacijo navajajo strukturne premike na trgu energentov in dolgotrajne motnje v dobavnih verigah. Kljub prizadevanjem Evropske centralne banke za stabilizacijo cen, nemški gospodarski kazalniki kažejo na počasnejše okrevanje kupne moči prebivalstva. Razprava o prihodnjem gibanju cen se zdaj osredotoča predvsem na vprašanje, ali se bo inflacijska stopnja do leta 2026 sploh vrnila na ciljno raven dveh odstotkov.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

V Ruski federaciji so 9. januarja začele veljati spremembe zakonika o upravnih prekrških, ki omogočajo kaznovanje voznikov zaradi nepravilne zatemnitve avtomobilskih stekel na vseh vozilih. Nova zakonodaja vključuje tudi vozila, ki so v državo uvožena začasno, kar odpravlja dosedanje pravne vrzeli. Po besedah Jevgenija Mašarova, člana ruske javne zbornice, so te vrzeli predhodno izkoriščali predvsem lastniki vozil, registriranih v državah zunaj Evrazijske ekonomske unije (EAEU). Ukrep je usmerjen v izenačitev pravil za vse udeležence v prometu, ne glede na državo registracije vozila. Ruski organi pregona bodo odslej dosledno preverjali prepustnost svetlobe skozi vetrobranska in stranska stekla, pri čemer morajo vsi vozniki ob vstopu v državo ali vožnji po njej upoštevati predpisane tehnične standarde. Globe so del širših prizadevanj za povečanje varnosti v cestnem prometu in poenotenje nadzora nad tehnično brezhibnostjo motornih vozil na ruskih cestah.

Glavna strokovnjakinja ruskega Ministrstva za zdravje za reproduktivno zdravje žensk, Natalia Dolgušina, je razkrila, da je povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka v Rusiji 26 let. Novico so objavili 6. januarja.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Oblasti v ruski republiki Tatarstan so s 1. januarjem 2026 znatno povišale enkratna finančna nadomestila za posameznike, ki sklenejo pogodbo z ministrstvom za obrambo Ruske federacije za sodelovanje v t. i. specialni vojaški operaciji v Ukrajini. Skupni znesek izplačila po novem znaša 2,9 milijona rubljev, kar vključuje 2,5 milijona rubljev iz republiškega proračuna in 400.000 rubljev s strani ruskega obrambnega ministrstva. Povišanje velja tako za vojake, ki se napotijo na območje spopadov, kot za pripadnike novonastalih vojaških formacij. Novico je potrdila regionalna organizacija DOSAAF, ki navaja, da so se izplačila povečala z namenom spodbujanja vstopa v vojaško službo. Gre za nadaljevanje trenda v ruskih regijah, kjer lokalne oblasti z visokimi denarnimi zneski poskušajo zapolniti potrebe po vojaškem osebju brez razpisovanja splošne mobilizacije. Tatarstan se s tem ukrepom uvršča med ruske regije z najvišjimi denarnimi spodbudami za pogodbene vojake, kar kaže na stopnjevanje prizadevanj za novačenje novih sil za potrebe fronte v Ukrajini.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Ruski športni funkcionarji so na Mednarodni olimpijski komite (MOK) naslovili pritožbo zoper Latvijo, ker ta njihovim športnikom ni dovolila vstopa v državo za udeležbo na tekmi svetovnega pokala v sankanju v Siguldi. Predsednik Latvijske sankaške zveze Klāvs Vasks je v pogovoru za Latvijski javni medij (LSM) potrdil, da je ruska stran uradno protestirala zaradi onemogočene udeležbe na športnem dogodku. Latvija je kot ena najglasnejših zagovornic sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino ruskim športnikom preprečila nastop na svojem ozemlju. Ruska reakcija na to odločitev se je odrazil v formalnem postopku pred krovno olimpijsko organizacijo, kjer Rusija trdi, da gre za kršenje športnih načel in diskriminacijo. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med baltskimi državami in Rusko federacijo na področju mednarodnega športa.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.