Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo napovedal uvedbo izrednih razmer v energetskem sektorju, potem ko so ruske sile izvedle niz silovitih napadov na ključno infrastrukturo države. Razglasitev je posledica kritičnih razmer, ki so nastale zaradi kombinacije sistematičnega uničevanja energetskih objektov in trenutno izjemno neugodnih vremenskih razmer. Po besedah Zelenskega so posledice napadov in poslabšanja vremena resne, kar zahteva takojšnjo mobilizacijo vseh razpoložljivih virov za stabilizacijo sistema. Rusija je v zadnjih dneh stopnjevala bombardiranje energetskih vozlišč po vsej Ukrajini, kar je povzročilo obsežne izpade električne energije v času, ko se država spopada z nizkimi temperaturami. Ukrajinske oblasti krepijo nujne ukrepe za zagotovitev osnovne oskrbe prebivalstva, medtem ko strokovne ekipe na terenu poskušajo sanirati poškodovane daljnovode in transformatorske postaje. Napadi so del širše ruske strategije uničevanja ukrajinske odpornosti pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Odločitev o izrednih razmerah v energetiki sledi daljšemu obdobju intenzivnih spopadov, zlasti na vzhodu države. Kljub prizadevanjem za okrepitev zračne obrambe, vključno z napovedano množično proizvodnjo dronov prestreznikov, ukrajinski energetski sistem ostaja ranljiv. Mednarodna skupnost opozarja na humanitarno tveganje, ki ga prinaša pomanjkanje ogrevanja in električne energije za civilno prebivalstvo sredi zime.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi silovitih ruskih napadov na kritično infrastrukturo razglasil izredne razmere v energetskem sektorju. Ruska vojska je v zadnjem obdobju sistematično ciljala ukrajinske energetske objekte, kar je sredi mrzle zime povzročilo obsežne izpade električne energije po vsej državi. Razmere so kritične, saj so številna gospodinjstva ostala brez ogrevanja in osnovnih storitev. Ukrajinske oblasti se trudijo vzpostaviti stabilno oskrbo, vendar poškodbe na omrežju zahtevajo nujne ukrepe in omejitve pri porabi energije. Izredne razmere omogočajo vladi hitrejše odločanje in mobilizacijo vseh razpoložljivih virov za popravilo poškodovane infrastrukture. Mednarodna skupnost je bila pozvana k dodatni pomoči v obliki generatorjev in opreme za popravilo visokonapetostnih vodov. Stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo se razume kot del širše ruske strategije, s katero želijo zlomiti odpor prebivalstva v zimskih mesecih. Kljub prizadevanjem inženirjev so popravila pod stalno grožnjo novih raketnih napadov in napadov z droni, kar dodatno otežuje stabilizacijo razmer v državi.

Administracija Donalda Trumpa je razširila prepoved izdajanja vizumov za priseljence na 75 držav, med katerimi so Afganistan, Iran, Rusija in Somalija. Razlog za to je skrb, da bi državljani teh držav lahko potrebovali javno pomoč.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči stopnjevanja ruskih napadov na kritično infrastrukturo napovedal uvedbo izrednih razmer v energetskem sektorju. Odločitev je bila sprejeta po seriji silovitih ruskih zračnih napadov, ki so v zimskem času močno poškodovali energetske objekte po vsej državi in povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. Izredne razmere bodo vladi omogočile hitrejše odločanje in lažje usmerjanje virov v nujna popravila ter zaščito preostalega omrežja. Ukrep je nujen za preprečitev popolnega razpada energetskega sistema, s katerim se spopadajo ukrajinske oblasti, saj nizke temperature dodatno obremenjujejo poškodovano infrastrukturo. Ukrajinski uradniki so ob napovedi poudarili, da so razmere resne, vendar pod nadzorom. Mednarodne partnerje so ponovno pozvali k dodatni pomoči pri dobavi opreme za popravilo omrežja in sistemov zračne obrambe, ki bi preprečili nadaljnje uničevanje energetske hrbtenice države.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je izjavil, da ruska vojska v Ukrajini vsak mesec izgubi do 25.000 vojakov. Po njegovih besedah so te izgube v kontekstu bližajočega se četrtega leta vojne dolgoročno nevzdržne, saj Rusijo vodijo proti kritični točki zmogljivosti. Rutte je poudaril, da kljub intenzivnim napadom ruske sile plačujejo visoko ceno za minimalne ozemeljske pridobitve, kar močno obremenjuje njihove vojaške resurse. Analiza kaže, da Moskva v spopad pošilja velike količine slabo pripravljenih enot, da bi ohranila pritisk na ukrajinsko obrambo. Vodja zavezništva opozarja, da takšna strategija izčrpavanja ne more trajati v nedogled, še posebej ob vse večjem tehnološkem in logističnem pritisku zahodnih zaveznic. Rutte je te podatke predstavil kot dokaz, da mora mednarodna skupnost vztrajati pri podpori Kijevu, saj ruska vojaška moč ni neomejena. Napovedi o morebitnem zlomu ruske ofenzive so neposredno povezane z intenzivnostjo zahodne pomoči. Rutte je ob tem ponovno pozval k okrepitvi dobav orožja, saj bi to lahko še dodatno pospešilo izčrpavanje ruskih zmogljivosti. Razmere na bojišču ostajajo zaostrene, vendar ocene Nata kažejo na strateško šibkost ruske strani, ki bi lahko postala odločilna v prihodnjih mesecih vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi stopnjevanja ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo razglasil izredne razmere v državnem energetskem sektorju. Odločitev sledi zadnjim napadom z droni, ki so med drugim povzročili požar v šestnajstnadstropni stanovanjski stavbi v Kijevu. Razmere na terenu ostajajo kritične, saj Rusija sistematično uničuje ukrajinske zmogljivosti za oskrbo z električno energijo in toploto. Hkrati je predsednik Zelenski napovedal obsežne spremembe v sistemu mobilizacije ukrajinskih oboroženih sil. Nalogo bo prevzel novi minister za obrambo Mychajlo Fedorov, ki se bo moral spopasti s pomanjkanjem vojaškega osebja in vprašanjem približno 200.000 dezerterjev. Ukrajina si prizadeva najti dva milijona novih rekrutov za okrepitev svojih vrst po skoraj štirih letih intenzivnih spopadov. Poleg kadrovskih reform se ukrajinsko vodstvo osredotoča na posodobitev tehnološke opreme vojske in izboljšanje zaščite zračnega prostora. Fedorov bo moral uvesti nov pristop k mobilizacijskim postopkom, da bi zagotovil dolgoročno obrambno sposobnost države, medtem ko se soočajo z nenehnimi pritiski na fronti in v zaledju.

Ruska državna naftna družba Roszarubežneft, ki upravlja s ključnimi energetskimi naložbami Moskve v Venezueli, je uradno potrdila nemoteno nadaljevanje svojih operacij in projektov. Podjetje je poudarilo svojo izključno lastniško pravico nad vsemi naftnimi sredstvi, ki jih razvija v tej južnoameriški državi, s čimer se je neposredno odzvalo na trditve Združenih držav Amerike glede statusa teh naložb. Rusija s tem korakom utrjuje svojo prisotnost v regiji kljub naraščajočim geopolitičnim napetostim in mednarodnim sankcijam, ki vplivajo na svetovni energetski trg. Roszarubežneft je prevzel upravljanje projektov po tem, ko se je zaradi tveganja sankcij umaknil naftni velikan Rosneft, s čimer Moskva ohranja neposreden nadzor nad strateško pomembnimi zalogami surove nafte. Uradna Moskva preko tega podjetja poudarja, da njihovo delovanje ostaja v skladu z mednarodnimi pravili, hkrati pa odločno zavrača kakršne koli poskuse zunanjega vmešavanja v njihove poslovne dogovore z Venezuelo. Ta poteza je interpretirana kot jasen signal Zahodu, da Rusija ne namerava popustiti pri svojih energetskih interesih v Latinski Ameriki.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v Moskvi ostro kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike in jih obtožil spodkopavanja mednarodnega sistema, ki so ga v preteklosti same pomagale vzpostaviti. Po njegovih besedah Washington z izvajanjem operacij za strmoglavljenje venezuelskega voditelja Nicolása Madura in z vojaškimi grožnjami Iranu namerno krši temeljna načela mednarodnega prava. Lavrov je poudaril, da tovrstna dejanja povzročajo fragmentacijo svetovnega reda. Vodja ruske diplomacije je ameriške dejavnosti v Venezueli označil za grobo kršitev mednarodnih norm in nezakonit poseg v suverenost države. Rusija v teh dejanjih vidi poskus nasilne menjave oblasti, kar po mnenju Lavrova vodi v destabilizacijo celotne regije. Hkrati je opozoril, da stopnjevanje napetosti z Iranom še dodatno ogroža globalno varnostno arhitekturo. Kritike prihajajo v času zaostrenih odnosov med Moskvo in Washingtonom glede vprašanj vplivnih sfer v Latinski Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Ruska stran vztraja pri spoštovanju suverenosti in ostaja ena ključnih zaveznic Madurovega režima v Venezueli, medtem ko ZDA stopnjujejo gospodarski in politični pritisk na Caracas in Teheran.

Ruske oblasti so v sredo uradno obtožile Ukrajino za napad z brezpilotnimi letalniki na tanker Matilda, ki je v grški lasti in pluje pod malteško zastavo v Črnem morju. Incident se je po navedbah ruskega ministrstva za obrambo zgodil v torek, ko je plovilo po zadetku oddalo klic na pomoč. Gre za najnovejši v nizu napadov na energetsko in pomorsko infrastrukturo v regiji, ki postaja vse bolj nestabilna zaradi stopnjevanja sovražnosti med državama. Hkrati so se na bojišču v Ukrajini pojavila poročila o uporabi novega tipa ruskih dronov, ki imajo aerodinamično obliko rakete in naj bi bili po navedbah nekaterih virov precej nevarnejši od predhodnikov. Ruska stran s temi napadi nadaljuje strategijo pritiska na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti, medtem ko Kijev s svojo floto dronov vse pogosteje cilja na ruske naftne zmogljivosti in ladje, ki plujejo v črnomorskih vodah. Napetosti v regiji Črnega morja se stopnjujejo že več mesecev, pri čemer so civilna plovila, zlasti tista, ki prevažajo energetske surovine, postala pogosta tarča. Ruska tiskovna agencija Kommersant poroča, da so takšni incidenti del širšega prizadevanja Ukrajine za motenje ruskih izvoznih poti, medtem ko Moskva z novimi tehnologijami brezpilotnih letalnikov poskuša pridobiti odločilno prednost na fronti. Nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na deeskalacijo spopadov v tem pomembnem pomorskem koridorju.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v Moskvi na pogovor poklicalo britansko odpravnico poslov Deane Doaleekia. Po poročanju tiskovne agencije TASS je ruska diplomacija potrdila obisk diplomatke v prostorih ministrstva, vendar uradnih podrobnosti o vsebini srečanja ali specifičnih razlogih za vabilo niso razkrili. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti med državama, ko britanski premier Keir Starmer napoveduje nadaljevanje pritiska na Rusko federacijo. Čeprav uradna Moskva podrobnosti ni podala, je dogodek neposredno povezan z zaostrovanjem odnosov med Londonom in Moskvo. Ruski mediji so v tem kontekstu poudarili, da sta Združeno kraljestvo in Nemčija v decembrskih analizah uvrščena na vrh seznama držav z neprijaznimi vladami do Rusije. Takšni diplomatski klici običajno služijo za vročitev protestnih not ali zahtevo po pojasnilih glede zunanjepolitičnih dejanj druge države. Britanska stran se na dogodek še ni podrobneje odzvala, odpravnica poslov pa ostaja ključna predstavnica v odsotnosti veleposlanika. Stopnjevanje diplomatskih trenj odraža širšo geopolitično sliko, kjer London ostaja eden najbolj odločnih podpornikov ukrepov proti Rusiji na mednarodnem prizorišču.

Po kriznem srečanju v Washingtonu med ZDA, Dansko in Grenlandijo ni prišlo do rešitve glede spora o Grenlandiji. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je dejal, da obstajajo "temeljne razlike v mnenjih" med stranmi. Pogovorov so se udeležili ameriški podpredsednik Vance in zunanji minister Rubio.

Novi ukrajinski obrambni minister je razkril, da naj bi bilo 200.000 ukrajinskih vojakov odsotnih brez uradnega dovoljenja (AWOL) in da se 2 milijona ljudi izogiba vojaški obveznosti.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Rusija po navedbah kitajskega portala NetEase razpolaga z unikatnimi vojaškimi zmogljivostmi, ki bi ji omogočile sočasno uničenje vseh enajstih jedrskih letalonosilk Združenih držav Amerike. Članek izpostavlja, da so ruski vojaški strategi pripravili specifične odgovore na morebiten scenarij, v katerem bi Washington proti Ruski federaciji usmeril svojo celotno floto letalonosnih udarnih skupin. Kitajski opazovalci poudarjajo, da je Rusija trenutno edina država na svetu, ki se je sposobna spopasti s takšnim pritiskom na morju. Čeprav Združene države Amerike teoretično lahko razporedijo vse svoje pomorske sile, naj bi ruski arzenal vključeval tehnologijo, ki nevtralizira tovrstne grožnje. Analiza temelji na predpostavki o visoki učinkovitosti ruskega protiladijskega in raketnega orožja. Prispevek v mediju NetEase odraža širšo geopolitično retoriko o vojaškem ravnovesju med velesilami. Avtorji zaključujejo, da ruski vojaški potencial ostaja ključen dejavnik odvračanja, saj naj bi bili obrambni sistemi zasnovani prav za soočanje z najmočnejšimi elementi ameriške mornarice. Takšna poročanja v tujih medijih krepijo podobo Rusije kot nepremagljive vojaške sile v kontekstu naraščajočih globalnih napetosti.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po srečanju v Beli hiši izjavil, da bi vdor ZDA v Grenlandijo pomenil konec zveze NATO. Kljub temu Rasmussen upa, da do takšnega scenarija ne bo prišlo. Poudaril je, da med ZDA in Dansko še vedno obstajajo "temeljne razlike" glede Grenlandije.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so njihove sile zavzele vas Komarivka, ki se nahaja v ukrajinski regiji Sumi. Gre za del širše ruske ofenzive na severovzhodu države, s katero želi Moskva razširiti območje pod svojim nadzorom in ustvariti tamponsko območje ob meji. Informacija o zavzetju vasi še ni bila neodvisno potrjena s strani ukrajinskih sil ali mednarodnih opazovalcev, ki spremljajo razmere na bojišču. Operacija v regiji Sumi sledi neposrednemu ukazu ruskega predsedstva za razširitev vojaških dejavnosti na tem območju. Regija Sumi je bila v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ruskega topništva in zračnih napadov, kar kaže na strateški pomen tega sektorja za rusko vojsko. Ukrajinska stran za zdaj navedb o izgubi nadzora nad omenjeno vasjo ni komentirala. Dogajanje na terenu ostaja dinamično, saj obe strani nadaljujeta s silovitimi spopadi vzdolž celotne frontne linije. Neodvisni analitiki opozarjajo, da so tovrstne trditve o hitrem napredovanju del informacijske vojne, zato je treba počakati na vizualne dokaze s terena ali potrditve nevtralnih organizacij.

Turkmenske reševalne službe so v torek, 14. januarja 2026, uspešno izvedle reševalno akcijo v Kaspijskem morju, kjer so z iranske tovorne ladje Rona rešile 14 članov posadke. Ministrstvo za zunanje zadeve Turkmenistana je sporočilo, da so njihove obalne službe prejele klic na pomoč (SOS) z omenjenega plovila, ki se je znašlo v stiski. Na kraj nesreče so bile nemudoma napotene enote ministrstva za izredne razmere, ki so varno evakuirale vse osebe na krovu. Podrobnosti o vzrokih za izredne razmere na ladji za zdaj niso znane, vendar turkmenski uradniki potrjujejo, da je bila operacija izvedena hitro in učinkovito. Iranska tovorna ladja Rona ostaja v Kaspijskem morju, kjer pristojne službe spremljajo stanje plovila, da bi preprečile morebitno ekološko škodo ali nadaljnje zaplete v pomorskem prometu. Incident poudarja pomen čezmejnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti na Kaspijskem morju, ki je ključna pot za energetski in trgovinski transport med obalnimi državami. Turkmenistan in Iran redno sodelujeta na področju pomorske varnosti, tokratna uspešna akcija pa potrjuje pripravljenost turkmenskih obalnih služb na odzivanje v kritičnih situacijah.

Najnovejši nemški protiraketni sistem Arrow 3, ki velja za osrednji steber evropskega raketnega ščita, po poročanju časnika Die Welt še ni pripravljen na učinkovito zoperstavljanje ruskim hipersoničnim raketam Orešnik. Analize nedavnega ruskega napada na cilje v zahodni Ukrajini so razkrile omejene zmogljivosti sistema v realnih bojnih razmerah, čeprav je bil Arrow 3 zasnovan prav za prestrezanje balističnih raket srednjega in dolgega dosega zunaj ozračja. Nemško obrambno ministrstvo je sistem sicer pred kratkim razglasilo za operativnega, vendar viri znotraj zveze NATO opozarjajo na tehnološki razkorak ob prvem posrednem trku sodobne zahodne obrambe z novim ruskim orožjem. Istočasno podjetje Destinus, ki ga vodi ruski prebežnik Mihail Kokorič in ima sedež na Nizozemskem, predstavlja napredek pri razvoju orožja za ukrajinsko stran. Nova različica manevrirne rakete Ruta Block 2 predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, saj z dosegom preko 450 kilometrov in nosilnostjo 250-kilogramske bojne glave močno presega svojo predhodnico. Raketa vključuje tehnologijo stealth za zmanjšanje radarske opaznosti, zložljiva krila za lažji transport in vodenje s pomočjo umetne inteligence, kar ji omogoča prodiranje skozi močno branjene zračne prostore in delovanje v okoljih z elektronskim motenjem. Polegrad rakete Ruta Block 2 je podjetje Destinus razkrilo tudi podrobnosti o navigacijskem sistemu Vector Vista Block 2 in prestrezniku Hornet Block 2. Ta tehnološki razvoj poteka v času, ko se evropske države pod vodstvom Nemčije intenzivno trudijo vzpostaviti nacionalne in vseevropske sisteme zračne obrambe. Kljub ambicijam po hitri implementaciji prestreznika Arrow 3, ki uporablja tehnologijo neposrednega zadetka (hit-to-kill), zadnji podatki kažejo na nujnost nadaljnjih izboljšav za soočanje z najsodobnejšimi hipersoničnimi grožnjami, ki jih predstavlja ruski arzenal.

Julijo Timošenko so ponovno obtožili korupcije, zaradi česar so v njeni stranki izvedli preiskave. Ruski mediji poročajo, da ji grozi zapor, vendar bi to ne preprečilo njene morebitne predsedniške kandidature. Poudarjajo tudi, da ni nič novega, da Timošenkova govori rusko in deli denar za parlamentarne glasove. Sama Timošenkova obtožbe vidi kot politično motivirano čiščenje konkurence pred volitvami.

V 96. letu starosti je v Moskvi umrl Viktor Ruhmanov, zaslužni umetnik Rusije in najstarejši član Moskovskega akademskega gledališča satire. Ruhmanov je svojemu matičnemu gledališču posvetil kar 69 let poklicne poti, kjer je oblikoval številne nepozabne vloge v klasičnih in sodobnih delih. Informacijo o njegovi smrti je javnosti v sredo, 14. januarja 2025, sporočila tiskovna služba gledališča. Ruhmanov je bil rojen leta 1930 v Harkovu in je bil aktiven udeleženec druge svetovne vojne. Pri komaj trinajstih letih se je pridružil fronti kot »sin polka«, po koncu vojne leta 1945 pa je sodeloval na zgodovinski paradi na Rdečem trgu. Svojo umetniško pot je začel v harkovskem gledališču glasbene komedije, od leta 1957 pa je neprekinjeno deloval v Moskvi. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi vlogami so liki v uprizoritvah Revizor, Savna in Kabaret 13 stolov. Kolegi in kritiki so ga opisovali kot umetnika z neverjetno karizmo in izjemno predanostjo svojemu poklicu. Sam je pogosto poudarjal, da mu je v umetnosti najbolj pomembno razumeti, »kako diha občinstvo«. Njegov prispevek k razvoju ruske odrske umetnosti in njegova osebna zgodovina veterana sta mu v domovini prinesla globoko spoštovanje in številna priznanja. Podrobnosti o vzroku smrti ter datumu pogreba za zdaj niso bile razkrite.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek opozoril, da se država po skoraj štirih letih vojne spopada z izjemno zahtevnimi razmerami na celotni liniji fronte. Po njegovih besedah so razmere težke v vseh regijah, kjer potekajo spopadi, hkrati pa se civilno prebivalstvo sooča z dodatnimi težavami zaradi zimskih temperatur pod ničlo. Predsednikove izjave odražajo resnost položaja v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na več točkah obrambnih linij. Položaj v Ukrajini se vztrajno slabša tako na bojiščih kot v zaledju, kjer energetska in civilna infrastruktura ostajata pod stalno grožnjo. Zelenski je poudaril, da trenutno ni območja, ki ne bi bilo pod pritiskom, kar zahteva nenehno prilagajanje obrambnih strategij in povečano odpornost prebivalstva. Nizke temperature dodatno otežujejo logistiko in oskrbo enot na položajih, kar še poglablja humanitarno krizo v državi. Kritična faza vojne se odvija v luči mednarodnih prizadevanj za zagotovitev nadaljnje vojaške in finančne pomoči, ki je za ukrajinsko obrambo ključnega pomena. Kljub težavam ukrajinsko vodstvo vztraja pri obrambi suverenosti, čeprav priznava, da so viri in moči na terenu močno preizkušeni. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi morebitni premiki na fronti lahko imeli dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo celotne Evrope.

Svetovna protidopinška agencija (WADA) je določila višino letnega prispevka, ki ga mora Rusija poravnati za leto 2026. Po uradnih podatkih organizacije znaša zahtevani znesek 1.440.483 ameriških dolarjev. Ta zahteva prihaja v času, ko so odnosi med mednarodnimi športnimi organi in Rusko federacijo še vedno zaostreni zaradi preteklih dopinških škandalov in geopolitičnih razmer. Prispevki posameznih držav članic se izračunavajo na podlagi vnaprej določenih formul, ki upoštevajo gospodarsko moč in prisotnost države v mednarodnem športu. Kljub trenutnim omejitvam pri sodelovanju ruskih športnikov na številnih mednarodnih tekmovanjih, WADA ohranja pričakovanja glede finančnih obveznosti države do svetovnega protidopinškega sistema. Ruska stran se na zadnjo objavo višine prispevka še ni uradno odzvala z napovedjo plačila. V preteklosti so se pri tovrstnih nakazilih pojavljale težave, povezane z mednarodnimi sankcijami in tehničnimi ovirami pri bančnih transakcijah, kar bi lahko vplivalo tudi na izpolnitev te nove finančne obveznosti.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je v torek napovedala, da EU ostaja dosledna pri svoji podpori Kijevu. V sklopu prizadevanj za povečanje stroškov vojne za Moskvo je unija pripravila že 20. sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Poleg novih omejevalnih ukrepov je Kallasova napovedala tudi finančni paket pomoči v obliki kredita za Ukrajino, ki bo v prihodnjih dveh letih znašal 90 milijard evrov. Napoved prihaja v času, ko ruska agresija na Ukrajino traja že več kot 1400 dni. Medtem ko Bruselj krepi gospodarski pritisk, se na bojiščih nadaljujejo intenzivni spopadi. Ruske varnostne strukture prek tiskovnih agencij poročajo o premikih na fronti v regiji Harkov, kjer naj bi ukrajinske sile zapuščale določene položaje, vendar teh navedb neodvisni viri še niso potrdili v celoti. Novi sveženj sankcij in obsežna finančna sredstva predstavljajo nadaljevanje evropske strategije za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva in vojaške obrambe. 90 milijard evrov vreden kredit bo ključen za dolgoročno načrtovanje ukrajinskih obrambnih zmogljivosti in obnovo kritične infrastrukture, ki je bila tarča nenehnih ruskih napadov. Gre za pomemben korak po obdobju, ko so se v EU pojavljali določeni zadržki glede načinov financiranja in uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je uradno napovedala pripravo 20. svežnja sankcij proti Ruski federaciji. Gre za prvi večji korak na področju omejevalnih ukrepov pod vodstvom nove sestave Evropske komisije, ki odraža nadaljevanje strategije pritiska na Moskvo zaradi trajajoče agresije v Ukrajini. Podrobnosti o vsebini novega paketa še niso v celoti razkrite, vendar se pričakuje, da bodo ukrepi osredotočeni na preprečevanje izogibanja obstoječim sankcijam in omejevanje dostopa do tehnologij, ki jih Rusija uporablja za svojo vojaško industrijo. Kallasova je poudarila nujnost enotnosti držav članic pri izvajanju ukrepov, ki neposredno vplivajo na sposobnost Rusije za nadaljevanje vojnih operacij. Novi sveženj prihaja v času, ko se Evropska unija spopada z vse večjimi izzivi pri usklajevanju interesov vseh držav članic glede energetske in trgovinske politike. Kljub temu napoved 20. paketa potrjuje zavezanost Bruslja h krepitvi gospodarske izolacije ruskega režima in dolgoročni podpori ukrajinski suverenosti.

Zunanji minister Rusije, Sergej Lavrov, je označil izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona o načrtih za pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom za "delo za javnost" in "megafonsko diplomacijo". Hkrati pa Evropska unija razpravlja o imenovanju posebnega predstavnika za pogajanja z Rusijo glede reševanja situacije v Ukrajini, pri čemer naj bi bil kandidat za to funkcijo finski predsednik Alexander Stubb.

Panika ukrajinskih oblasti, ki jo je sprožil ruski napad z balistično raketo srednjega dosega tipa Orešnik, je po mnenju ameriškega politologa Gilberta Doctorowa okrepila politični učinek ruskega orožja v Evropi. Doctorow je v pogovoru z zgodovinarjem Glennom Diesnom izpostavil, da je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga z nepremišljenimi in prestrašenimi odzivi nevede pomagal uresničiti cilje Kremlja. Po njegovih navedbah je bila namera Rusije prav širjenje strahu med evropskimi zavezniki. Strokovnjak trdi, da so ukrajinski pozivi k nujni mednarodni pomoči in poudarjanje uničujoče moči novega orožja povzročili val negotovosti v evropskih prestolnicah. Namesto da bi Kijev s svojo komunikacijo pomiril partnerje ali pokazal odpornost, je po Doctorowovih besedah dosegel nasprotno in dodatno prestrašil evropsko javnost ter politično elito, kar neposredno koristi ruskim strateškim interesom na mednarodnem prizorišču. Analitiki opozarjajo, da tovrstna komunikacija ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve slabi enotnost Zahoda, saj krepi glasove tistih, ki se bojijo nadaljnje eskalacije spopada. Ruska stran je s preizkusom rakete v bojnih razmerah očitno ciljala na psihološki učinek, ki so ga ukrajinski odzivi le še podkrepili, kar povzroča dodatne trenja znotraj evroatlantskih zaveznic glede nadaljnje podpore Ukrajini.

Rusija je v zadnjih dveh desetletjih v Venezueli vzpostavila globoke vezi v vojaškem, energetskem in političnem sektorju, ki jih po mnenju analitikov ne bo mogoče hitro prekiniti, kljub nedavnemu odhodu Nicolasa Madura iz države. Pod vodstvom Vladimirja Putina je Moskva sistematično negovala osebne odnose s chavistično elito in si zagotovila ključno strateško oporišče na zahodni polobli. Strokovnjaki poudarjajo, da bi bilo demontiranje teh struktur izjemno zapleteno in drago, saj so ruski interesi v državi institucionalizirani. V ospredju ohranjanja ruskega vpliva je Delcy Rodriguez, nekdanja podpredsednica pod Madurom, ki velja za tesno zaveznico Moskve. Putin ji je leta 2024 podelil rusko državno odlikovanje red prijateljstva, Rusija pa jo je javno podprla kot morebitno začasno voditeljico države. Kot ocenjujejo analitiki, Rodriguez predstavlja kontinuiteto, s katero so Rusi pripravljeni sodelovati, da bi zaščitili svoje komercialne in politične investicije. Kljub temu se Rusija sooča z vprašanjem, koliko realnega vpliva bo lahko dejansko obdržala v luči ameriškega posredovanja in aretacije Madura. Čeprav so vezi z venezuelsko elito močne, je sposobnost Moskve za izvajanje moči v neposredni prihodnosti omejena zaradi globalnih geopolitičnih pritiskov in notranjih izzivov v obeh državah. Odnosi med Moskvo in Caracasom tako ostajajo na preizkušnji, vendar ostajajo ključen del ruske zunanje politike v Južni Ameriki.

V bližini termoelektrarne TE-5 v Kijevu so bile v sredo zjutraj zabeležene nove eksplozije, ki so se zgodile med izvajanjem popravil na objektu. Po navedbah očividcev in lokalnih medijev so siloviti poki vznemirili prebivalce ukrajinske prestolnice, medtem ko so oblasti v mestu in širši regiji razglasile zračni alarm. Poleg kijevske regije so se opozorilne sirene oglasile tudi v Dnipropetrovski in Černigovski oblasti. Ukrajinski energetski holding DTEK je potrdil, da je bila v napadih poškodovana oprema ene izmed termoelektrarn, kar še dodatno obremenjuje že tako krhek energetski sistem države. Zaradi negotovosti glede nadaljnje oskrbe so prebivalci Kijeva in okolice začeli množično kupovati osnovne življenjske potrebščine, predvsem kruh in pitno vodo, saj se bojijo dolgotrajnejših prekinitev dobave elektrike in vode. Incident se je zgodil v času, ko ukrajinske energetske službe poskušajo sanirati škodo na kritični infrastrukturi po predhodnih valovih napadov. Napadi na energetske objekte so postali del širše strategije uničevanja civilne infrastrukture, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v državi pred prihajajočim obdobjem povečane porabe energije.

V najnovejšem ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na ruske obmejne regije sta bila ubita dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah lokalnih oblasti je ena oseba izgubila življenje v regiji Rostov, druga pa v regiji Belgorod, kjer so napadi povzročili tudi gmotno škodo na stanovanjskih objektih. Ruska stran poroča, da so njihovi sistemi zračne obrambe prestregli večje število dronov, vendar vseh udarcev ni bilo mogoče preprečiti. Istočasno je ruska vojska nadaljevala z intenzivnimi zračnimi napadi na cilje po celotni Ukrajini, kar potrjuje stopnjevanje medsebojnega obstreljevanja, ki se osredotoča predvsem na obmejna območja in kritično infrastrukturo. Guvernerji prizadetih ruskih regij so potrdili, da so ekipe civilne zaščite na terenu, kjer sanirajo posledice napadov in pomagajo poškodovanim. Dogodki sledijo vzorcu dolgotrajne čezmejne dejavnosti, kjer Ukrajina s pomočjo brezpilotnih letalnikov vse pogosteje cilja logistična vozlišča in energetske objekte znotraj ruskega ozemlja. Takšne operacije so neposreden odziv na rusko uničevanje ukrajinske energetske mreže, kar obe strani potiska v začaran krog povračilnih ukrepov z neposrednimi žrtvami med civilnim prebivalstvom na obeh straneh meje.

Donald Trump je zahteval, da pride Grenlandija pod nadzor ZDA, saj naj bi bila ključnega pomena za nacionalno varnost. Opozoril je, da bo v nasprotnem primeru to ozemlje prevzela Rusija ali Kitajska. Danska je svoji vojski ukazala, naj strelja nazaj, če ZDA napadejo njene sile na Grenlandiji, medtem ko je Švedska tja poslala vojake. Danski zunanji minister je izjavil, da imajo ZDA, Danska in Grenlandija 'temeljno nesoglasje' glede prihodnosti ozemlja.

Poslovilna slovesnost za Igorja Zolotovickega, zaslužnega umetnika Rusije in rektorja Šole-studia MHAT, bo potekala v soboto, 17. januarja, v Moskovskem umetniškem gledališču (MHAT) imena Čehova. Tiskovna služba gledališča je sporočila, da je Zolotovickij zbolel že pred pol leta, vendar mu nihče ni mogel pomagati.

Sodišče v Odincovu je sprejelo tožbo generalnega tožilstva proti nekdanjemu senatorju Dmitriju Saveljevu, ki zahteva zaseg skoraj 610 milijonov rubljev v korist države. Zahtevek izvira od prvega namestnika generalnega tožilca.

Ukrajinske oborožene sile so v jutranjih urah izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rusko pristaniško mesto Rostov na Donu, v katerem sta po navedbah lokalnih oblasti umrli dve osebi. Po poročanju župana Aleksandra Skrjabina so enote zračne obrambe sicer skušale odbiti napad, vendar so ostanki sestreljenih dronov zanetili požar v industrijskem obratu in poškodovali več stanovanjskih zgradb v zahodnih četrtih mesta. Gre za enega hujših napadov na to strateško pomembno središče ob Črnem morju, ki ima več kot milijon prebivalcev. Poleg Rostova na Donu je bila tarča napadov tudi obmejna regija Belgorod, kjer so prav tako poročali o poškodbah in gmotni škodi. Ruski uradniki trdijo, da so razbitine letalnikov padle na civilne objekte, kar je povzročilo požare v več nadstropjih stanovanjskih blokov. Ukrajinska stran operacij v globini ruskega ozemlja praviloma ne komentira neposredno, vendar so tovrstni napadi postali del njihove strategije za uničevanje ruske logistične in industrijske infrastrukture. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruske oblasti opozarjajo na povečano nevarnost novih zračnih napadov na južne pokrajine. Današnji dogodki so nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti na obeh straneh meje, pri čemer Kijev v zadnjih mesecih vse pogosteje uporablja droni dolgega dosega za doseganje ciljev globoko v notranjosti Ruske federacije.

Ruske sile so v nočnem napadu na Kijev uporabile balistične rakete in brezpilotne letalnike, kar je povzročilo obsežen požar v šestnajstnadstropni stanovanjski stavbi v ukrajinski prestolnici. Po besedah župana Vitalija Klička so reševalne ekipe nemudoma posredovale na terenu, medtem ko so ukrajinske obrambne sile poskušale nevtralizirati grožnjo iz zraka. Ukrajinska zračna obramba je bila v pripravljenosti in je po poročanju tiskovne agencije Ukrinform uspešno uničila eno balistično raketo ter 89 sovražnih dronov. Kljub visokemu odstotku sestreljenih objektov pa so ostanki zadetih dronov ali neposredni zadetki povzročili materialno škodo na civilni infrastrukturi. Napad predstavlja nadaljevanje ruske strategije ciljanja urbanih središč in energetske infrastrukture, kar povečuje pritisk na civilno prebivalstvo v zimskem času. Informacij o morebitnih smrtnih žrtvah v tem konkretnem incidentu za zdaj še ni, vendar oblasti opozarjajo na nevarnost ponovnih napadov v prihodnjih dneh.

Po navedbah zaslužnega pravnika Ruske federacije Ivana Solovjova se je po novoletnih praznikih v Rusiji razširil nov val goljufivih elektronskih sporočil. Storilci v teh sporočilih zlorabljajo grafično podobo in logotip uradnega državnega portala Gosuslugi, da bi pridobili zaupanje uporabnikov. Namen teh dejanj je po besedah strokovnjaka kraja osebnih podatkov oziroma finančnih sredstev državljanov. Prevaranti elektronsko pošto oblikujejo tako, da je na prvi pogled identična uradnim obvestilom portala za javne storitve. Solovjov je v svojem opozorilu 14. januarja poudaril, da so tovrstne dejavnosti del širših shem, ki jih po njegovih trditvah izvajajo osebe iz Ukrajine. Uporabnike je pozval k previdnosti pri odpiranju sporočil in preverjanju verodostojnosti pošiljateljev. Čeprav gre za specifično metodo spletnega ribarjenja (phishing), ruski viri incident povezujejo s širšim kontekstom informacijske vojne. Tovrstni napadi na digitalno infrastrukturo in zaupanje državljanov v e-upravo so v zadnjem obdobju postali pogostejši, saj povzročajo neposredno gospodarsko škodo in nezaupanje v državne institucije.

Ruska zračna obramba je v zadnjih 24 urah sestrelila 260 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. V zadnjih dveh urah so uničili sedem brezpilotnih letalnikov nad Stavropolskim in Krasnodarskim krajem.

Vlade držav članic Evropske unije so začele izvajati pritisk na vodstvo povezave za imenovanje posebnega predstavnika, ki bi neposredno komuniciral z Rusijo glede vojne v Ukrajini. Glavni namen te pobude je zagotoviti, da bi bila evropska stališča in interesi ustrezno zastopani v morebitnih mirovnih pogajanjih. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost znotraj bloka, da bi se lahko Združene države Amerike z Moskvo dogovorile mimo interesov evropskih zaveznic. Po navedbah virov, na katere se sklicuje bruseljski portal Politico, bi novi pogajalec deloval kot neposreden kanal za komunikacijo s Kremljem. Diplomatov in uradniki poudarjajo, da si Evropa ne more privoščiti stranske vloge pri reševanju konflikta, ki neposredno vpliva na njeno varnostno arhitekturo. Predlog o imenovanju takšne osebe prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo ugibanja o prihodnji vlogi Washingtona pri posredovanju. Pobuda je povezana tudi s širšimi prizadevanji EU, da ohrani vpliv na ukrajinsko politično prihodnost. Medtem ko Bruselj vztraja pri reformah znotraj Ukrajine, hkrati išče načine, kako formalizirati svoj diplomatski položaj nasproti Moskvi. Uradni Bruselj informacij o konkretnem kandidatu ali časovnem okviru imenovanja še ni potrdil.

Evropski parlament bo ponovno glasoval o nezaupnici Evropski komisiji, ki jo vodi Ursula von der Leyen. To je že četrti tovrstni poskus v zadnjih šestih mesecih. Tokratni predlog je vložila frakcija "Patrioti za Evropo", kot razlog pa navajajo sporazum Mercosur.

Združene države Amerike načrtujejo financiranje novega obrata za proizvodnjo oklepnih vozil v Izraelu, kar bi lahko naneslo do dve milijardi dolarjev dodatne vojaške pomoči. Dokumenti ameriške vojske, o katerih je poročal izraelski časnik Haaretz, razkrivajo, da bi projekt, imenovan "Armored Vehicle Acceleration Project", bistveno povečal zmogljivosti izraelske vojske za proizvodnjo tankov Merkava ter oklepnih transporterjev Namer in Eitan. Ta finančna sredstva bi bila dodatek k obstoječemu desetletnemu dogovoru, po katerem Izrael letno prejme 3,8 milijarde dolarjev pomoči. Izraelski ministrski odbor za obrambne nabave je projekt odobril že avgusta lani, v času trajajočih spopadov na območjih Gaze in Libanona. Namen pobude je dolgoročna okrepitev zalog oklepne tehnike, kar izraelski obrambni minister in vojaški vrh vidita kot ključno za zagotavljanje nacionalne varnosti. Kljub temu je premier Benjamin Netanjahu nakazal možnost, da bi Izrael sčasoma zmanjšal odvisnost od ameriške varnostne pomoči, kar je v določenih političnih krogih v Tel Avivu sprožilo presenečenje. Načrtovana tovarna predstavlja pomemben premik v vojaškem sodelovanju med državama, saj bi ZDA neposredno financirale industrijsko infrastrukturo na tujih tleh. Dokumenti kažejo na tesno usklajenost med ameriškimi in izraelskimi obrambnimi uradniki, vendar končna odločitev o prerazporeditvi sredstev še ni bila uradno potrjena v kongresu. Povečanje proizvodnje oklepnikov bi Izraelu omogočilo hitrejšo nadomestitev opreme, izgubljene v trenutnih konfliktih, ter dolgoročno modernizacijo kopenskih sil.

Ukrajina se je v začetku novega leta spopadla z intenzivnimi in smrtonosnimi ruskimi letalskimi napadi, ki so močno poškodovali energetski sistem države in povzročili obsežno humanitarno krizo. Zaradi uničenja kritične infrastrukture je več milijonov civilistov sredi zime ostalo brez ogrevanja, električne energije in oskrbe z vodo, na kar so v Varnostnem svetu Združenih narodov opozorili visoki predstavniki organizacije. Ruska agresija se je v tem obdobju osredotočila predvsem na civilno infrastrukturo, kar ob nizkih temperaturah stopnjuje pritisk na prebivalstvo. Ukrajinske obrambne sile so na stopnjevanje napadov odgovorile z uporabo nove zahodne vojaške tehnologije. Poročila navajajo, da so ukrajinske enote na terenu uspešno uporabile ameriška lahka vozila, opremljena z raketnimi sistemi Hellfire Longbow. Po navedbah posadk so s temi sistemi, nameščenimi na mobilna vozila tipa buggy, v kratkem času uničili več kot 20 ruskih brezpilotnih letalnikov tipa Šahid, kar predstavlja pomemben uspeh pri obrambi zračnega prostora v osrednji regiji države. Humanitarne razmere v državi ostajajo kritične, saj nenehni napadi onemogočajo hitro sanacijo električnega omrežja. Mednarodna skupnost prek organov Združenih narodov poziva k ustaviti napadov na civilne cilje, medtem ko se na bojišču nadaljuje tehnološka tekma med ruskimi napadalnimi droni in ukrajinsko mobilno zračno obrambo. Razvoj dogodkov kaže na dolgotrajno zimsko izčrpavanje, kjer bosta ključno vlogo igrali energetska vzdržljivost in učinkovitost protiletalskih sistemov.

Venezuelski organi pregona so pridržali najmanj 15 najstnikov, ki so bili obtoženi veleizdaje zaradi domnevnega proslavljanja padca socialističnega voditelja Nicolasa Madura. Po poročanju lokalnih medijev in organizacij za človekove pravice so oblasti mladoletnike obtožile spodkopavanja državne ureditve, medtem ko njihovi svojci in pravni zastopniki te navedbe odločno zavračajo kot neutemeljene. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti po aretaciji Madura, ki so jo izvedle ameriške posebne enote. Režimski organi trdijo, da so mladi s svojimi dejanji neposredno ogrožali nacionalno varnost, vendar neodvisni opazovalci opozarjajo na nadaljevanje represije nad civilnim prebivalstvom. Družine pridržanih poročajo o kršitvah procesnih pravic in pomanjkanju dokazov za tako resne obtožbe. Situacija v državi ostaja nestabilna, saj se varnostne sile odzivajo na vsakršen znak podpore spremembi oblasti. Kljub napovedim o spravi in izpustitvi nekaterih zapornikov, ki jih je podala narodna skupščina, zadnje aretacije nakazujejo na razkorak med uradno retoriko in delovanjem na terenu. Pregon mladoletnikov zaradi političnih razlogov je sprožil ostre kritike mednarodne skupnosti in humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na kršenje osnovnih otrokovih pravic v Venezueli.

Zvezno tožilstvo v Nemčiji je pred senatom za zaščito države višjega deželnega sodišča v Stuttgartu vložilo obtožnico proti dvema ukrajinskima državljanoma. Obtoženca sta osumljena vohunjenja za Rusijo in izvajanja agentskih dejavnosti z namenom sabotaže. Po navedbah tožilstva sta moška načrtovala napade na pakete, s čimer sta želela povzročiti škodo in destabilizacijo. Preiskovalci so oba osumljenca pridržali že maja lani, od takrat pa je potekala intenzivna preiskava njunih povezav z ruskimi obveščevalnimi službami. Obtožnica jima očita, da sta delovala kot podaljšana roka tujih sil na nemških tleh, pri čemer sta se osredotočila na logistične tarče. Tožilstvo poudarja, da gre za resen primer ogrožanja državne varnosti. Sodni postopek v Stuttgartu bo podrobneje razkril obsežnost njunih načrtov in stopnjo koordinacije z naročniki. Primer je sprožil dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v Nemčiji in dejavnosti tujih agentov, ki izkoriščajo vojne razmere v Ukrajini za izvajanje hibridnih groženj v osrčju Evrope.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Nemško zvezno tožilstvo je na višjem deželnem sodišču v Stuttgartu vložilo obtožnico proti dvema ukrajinskima državljanoma, ki sta osumljena načrtovanja požigov in napadov v imenu Rusije. Moška sta obtožena, da sta delovala kot agenta tuje obveščevalne službe, s ciljem destabilizacije varnostnih razmer v Nemčiji in spodkopavanja podpore Ukrajini. Preiskava je razkrila, da sta osumljenca prejemala navodila neposredno od ruskih naročnikov, kar potrjuje teze o naraščajočem ruskem hibridnem delovanju na tleh Evropske unije. Operacija, ki sta jo načrtovala, je vključevala logistično pripravo na požige objektov, ki so povezani z ukrajinsko infrastrukturo ali logistično podporo v Nemčiji. Nemški varnostni organi poudarjajo, da gre za resen poskus prenosa konflikta na ozemlje zahodnih zaveznic. Obtožnica prihaja v času, ko so odnosi med Berlinom in Moskvo na najnižji točki, Nemčija pa je pod stalnim pritiskom zaradi svoje vojaške pomoči Kijevu. Ta primer dodatno osvetljuje kompleksnost varnostnih izzivov, saj Rusija za svoje operacije v tujini vse pogosteje rekrutira državljane tretjih držav ali celo Ukrajince, ki so v zameno za plačilo ali pod prisilo pripravljeni sodelovati. Nemški pravosodni organi so napovedali stroge ukrepe in hitro izvedbo procesa, da bi preprečili nadaljnje poskuse tovrstnih sabotaž in zagotovili varnost kritične infrastrukture.

ZDA so obsodile "nevarno stopnjevanje" ruske vojne v Ukrajini in izpostavile uporabo jedrsko sposobne rakete Orešnik. Konflikt je presegel trajanje sovjetske vojne z nacistično Nemčijo. Analitiki so opozorili, da lahko do razkola znotraj Nata pride zaradi sporov med zavezniki, ne pa zaradi vojne v Ukrajini.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v napadu na zahodno Ukrajino v noči na 9. januar uporabilo mobilni sistem hipersoničnih balističnih raket orešnik. Cilj napada je bila Državna letalska tovarna Lvov, ki so jo ruske sile po lastnih navedbah popolnoma onesposobile. Poleg tovarne so bili tarče napadov tudi bližnje letališče in center za upravljanje brezpilotnih letalnikov, kar kaže na strateško usmerjenost Moskve k uničevanju ukrajinske letalske infrastrukture in zmogljivosti za popravilo zračnih plovil. Napad z orožjem, ki dosega hitrosti do 10 machov, predstavlja stopnjevanje uporabe napredne vojaške tehnologije v konfliktu, ki traja že skoraj štiri leta. Ukrajinska stran je potrdila uporabo hipersoničnih izstrelkov proti Lvovu, vendar sprva ni podala podrobnih informacij o obsegu škode na industrijskem objektu. Ruski uradniki so informacijo o uničenju tovarne podali z zamikom, kar poudarja prioritete Moskve pri onemogočanju ukrajinske obrambne industrije v trenutni fazi spopadov. Istočasno se pojavljajo poročila o neuspehu ruskih protizračnih sistemov v Venezueli med nedavno ameriško vojaško operacijo. Kljub temu da Venezuela razpolaga s sistemi S-300 in Buk-M2, ki jih je od Rusije kupila leta 2009, ti med napadi niso reagirali. Analitiki ocenjujejo, da so bili sistemi bodisi neoperativni zaradi slabega vzdrževanja bodisi namenoma izključeni zaradi notranjih dogovorov znotraj venezuelske vojske, kar meče senco dvoma na učinkovitost ruske izvozne vojaške opreme v realnih bojnih razmerah.

Rusko-ukrajinski konflikt je presegel trajanje sovjetske vojne z nacistično Nemčijo. Medtem so Združene države Rusijo obtožile "nevarne in nerazložljive eskalacije" zaradi novih napadov na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Analitiki so opozorili, da lahko razdor znotraj zveze NATO izvira iz sporov med zavezniki in ne iz vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je državljane opozoril na prihajajočo okrepitev ruskih vojaških operacij, saj naj bi obveščevalni podatki kazali na pripravo novega obsežnega napada. Po navedbah Kijeva se ruske sile pripravljajo na udare na ključne cilje po celotni državi, kar sledi obdobju intenzivnega raketiranja civilne in vojaške infrastrukture. Predsednik je pozval k previdnosti in pripravljenosti na morebitne izredne razmere v prihodnjih dneh. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih ruskih napadih na vojaška vadbišča in zdravstvene ustanove, kar kaže na strategijo sistematičnega uničevanja ukrajinskih zmogljivosti. Zelenski je poudaril, da Moskva kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne kaže namere po deeskalaciji konflikta, temveč načrtuje še močnejše ofenzivne dejavnosti. Zaradi napovedanih napadov ukrajinske oblasti krepijo zračno obrambo in pozivajo mednarodno skupnost k dodatni vojaški pomoči. Situacija ostaja kritična, saj so ruski napadi v preteklosti že povzročili precejšnje število žrtev med civilisti in vojaki, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že več kot tri leta upira ruski agresiji.