APDEJT.si

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo danes vodil delovno srečanje s stalnimi člani ruskega sveta za nacionalno varnost. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je povedal, da bo Putin teme srečanja določil tik pred začetkom. Pred tem je Putin odobril strategijo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in z varnostnim svetom razpravljal o ukrepih proti kibernetski kriminaliteti.

Vodja ruske davčne službe, Danijel Jegorov, je sporočil, da so Združeni Arabski Emirati postali vodilni po obsegu premoženja ruskih podjetij v tujini. V Emiratih naj bi se nahajalo za več kot bilijon premoženja ruskih podjetij. Rusija prav tako dela na novih sporazumih o izmenjavi davčnih informacij s Katarjem in Omanom, dodatni sporazumi pa so že sklenjeni z Emirati in Malezijo.

Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.

Kremelj trdi, da z ZDA niso razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi od Ukrajine zahteval velike koncesije, vključno z ozemlji. Rusija grozi s povečanjem zahtev, če se Kijev ne bo kmalu pogajal. Putin poudarja, da Moskva ne bo odstopila od svojih vojaških ciljev v Ukrajini, medtem ko njene sile obkoljujejo ukrajinske enote pri Kupjansku. Kremelj opozarja Ukrajino, da lahko izgubi še več ozemlja, če ne začne takoj pogajanj.

Ruski zračni napad na Zaporožje na jugu Ukrajine je zahteval najmanj pet življenj, več ljudi je bilo ranjenih. O ranjenih poročajo tudi iz Odese. Ruske oblasti so sporočile, da sta bili v napadu ukrajinskega drona na jugu Rusije ranjeni dve osebi.

Kreml je izjavil, da še ni prejel uradnih informacij od ZDA glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar je pripravljen na pogajanja. Hkrati naj bi Evropska unija pripravljala svoj alternativni mirovni načrt, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši od ameriškega. Razprava o 28-točkovnem mirovnem načrtu poteka, pri čemer nekateri menijo, da gre za pot v mir, drugi pa za kapitulacijo. Analitiki poudarjajo potrebo po mirovnih pogajanjih med Rusijo in Ukrajino.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Ruski proizvajalec avtomobilov AvtoVAZ bo kmalu zvišal cene vozil Lada. Vodja podjetja, Maksim Sokolov, je na forumu "Transport Rusije" pojasnil, da je zadnja indeksacija cen bila pred skoraj enim letom, in sicer manj kot 2 %, kar je precej pod uradno inflacijo. To se zgodi kljub temu, da je Vladimir Putin pred približno dvema letoma izrazil prepričanje, da se bodo cene domačih avtomobilov sčasoma znižale.

V Tuapsinskem okrožju v Rusiji je 16-letni najstnik med prepiranjem s sekiro ubil svojo babico. Umor se je zgodil 18. novembra v naselju Južni.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bodo naslednji teden ključni za morebitno srečanje med Rusijo in ZDA v Budimpešti. Po odzivih na ameriški načrt za Ukrajino, ki obsega 28 točk, bo jasno, ali se vrh približuje.

Poljski premier Donald Tusk je obtožil Rusijo državnega terorizma zaradi sabotaž, ki so po njegovem mnenju prestopile kritično mejo. Kot primer je navedel diverzijo na železniški progi Lublin-Varšava. Tusk je dejal, da sta bila za sabotažo angažirana dva Ukrajinca, ki sta sodelovala z rusko obveščevalno službo in pobegnila v Belorusijo. Medtem je predstavnik Rusije pri ZN obtožil ukrajinskega predsednika Zelenskega, da potuje po Evropi in prosi za denar in orožje, pri tem pa zatrdil, da Evropi zmanjkuje denarja za Ukrajino in se pripravlja na vojno z Rusijo leta 2030.

Ruska zračna obramba je v eni uri sestrelila 12 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Astrahansko regijo in Krasnodarskim okrajem. Med 8.00 in 9.00 po moskovskem času so enote zračne obrambe uničile sedem dronov nad Astrahansko regijo in pet nad Krasnodarskim okrajem.

Ruske sile naj bi napredovale v mestu Kupiansk, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila septembra 2022. Medtem se v Mariupolu Ukrajinci prisilno vključujejo v rusko vojsko, kar dokazujejo pričevanja beguncev. Bombardiranje pa je sprožilo val ogorčenja, med drugim tudi pri znanem ukrajinskem nogometašu, ki je rusko dejanje označil za teroristično.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Rusija je zagrozila z uvedbo omejitev za norveške ladje v ruski gospodarski coni, če Norveška ne bo umaknila sankcij proti ruskim ribiškim podjetjem. Rusija meni, da Norveška krši dogovore in zahteva dialog. V primeru neuspeha je Rusija pripravljena omejiti dostop norveških ladij v svojo gospodarsko cono. O sankcijah bodo razpravljali na srečanju z Norveško 8. decembra.

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Evropa se odziva na domnevni načrt ZDA za Ukrajino, za katerega naj bi si Donald Trump prizadeval doseči hitro. Ukrajinsko veleposlaništvo pri ZN zavrača ključne točke načrta, ki ga je domnevno pripravila ameriška stran, in vztraja, da ne bo ozemeljskih koncesij ali opustitve prizadevanj za članstvo v Natu. Ukrajinski analitik je dejal, da je sporazum kapitulacija in da so to Putinove zahteve, zapisane v angleščini.

Strokovnjaki niso odkrili sledi narkotikov v analizah devetletnega sina Dmitrija Artamošina, domnevnega 'bogorodskega manijaka'. Na telesu dečka tudi niso našli znakov poškodb. Preiskava je bila izvedena v Rusiji.

V Rusiji se je število družin z več otroki od začetka leta povečalo za več kot 8 odstotkov. Minister za delo in socialno zaščito Anton Kotjakov je 21. novembra sporočil, da je število teh družin naraslo za 8,5 odstotka, kar trenutno znaša približno 3,9 milijona družin.

Pri ruskem napadu z drsečimi bombami na Zaporožje je umrlo pet ljudi. Uničena je bila tržnica v zgodnjih jutranjih urah. Dogodek je del širšega konflikta v Ukrajini, o katerem poročajo v živo.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Nekdanji svetovalec Nata in upokojeni polkovnik generalštaba švicarske vojske, Jacques Baud, meni, da imajo ruske oborožene sile prednost na bojišču v Ukrajini, kar ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogoča, da narekuje pogoje pri pogajanjih za rešitev konflikta.

Ruska turistka je v Dubaju skoraj umrla po piku meduze. Po stiku z živo modro meduzo se je ženska počutila slabo, roka pa ji je otekla, poroča Telegram kanal Shot.

Cene nafte so v Aziji padle za okoli 1,5 odstotka, kar je posledica upanja na mirno rešitev v Ukrajini. Padanje cen nafte je že tretje zaporedno, potem ko so ZDA pozvale k mirovnemu sporazumu med Rusijo in Ukrajino, kar bi lahko povečalo ponudbo na svetovnem trgu. Hkrati je pricurljal načrt Donalda Trumpa za ureditev razmer v Ukrajini, ki predvideva, da bi ZDA prejele 50 % dobička od obnove Ukrajine, Rusija pa bi dobila Donbas, v zameno pa bi bile odpravljene sankcije.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je podpisal odlok o prekinitvi veljavnosti Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE). Pogodba CFE, podpisana leta 1990 v Parizu, je bila prilagojena leta 1999 na vrhu OVSE v Istanbulu, vendar so jo ratificirale le Rusija, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina. Pred tem je Belorusija že sprejela podoben ukrep.

Ruska ljudska umetnica Надежда Кадышева je postavila pogoj za svoje koncerte: nastopati bo skupaj s sinom Григорием Костюком. Ker povpraševanja po njegovih samostojnih nastopih ni, Кадышева pripravlja sina na samostojno kariero in mu želi prepustiti svoje občinstvo.

Jurij Ševčuk, vodja ruske rock skupine DDT, je razkril, da zaradi trenutne situacije v Rusiji ne more izvajati koncertov in se preživlja predvsem s prodajo glasbenih albumov.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Črna gora bo zaostrila vizumske predpise za ruske državljane, da bi se uskladila s politiko Evropske unije, je izjavil premier Milojko Spajić. Sprememba bo vplivala na ruske turiste, ki po pravilih EU ne bodo mogli obiskati države brez vizuma, za vsak obisk pa bodo morali pridobiti novo dovoljenje.

Ruska obveščevalna služba FSB je v Krasnodarju preprečila poskus sabotaže na železniški progi. Po navedbah FSB naj bi dejanje načrtovale ukrajinske obveščevalne službe, pri tem pa naj bi bil aretiran tudi osumljenec.

Po podatkih raziskave VCIOM se je raven zaupanja Rusov v predsednika Vladimirja Putina povečala na 78,7 odstotka. Delo predsednika odobrava 75,4 odstotka državljanov.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Ukrajina tehnično preučuje Trumpov mirovni načrt, ki naj bi Ukrajini ponujal varnostno zagotovilo "tipa NATO", medtem ko Rusija trdi, da ne vidi ukrajinske pripravljenosti na pogajanja. Evropski voditelji naj bi pripravljali alternativni mirovni predlog, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši.

Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju obsodile zaostrovanje ruskih napadov na ukrajinske civiliste in energetsko infrastrukturo. Evropske države so poudarile pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN brez popuščanja Rusiji, medtem ko potekajo ugibanja o morebitni novi mirovni pobudi ZDA.

Posebni odposlanec predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je sporočil Beli hiši, da bo januarja zapustil svoj položaj. Ta poteza prihaja, ko Bela hiša pripravlja nov mirovni načrt, katerega cilj je končati rusko vojno v Ukrajini, ki jo večinoma usklajujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Kirill Dmitriev, svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Načrt predvideva velike koncesije Kijeva, vključno z odstopom ozemlja Rusiji in opustitvijo določenega orožja.

Ukrajina izraža zaskrbljenost glede novega mirovnega okvira, ki ga preizkuša Trumpova administracija, saj se zdi, da se usklajuje z zahtevami Moskve. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff naj bi v neposrednem stiku z Rusijo pripravljal predlog, ki predvideva občutljive ukrajinske koncesije. Evropa poziva k pravičnemu miru in ne kapitulaciji, medtem ko ruski napadi poslabšujejo položaj Ukrajine.

Madžarski premier Viktor Orbán je v petek v intervjuju za radio Kossuth napovedal, da se približuje mirovni vrh v Budimpešti in da je Kijev prejel mirovni načrt. Orbán je dejal, da bodo naslednji dva do tri tedni ključni za dosego dogovora med Rusijo in ZDA.

Ukrajinski poslanec Aleksij Gončarenko je objavil mirovni načrt Donalda Trumpa, ki vsebuje 28 točk. Načrt predvideva, da bi se Ukrajina morala odpovedati delu svojega ozemlja in omejiti svojo vojsko. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal ta načrt, medtem ko naj bi Evropa pripravljala protipredlog.

V Nemčiji je potekala carinska racija zaradi suma kršitev sankcij proti Rusiji. Družina iz Essna naj bi kljub sankcijam v Rusijo pretihotapila 346 luksuznih avtomobilov v vrednosti okoli 20 milijonov evrov. Trojici grozijo dolge zaporne kazni.

Ruska vojska je prejela novo serijo večnamenskih lovcev Su-30SM2, opremljenih z najnovejšimi radarskimi sistemi. Združena letalska korporacija (OAK), del družbe Rosteh, je Ministrstvu za obrambo Rusije predala novo serijo teh lovcev, ki so se po navedbah Rosteha izkazali v specialni operaciji v Ukrajini, kjer naj bi uničili več sto zračnih in kopenskih ciljev, vključno s sistemi Patriot. Su-30SM2 imajo izjemne letalske zmogljivosti, sodobno oborožitev in napredne sisteme za radioelektronsko bojevanje.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da Moskva ni bila obveščena o pripravljenosti Kijeva na pogajanja glede mirovnega načrta, ki ga je predlagal Donald Trump. Madžarski premier Viktor Orban pa je izrazil podporo novemu ameriškemu mirovnemu načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Pobegli nekdanji vodja podjetja Wirecard, Jan Marsalek, je po poročanju medijev povezan z obsežnim sistemom pranja denarja, ki povezuje trgovce z drogami in sankcionirane ruske oligarhe. Britanska kriminalistična agencija NCA je razkrila, da so ruske obveščevalne službe uporabile dve mreži za pranje denarja, da bi financirale vohunsko mrežo v Bolgariji, ki jo je vodil Marsalek. Denar naj bi izviral iz trgovine z drogami, orožjem in organiziranega kriminala, prejemniki pa so bili sankcionirani posamezniki.

Objavljeni so bili novi detajli Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino, ki ga kritiki označujejo za imperializem 19. stoletja in kapitulacijo Ukrajine. Trump naj bi si želel le Nobelove nagrade za mir. Cilji Trumpa in Putina naj bi bili različni, saj Trump želi končati vojno, Putin pa zmagati. Razmere na fronti so kritične, z izgubo Pokrovska in obkolitvijo Mirnograda.

Serija člankov "Blood Oil" avstralskega časopisa The Herald in The Age razkriva, kako zakonodajne luknje omogočajo Avstraliji, da posredno financira rusko vojno v Ukrajini. Članki pozivajo avstralsko vlado, da ukrepa in prepreči nadaljnje financiranje Putinovega režima.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi pripravljal mirovni načrt za Ukrajino, ki bi med drugim vključeval odpravo sankcij proti Rusiji in ponovno vključitev države v skupino G7. Načrt naj bi temeljil na prepuščanju ozemelj Rusiji. Ukrajina naj bi morala prepustiti Krim in Donbas Rusiji.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.